Urbani izziv, posebna izdaja, 2014 35 Katja NOVAK Mojca GOLOBIČ Nadomestni habitati v krajinskem načrtovanju na primeru vplivnega območja hidroelektrarn Brežice in Mokrice Problematika ohranjanja narave z nadomestnimi habitati je obrav- navana v okviru slovenske naravovarstvene zakonodaje in prakse. Predstavljen je načrtovalski postopek določitve, vzpostavitve in vzdr- ževanja nadomestnega habitata. Glede na vrednotenje ranljivosti na- domestnih habitatov v povezavi z zastavljenimi varstvenimi cilji ter njihovega potenciala z vidika fizičnega, ekonomskega in družbenega okolja je predstavljen predlog vključevanja dodatnih dejavnosti v sistem nadomestnih habitatov na vplivnem območju hidroelektrarn Brežice in Mokrice. Mnenja strokovnjakov z obravnavanega podro- čja so potrdila predviden pozitiven učinek vključevanja rekreacije in izobraževanja v sistem nadomestnih habitatov na uravnoteženje stroškov in koristi vzpostavitve ter vzdrževanja teh naravovarstvenih območij. Dodatne dejavnosti naj bi pripomogle tudi k večji vključe- nosti novih struktur v fizični in družbeni prostor in k stalnejšemu vzdrževanju. Ključne besede: nadomestni habitat, ohranjanje narave, HE Breži- ce, HE Mokrice, omilitveni ukrep 1 Uvod Zemlja je izjemna in spoštovanja vredna zaradi narave in tudi zaradi kulture, ki se je na njej razvila. Rolston  (1996) meni, da čeprav je kultura stara le okoli sto tisoč let, medtem ko je zgodovina evolucijskega razvoja Zemlje potekala milijarde let, od svojega obstoja naprej določa potek zgodovine narave. Človek si želi prostor podrediti glede na svoje potrebe in z njim upravljati, s čimer v naravnem okolju povzroča spremembe. Od 60.  let prejšnjega stoletja  (Carson  …) te spremembe vzbujajo skrb, ta pa odzive na različnih ravneh, vključno z  (okoljevar- stveno) zakonodajo. Z evropsko direktivo o habitatih (cit.) smo kot omilitveni oziroma izravnalni ukrep v primeru posegov v naravo uvedli nadomestni habitat. Nadomestni habitat je območje, na katerem se nadomešča s posegom uničen prvotni življenjski prostor vrste ali habitatni tip, namenjen pa je temu, da se ohrani populacija vrste oziro- ma vrsta ali habitatni tip v prvotnem obsegu oziroma v ugo- dnem stanju. Vzpostavitev nadomestnega habitata je izravnalni ali omilitveni ukrep. Vzpostavljen je lahko kot nadomestno območje, ki ima enake naravovarstvene značilnosti, ali pa se vzpostavi drugo območje, pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti oziroma varstvo naravnih vrednot  (Zakon o ohranjanju …, 2004; Kolarič, 2010). Omilitveni in izravnalni ukrepi za poseg v prostor povzroča- jo stroške, ki bremenijo družbo in predvsem investitorja. Ti stroški so družbeno in politično sprejemljivi ter upravičeni le takrat, kadar z njimi res učinkovito prispevamo k zmanjšanju okoljske škode in ohranjanju narave. Zato je treba, kot določajo zakonodajni predpisi, pri opredelitvi omilitvenih in izravnal- nih ukrepov oceniti izvedljivost in realnost teh ukrepov, do- ločiti časovni okvir izvedbe ukrepov, opredeliti nosilce njihove izvedbe in način spremljanja uspešnosti izvedenih ukrepov. Izvedba omilitvenih in izravnalnih ukrepov se določi na pod- lagi ekspertnih mnenj, ki odločijo tudi o vrsti takega ukrepa. Po ugotovitvah raziskave Š.  Kolarič  (2010) se taka ekspertna mnenja velikokrat izdajo brez dokazov, da bo tak ukrep res pri- speval k izboljšanju stanja v naravi. Nadomestni habitati se, kot se je izkazalo pri obravnavi primerov, investitorju določijo, še preden se preveri njihova izvedljivost. Ta je pogojena z mnogi- mi dejavniki, kot so lastništvo zemljišč, konflikti interesov, raz- lični vrednostni pogledi na določen prostor, dolgotrajni uprav- ni postopki, ker je treba spremeniti namembnost zemljišča (ti bremenijo predvsem investitorje), tehnična izvedba, zahteve po večletnem vzdrževanju itd. Načrtovani nadomestni habitati tako pogosto ne dosegajo zastavljenih ciljev (Kolarič, 2010). Urbani izziv, posebna izdaja, 2014 36 Nadomestni habitat kot omilitveni ali izravnalni ukrep je obi- čajno nov poseg v prostor. Kot tak bi moral biti tako kot vsak drug poseg v prostor vključen v presojo vplivov na okolje in sprejemljiv z vseh vidikov presoje, ne le z naravovarstvenega, kar pa se v aktualni praksi ne izvaja. Njihov pozitivni vpliv je vnaprej privzet brez presoje sprejemljivosti posega z drugih vidikov. Ko govorimo o uspešnosti nadomestnih habitatov, se mora- mo vprašati ne le o njihovi izvedljivosti, ampak tudi o njihovi smiselnosti. Ali je res smiselno dolgotrajno ohranjanje določe- nega habitata oz. vrste na za to izbranem novem območju, ki je umetno preoblikovano ter ga je treba stalno vzdrževati, ob tem pa ohranjati tudi njegovo stabilnost in nespremenljivost? Če želimo vzpostaviti novo območje, ki bo nudilo podobno ugodne pogoje za obstoj varovanih habitatnih tipov in vrst, ki so bili na drugem območju zaradi posega izgubljeni, je treba pri oblikovanju novih habitatov predvsem uravnotežiti procese znotraj ekosistema, v katerega so umeščeni. Če bomo nalogo dovolj dobro opravili, se bo habitat vsaj v določenem obdobju v novem okolju obdržal. V vsakem primeru pa mu je treba zagotoviti trajno vzdrževanje in vlaganje človeške energije vanj. Ohranjanje enakega stanja je v nasprotju z naravnimi procesi, za katere je značilna stalna dinamika in prilagajanje spremem- bam. Nadomestni habitat torej ni več izvirna narava, ampak vselej do neke mere artefakt, torej ustvarjena, oblikovana na- rava. Ker je prostor že umetno ustvarjen in oblikovan, ponuja priložnost, da ga uredimo večfunkcionalno. Pri načrtovanju nadomestnih habitatov torej ne gre le za teh- nično vprašanje vzpostavitve ustreznih ekoloških pogojev, temveč za ustvarjalni pristop k varstvu, s katerim prispevamo večplastno družbeno korist, zagotovimo vzdržno in dolgotraj- nejšo rešitev in upravičimo vlaganje v nadomestni habitat. 2 Problem in raziskovalno vprašanje Za nadomestne habitate se kljub vsem problemom, ki jih pov- zročajo, odločamo vse pogosteje. Ob zaostrovanju pogojev na- ravovarstvene zakonodaje je to običajno edini način, s katerim se lahko doseže izvajanje zamišljenih posegov v prostor. Na- domestni habitati postajajo nekakšni »odpustki«, kar vodi k odmiku naravovarstvenega delovanja od načel preventive in optimizacije. S tem se zmanjšuje učinkovitost doseganja ciljev ohranjanja narave, saj je odločitev za nadomestni habitat mi- šljena kot zadnji mogoč pristop k varstvu narave. Ob taki praksi bo nadomestnih habitatov s samo eno funk- cijo  – funkcijo varovanja enega habitatnega tipa ali vrste ali nekaj teh  – v prostoru vse več. Tako stanje pa ne more biti dolgoročna rešitev, ki bi bila finančno in družbeno sprejemljiva in vzdržna. Treba je poiskati možnosti, ki bodo vse večje po- trebe in konflikte v prostoru zmanjševale namesto stopnjevale. V Sloveniji doslej še ni bilo raziskano, ali je mogoče uspešnost izvajanja nadomestnih habitatov povečati s tem, da bi vlogo na- domestnih habitatov razširili na izobraževalno, raziskovalno, rekreacijsko in estetsko funkcijo ter druge, seveda v skladu z združljivostjo z naravovarstveno funkcijo nadomestnega habi- tata. Vprašati se je tudi treba, ali bi se tako izboljšala vključenost takih ureditev v ožje in širše fizično in družbeno okolje ter katere so mogoče prednosti uravnoteženja stroškov in koristi vzdrževanja takega večfunkcionalnega območja. 3 Načrtovanje nadomestnih habitatov na vplivnem območju HE Brežice in Mokrice 3.1 Metode Na vplivnem območju HE Brežice in HE Mokrice smo načr- tovali krajinsko ureditev načrtovanih nadomestnih habitatov zaradi postavitve novih hidroelektrarn Brežice in Mokrice v prostor. V podjetju Acer  d.o.o. iz Novega mesta so zasnovali osem območij nadomestnih habitatov na celotnem vplivnem območju obeh hidroelektrarn. Osnovno zasnovo smo nad- gradili, pri tem pa smo se soočali z načrtovalskimi vprašanji koncepta prostorske ureditve, oblikovanja in izvedbe teh glede na zakonodajne zahteve in specifične lastnosti v prostoru. Za- dostiti smo želeli naravovarstvenim ciljem, ustvariti estetsko oblikovano naravno okolje, ga vključiti v fizično in družbeno okolje in poskrbeti za dolgoročno vzdrževanje prostora z vklju- čitvijo dodatnih dejavnosti v obravnavano krajinsko območje. Po terenskem ogledu in preučevanju vseh naravovarstvenih območij na vplivnem območju HE  Brežice in HE Mokrice smo se odločili, da v vrednotenje poleg nadomestnih habitatov vključimo tudi mirna območja. Mirna območja so z zakonoda- jo  (Uredba o mejnih  ..., 2005) določena območja ohranjanja narave, namenjena varstvu pred hrupom. Prvi korak je bilo ovrednotenje vseh načrtovanih omilitvenih naravovarstvenih ukrepov  (8  nadomestnih habitatov in 10 mirnih območij) z razvojnega in naravovarstvenega vidika. Pri tem smo se opirali predvsem na državni prostorski na- črt za HE  Brežice  (2012) in državni prostorski načrt za HE Mokrice  (2013) ter na analizo prostora s pomočjo terenskih ogledov in literature. V nabor dejavnosti, ki jih je smiselno razvijati ob nadomestnih habitatih, smo vključili znanstvene in poučne funkcije, ki smo jih obravnavali v pojmu izobraže- valna funkcija. Rekreacijsko funkcijo pa smo obravnavali kot samostojno. Območja smo vrednotili z matrično metodo po K. NOVAK, M. GOLOBIČ Urbani izziv, posebna izdaja, 2014 37Nadomestni habitati v krajinskem načrtovanju na primeru vplivnega območja hidroelektrarn Brežice in Mokrice vnaprej določenih kriterijih za razvoj rekreacijske in izobraže- valne dejavnosti. Na podlagi ugotovitev vrednotenja smo nadomestne habitate in mirna območja, ki so se izkazala kot primerna za določeno dejavnost  (rekreacijo in/ali izobraževanje), povezali v celovit predlog nove rekreacijske in izobraževalne poti. Vsaka pot poveže med seboj nadomestne habitate in mirna območja, v bližini katerih je razvijanje rekreacije oziroma izobraževanja smiselno. Celovit predlog tako zadošča varstvenim zahtevam območja in hkrati omogoča še nekatere druge združljive ra- zvojne funkcije krajine. 3.2 Območje obravnave Nacionalni energetski program RS 2010–2030 predvideva do- končanje izgradnje verige šestih hidroelektrarn na spodnji Savi. HE Brežice je peta, HE Mokrice pa je zadnja hidroelektrarna v tej verigi, ki naj bi bila zgrajena do leta 2018. Obe HE sta pretočno akumulacijskega tipa. Vplivno območje HE Brežice sega od Krškega vse do sotočja Save in Krke, od koder pa že sega vpliv HE Mokrice. Njeno vplivno območje sega vse do meje s Hrvaško. Brežiška občina nudi številne rekreacijske in izobraževalne de- javnosti. Center športa in rekreacije je v Termah Čatež. Večina kolesarskih in pohodniških dejavnosti ima zato izhodišče prav pri TiC Čatež ob Savi. Poleg številnih dejavnosti znotraj kom- pleksa Term Čatež je v 10 km oddaljenem gradu Mokrice ureje- no igrišče za golf, mogoč je tek po Savskem nasipu, čolnarjenje po Savi, ribolov v zatoku Term Čatež, spust s kajaki in kanuji po reki Krki in kopanje na urejeni plaži športnorekreacijskega centra Grič. Razvita je mreža kolesarskih in pohodniških poti ob Savi ter več učnih poti (vodna učna pot ob Gabernici, Ko- šičkova učna pot, gozdne učne poti, oglarska pot, zgodovinske učne poti in romarska pot) po okoliški vizualno pestri krajini. Potencialne nove ureditve kolesarskih poti in pešpoti ter izo- braževalne učne poti ob nadomestnih habitatih bi zato lahko vključili v obstoječo mrežo poti. Številne osnovne šole v bližini načrtovanih nadomestnih habi- tatov si v zadnjem času v različnih projektih prizadevajo pri- dobiti učne površine v naravi, v okviru katerih bi lahko prido- bivali znanje o avtohtonem živalstvu in rastlinstvu, njihovih habitatih, delovanju ekosistemov in spoznavanju drugih nara- vovarstvenih vsebin neposredno v naravi. Taka prizadevanja šol potrjujejo pomanjkanje učnih poti in izobraževalnih vsebin v naravi. V radiju 3 km od načrtovanega območja nadomestnih Slika 1: Prikaz HE Brežice v prostoru (HESS, 2013) Slika 2: Prikaz vplivnega območja HE Mokrice (HESS, 2013) Slika 3: Pogled na staro mestno jedro Brežic z Vrbine (14. 4. 2013) Slika 4: Gramoznica Stari grad na levem bregu Save (14. 4. 2013) Urbani izziv, posebna izdaja, 2014 38 habitatov je 7  osnovnih šol, 3  srednje šole in 2  fakulteti. Če vzamemo nekoliko širše območje, pa je izobraževalnih ustanov še veliko več. Tudi raznolika kulturna krajina, pestre avtohtone rastlinske in živalske vrste ter pogledi na okoliške hribe, naselja in širša kra- jinska slika nudijo možnost za širjenje znanja. Posebej izrazite razgledne točke, ki imajo potencial tudi za načrtovanje učnih in rekreacijskih poti ob novih NH, so pogledi s starega me- stnega jedra Brežic na načrtovano rekreacijsko območje Vrbina ob potokih Močnik in Struga ter NH mokrišče na izlivnem delu Struge, okoliške jelševe in gabrove nasade, kmetijsko kul- turno krajino in obrežje Save. Z načrtovanega rekreacijskega območja se vidijo staro mestno jedro Brežic ter kulturna in naravna krajina v okolici. Z obeh mostov na tem območju se čez Savo odpira pogled na sotočje Save in Krke ter na prodišče pod mostom itd. Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroe- lektrarne Brežice  (2012) določa vzpostavitev šestih nadome- stnih habitatov in štirih mirnih območij. Kot mirna območja so hkrati opredeljeni tudi vsi nadomestni habitati. Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Mo- krice (2013) določa vzpostavitev dveh nadomestnih habitatov in šestih mirnih območij. 3.3 Vrednotenje Merila, po katerih smo vključili dodatno rabo oziroma ureditev v posamezen izravnalni oziroma omilitveni ukrep (nadomestni habitat, mirno cono), smo razdelili na merila ustreznosti za izobraževanje na območju NH ali MO in merila ustreznosti za rekreacijo na območju NH ali MO. Območji (NH in MO) smo vrednotili po merilih za vsako de- javnost z ocenami A, B ali C. Ocena A pomeni, da je območje NH ali MO po tistem merilu zelo primerno za obravnavano Slika 5: Kmetijska kulturna krajina ob sotočju Save in Krke (Slovenija na dlani, 2013) Slika 6: Jelševi in gabrovi nasadi na obrežju Save (14. 4. 2013) Slika 7: Prikaz NH in MO na vplivnem območju HE Brežice (kartografske podloge: TTN, 2013; Kartografsko gradivo ..., 2013) K. NOVAK, M. GOLOBIČ Urbani izziv, posebna izdaja, 2014 39 dejavnost, vrednost C pa pomeni, da je območje za tisto merilo popolnoma neprimerno za obravnavano dejavnost. Tako smo območji NH in MO razvrstili glede na možnost vključevanja dodatne dejavnosti k njeni primarni naravovarstveni funkciji. Vrednotenje se objektivizira s tem, da je postopek vrednotenja jasno prikazan in obrazložen. Kljub postavljenim kriterijem je vrednotenje še vedno do določene mere subjektivno, odvi- sno od stališč posameznika, ki vrednoti, in širšega konteksta urejanja. 1. Merila ustreznosti območij NH in MO za izobraževanje: • izobraževalna vrednost, • dostopnost, • naravovarstvena ranljivost. Kadar so vsa tri merila ovrednotena z vrednostjo A, je na NH ali MO zelo primerno razvijati izobraževanje. Tako območje NH ali MO ima veliko izobraževalno vrednost, je dostopno in naravovarstveno neobčutljivo. Kadar so merila ovrednotena z ocenama A in B ali vsemi tremi ocenami B, je območje NH ali MO srednje primerno za razvoj izobraževanja, pri čemer se pri načrtovanju posebna pozornost nameni področjem z oceno  B, ki se načrtujejo v skladu z zahtevami in posebnimi pogoji, ki bodo ohranjali vzpostavljena območja NH in MO brez škodljivih vplivov zaradi dodatne funkcije. Kadar je med vrednostnimi ocenami vsaj eno merilo ocenjeno z oceno  C, območje NH ali MO ni primerno za izobraževanje. 2. Merila ustreznosti tras NH in MO za rekreacijo: • doživljajska vrednost NH ali MO, • fizičnogeografske razmere, • naravovarstvena ranljivost. Preglednica 1: Merila ustreznosti območij NH in MO za izobraževanje Merila izobraževalna vrednost dostopnost naravovarstvena ranljivost Opis razredov A Območje NH ali MO je ovrednoteno z vredno- stjo A, kadar ima veliko izobraževalno vrednost oz. velik potencial za razvoj izobraževalne vrednosti, ki bi ga bilo mogoče aktivirati s so- razmerno preprostimi ureditvami. Varovana/-e živalska/-e ali rastlinska/-e vrsta/-e je/so opazna/-e in dovolj velika/-e. Njeno/njihovo življenjsko okolje je zanimivo in mogoča je predstavitev nastanka nadomestnega habitata ali mirnega območja z vsemi značilnostmi in posebnostmi. Mogoče je ponuditi tudi doži- vetje, ki je sicer v naravi težko dostopno, kot so zvočno doživetje, vidno doživetje – detajlni prikaz, otip, vonj … Območje NH ali MO je fizično lahko dostopno za izobraže- vanje ali pa to lahko postane. Dostopnost je lahka za vse, tudi za invalide, majhne otroke in skupine. Območje NH ali MO je naravovarstve- no manj občutljivo. Vpliv obiskovalcev na ekološko funkcionalnost NH ali MO je ob ustreznem obnašanju, ki se ga vnaprej določi, zanemarljiv. Posegi in infrastruktura, ki bodo na novo vzposta- vljeni zaradi potreb izobraževanja, ne bodo oz. bodo le zanemarljivo vplivali na pedološke, hidrološke, meteorološke funkcije ter na regulacijo in regeneracijo populacij območij NH ali MO. B Območje NH ali MO ima manjšo izobraževalno vrednost, potencial izobraževalne vrednosti pa je mogoče aktivirati z zahtevnejšimi ukrepi. Območje ne ponuja zelo zanimivih informacij o varovani vrsti območja NH ali MO in tudi s postavitvijo dodatnih naprav za povečanje doživljajske vrednosti območje ni zmožno ponuditi izjemnih doživetij. Kljub temu je ob- močje lahko urejeno kot dokaj zanimivo. Če je mogoč zanimiv in privlačen ogled le v izjemno kratkem času oziroma ob določenih specifičnih pogojih (parjenje, gnezdenje, mladiči, cvetenje itd.) dobi območje NH oziroma MO oceno B. Območje NH ali MO je ovre- dnoteno z vrednostjo B, kadar fizični dostop ni omogočen prav do območja NH ali MO, lahko dostopno pa je doživetje in zaznavanje (poslušanje, opa- zovanje) NH ali MO iz daljave. Dostop je lahko omogočen tudi v določenih pogojih, npr. kadar ni vode, ob manjšem številu obiskovalcev in podobno. Območje NH ali MO je naravovarstve- no ranljivejše. Zaradi varovanih vrst ni priporočeno, da se tam v občutljivejših časovnih obdobjih (npr. v obdobju par- jenja) pojavlja večje število obiskovalcev, saj bi to lahko imelo negativen vpliv na NH oziroma MO. Oddaljeno opazovanje varovanih vrst in habitatov le v določe- nih obdobjih ali ves čas ima lahko zane- marljiv vpliv na NH ali MO. C Območje NH ali MO za obiskovalce ni zanimi- vo. Varovana rastlinska ali živalska vrsta je zelo neizrazita in ni je mogoče predstaviti na atrak- tiven način. Tudi zanimivosti in informacij o območju ni oziroma so predvideno nezanimive za obiskovalce. Območje NH ali MO je težko dostopno oziroma bi bilo do- stopnost težko urediti. Območje NH ali MO je naravovarstveno ranljivo in načrtovalec nima možnosti, da bi omogočil turistično in izobraževal- no rabo območja brez negativnih posle- dic na NH oz. MO. Nadomestni habitati v krajinskem načrtovanju na primeru vplivnega območja hidroelektrarn Brežice in Mokrice Urbani izziv, posebna izdaja, 2014 40 Preglednica 2: Merila ustreznosti območij NH in MO za rekreacijo Merila doživljajska vrednost fizičnogeografske razmere naravovarstvena ranljivost Opis razredov A Pri NH ali MO je/bo doživljajska pestrost NH ali MO zelo velika. Obiskovalec ob sti- ku z NH ali MO doživi vsaj eno izrazitejšo čutno izkušnjo, kot je izjemen pogled, slišanje oglašanja živali, dotik oziroma neposreden stik s habitatnim tipom, vonj … Doživljajska vrednost NH ali MO je izrazita vsaj v enem letnem času. Fizičnogeografske razmere (relief, hi- drologija …) omogočajo vzpostavitev potrebne infrastrukture za rekreaci- jo (tekaške poti, igrala, igrišča, parkov- ne površine …) in varno rekreacijo. Območje NH ali MO je naravovarstveno manj občutljivo. Vpliv obiskovalcev na ekološko funkcionalnost NH ali MO je ob ustreznem obnašanju, ki se ga vnaprej določi, zanemar- ljiv. Posegi in infrastruktura, ki bodo na novo vzpostavljeni zaradi potreb rekreacije, ne bodo oziroma bodo le zanemarljivo vplivali na pedo- loške, hidrološke, meteorološke funkcije ter na regulacijo in regeneracijo populacij NH ali MO. B Območje NH ali MO je doživljajsko manj pestro. Obiskovalec ne bo z nobenim od čutil doživel izjemnih doživetij. Kljub temu bo lahko območje urejeno kot dokaj privlačno in estetsko. Vzpostavitev potrebne infrastrukture za rekreacijo je zaradi fizičnogeograf- skih razmer težje izvedljiva, vendar mogoča. Fizičnogeografske razmere ob ustreznem načrtovanju in zavaro- vanju omogočajo varno rekreacijo. Območje NH ali MO je naravovarstveno ranlji- vejše. Zaradi ekoloških zahtev prisotnih vrst ni priporočeno, da je v neposredni bližini obmo- čja večje število obiskovalcev. Le bolj odda- ljeno speljane poti in rekreativne dejavnosti oziroma upoštevanje sezonskih, časovnih in prostorskih omejitev bi omogočili opazovanje in doživljanje varovanih vrst in habitatov brez škodljivega vpliva na NH oz. MO. C Območje NH ali MO je doživljajsko zelo skopo in ne bo ponujalo opaznejših čutnih doživetij območja. Fizičnogeografske razmere ne omogo- čajo vzpostavitve potrebne infrastruk- ture za razvoj rekreacije ali pa rekre- acijske površine ne morejo zagotoviti stalne varnosti uporabnikov. Območje NH ali MO je naravovarstveno ranlji- vo in načrtovalec nima možnosti, da bi omo- gočil rekreacijo na območju NH oziroma MO brez negativnih posledic. Preglednica 3: Vrednotenje NH gramoznica 1 (HE Brežice) NH nadomestna gramoznica 1 (HE Brežice) Merila za izobraževanje izobraževalna vrednost A Opazovanje gnezdenja redkih vrst ptic (čapljica, breguljka, čebelar, vodomec) ter drugih izje- mnih in redkih rastlinskih in živalskih vrst. dostopnost A Že obstoječa asfaltirana cesta vodi tik do gramoznic, mogoča in nezahtevna bi bila ureditev za dostop invalidov, večjih skupin, otrok. naravovarstvena ranljivost B Na območju gramoznice bo zaradi izgradnje rekreacijskega območja in kompleksa Raceland in drugih načrtovanih dejavnosti prišlo do neposrednega uničenja rastlinskih vrst in delov njiho- vih rastišč ter osebkov manj mobilnih živalskih vrst. Negativni vplivi so pričakovani predvsem na ptice (čapljica, kolonije breguljk ter čebelar in vodomec, ki gnezdita v navpičnih stenah gramoznice Stari grad). Vplivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bodo bistveni (Okolj- sko ... Brežice, 2011). Merila za rekreacijo doživljajska vrednost A Vodna površina, oglašanje ptic, velik potencial za estetsko ureditev območja. fizičnogeografske razmere A Brežine ob gramoznicah so zelo primerne za ureditve. naravovarstvena ranljivost B Na območju gramoznice bo zaradi izgradnje rekreacijskega območja in kompleksa Raceland in drugih načrtovanih dejavnosti prišlo do neposrednega uničenja rastlinskih vrst in delov njiho- vih rastišč ter osebkov manj mobilnih živalskih vrst. Negativni vplivi so pričakovani predvsem na ptice (čapljica, kolonije breguljk ter čebelar in vodomec, ki gnezdita v navpičnih stenah gramoznice Stari grad). Vplivi ob upoštevanju omilitvenih ukrepov ne bodo bistveni (Okolj- sko ... Brežice, 2011). K. NOVAK, M. GOLOBIČ Urbani izziv, posebna izdaja, 2014 41 Preglednica 4: Rezultati vrednotenja Ustreznost za izobraževanje Ustreznost za rekreacijo NH oziroma MO merila izobraževalna vrednost dostopnost naravovarstvena ranljivost doživljajska vrednost fizičnogeo- grafske razmere naravovarstvena ranljivost Nadomestni habitat oziroma mirno območje na vplivnem območju HE Brežice NH – nadomestna gramoznica 1 A A B A A B primerno primerno NH – nadomestna gramoznica 2 A A B A A B primerno primerno NH – gozdovi in travniki C A A B A A ni primerno primerno NH – mokrišče na izlivnem delu Struge in nadomestna rečna struga A A B A B B primerno primerno NH – nadomestna gramoznica 3 A B B A A B primerno primerno NH – Mlake A A B A A B primerno primerno MO – površine ob sotočju Save in Krke A A C A A C ni primerno ni primerno MO – obrežje in akumulacijski bazen ob levem bregu A B C A B B ni primerno primerno MO – obrežje in akumulacijski bazen ob desnem bregu A B C A B B ni primerno primerno MO – vzdolž nadomestne gramoznice 3 A B C A B B ni primerno primerno Nadomestni habitat oziroma mirno območje na vplivnem območju HE Mokrice NH – suhi travniki B A B A B A primerno primerno NH – prodišče C A B A B A ni primerno primerno MO – Krka dolvodno od avtocestnega mostu – izlivni del Krke B B C A B B ni primerno primerno MO – obrečni gozdovi s plitvinami, desni breg A B C A B B ni primerno primerno MO – obrečni gozdovi s plitvinami, levi breg A B C A B B ni primerno primerno MO – dovod vode za oživitev mrtvic C A B A A B ni primerno primerno MO – rokav Stare Gabernice A C C A B B ni primerno primerno MO – Prilipska mrtvica A A B A A B primerno primerno Nadomestni habitati v krajinskem načrtovanju na primeru vplivnega območja hidroelektrarn Brežice in Mokrice Kadar so vsa tri merila ovrednotena z vrednostjo A, je na NH ali MO zelo primerno razvijati rekreacijo. Tako območje NH ali MO ima veliko doživljajsko vrednost, ugodne fizičnoge- ografske razmere in naravovarstveno ni občutljivo. Kadar so merila ovrednotena z ocenama A in B ali s tremi ocenami B, je območje NH ali MO srednje primerno za razvoj rekreacije, pri čemer se pri načrtovanju posebna pozornost nameni po- dročjem z oceno B, ki se načrtujejo v skladu z zahtevami in posebnimi pogoji, ki bodo ohranjali vzpostavljene NH in MO brez škodljivih vplivov zaradi dodatne funkcije. Kadar je med vrednostnimi ocenami vsaj eno merilo ocenjeno z oceno C, območje NH ali MO ni primerno za razvoj rekreacijske rabe. Urbani izziv, posebna izdaja, 2014 42 Glede na zgoraj opisane kriterije smo ovrednotili vseh 18 nara- vovarstvenih območij. V preglednici 3 je kot primer prikazan rezultat vrednotenja za NH gramoznica  1 pri HE Brežice. Poleg ocene je navedena tudi utemeljitev. Z vrednotenjem vseh načrtovanih nadomestnih habitatov in mirnih območij na vplivnem območju HE Brežice in HE Mokrice smo opredelili, na katerih nadomestnih habitatih je smiselno in mogoče razvijati rekreacijo in izobraževanje  (glej preglednico 4). Večina NH in MO je ovrednotena z oceno primerno tako za izobraževalno kot za rekreacijsko dejavnost. Predvsem naravo- varstvena občutljivost, v nekaterih primerih pa tudi neugodni dejavniki za razvoj rekreacije ali izobraževanja vplivajo na to, da ni prav nobeno območje NH ali MO dobilo ocene zelo primerno. 6 območij NH in eno MO je torej ovrednotenih z oceno primerno za razvoj izobraževalne dejavnosti, kar pome- ni, da se izobraževalna dejavnost v primeru dodatne pozornosti področjem z oceno B ter načrtovanju v skladu z zahtevami in posebnimi pogoji, ki bodo ohranjali območja NH oz. MO brez škodljivih vplivov na naravovarstveno namembnost, lahko vzpostavi. Za rekreacijsko dejavnost pa je primernih kar 17 območij  NH in MO. Za izobraževanje niso primerna pred- vsem območja MO, za rekreacijo pa so bile kot neprimerne ovrednotene le naravovarstveno zelo ranljive površine ob so- točju Save in Krke. 3.4 Predlog ureditve rekreacijsko‑izobraževalne poti V neposredni bližini Save, na vplivnem območju HE Brežice in HE Mokrice, smo zasnovali sistem krožnih rekreacijsko-izo- braževalnih poti v dolžini več kot 40 km. Namen novih poti v bližini načrtovanih nadomestnih habitatov in mirnih območij je izboljšanje rekreacijskih možnosti občanov Brežic in turistov, predvsem obiskovalcev Term Čatež, ter izboljšanje zavedanja lokalnega prebivalstva in obiskovalcev območja o dogajanju v njihovem okolju in o človekovem vplivu na naravo. Mogočih je več izbir dolžin in tras krožne poti iz različnih izhodišč, ki so dolge od 500 metrov do 40 km. Najdaljša, ma- ratonska dolžina poti poteka od Brežic do Krškega po levem bregu Save, preko mostu mimo Krške vasi, Čateža ob Savi, oko- li Čateških toplic, kjer zopet prečka reko čez most pri Brežicah ali z brodom pri Termah Čatež ter skozi vasi Loče, Mihalovac in Mostec na desnem bregu Save vodi nazaj do Brežic. Krožne poti so primerne za različne oblike rekreacije, kot so kolesarjenje, tek in pohodništvo. Določene trase so primerne tudi za rolanje, kotalkanje in druge športe, za katere sta za varno izvedbo potrebni mirna in dovolj široka položna pot in utrjena podlaga. Ob poti smo poleg številnih manjših izobraževalnih točk za- snovali tudi tri večje izobraževalne postaje, na katerih krajinska Slika 8: Rezultati vrednotenja (kartografske podloge: TTN, 2013; Kartografsko gradivo …, 2013) K. NOVAK, M. GOLOBIČ Urbani izziv, posebna izdaja, 2014 43 Slika 9: Skica ureditve sedežnega programa in ploščadi ob NH ob potoku Struge (ilustracija: Katja Novak) Sliki 10 in 11: Ureditvi podobnega NH v Avstriji s spremljajočo rekreacijsko potjo (Wasserkraftwerke, 2008) Slika 12: Prerez začetne faze vzpostavitve NH mokrišče (Wasserkraftwerke, 2008) ureditev ponuja dostop in postanek skupin učencev ali obisko- valcev, omogoča interpretacijo območja, možnost opazovanja in vključevanje v varstvene aktivnosti. V zasnovo pa smo poleg načrtovanih nadomestnih habitatov in mirnih območij vklju- čili tudi obstoječe učne poti in rekreacijsko ponudbo ob poti in jih povezali v celovito možnost trženja ter obveščanja širše javnosti o organiziranih dogodkih in ponudbi. Ena od treh učnih točk je učna točka pri mokrišču Struge in ribji stezi. Nahaja se v neposredni bližini Brežic, ob NH Mokrišče ob izlivnem delu Struge in nadomestni rečni stru- gi. Območje je sestavni del novega rekreacijskega območja ob potoku Struge in Močnik za mesto Brežice. Nahaja se v neposredni bližini Brežic, ob nadomestnem ha- bitatu Mokrišče ob izlivnem delu potoka Struge. Območje je sestavni del novega rekreacijskega območja za Brežice. Lega je še posebej primerna za skupine šolarjev iz OŠ Brežice, Gim- nazije Brežice in drugih izobraževalnih ustanov v bližini ter tudi za turiste, ki jih zanimajo naravne znamenitosti v turistični Nadomestni habitati v krajinskem načrtovanju na primeru vplivnega območja hidroelektrarn Brežice in Mokrice Urbani izziv, posebna izdaja, 2014 44 ponudbi občine Brežice. Na točki se postavi ploščad z infor- macijskimi tablami, ki se jo opremi s klopmi, opazovalnico za ptice, tablicami o avtohtonem rastlinstvu in živalstvu ter pomenu takega nadomestnega habitata (slike 9–12). 4 Sklep Vzpostavljanje nadomestnih habitatov se je v praksi izkazalo kot dokaj zahtevna in do zdaj ne posebej uspešno izvedena naloga. Poleg tehnične izvedljivosti, ki zadeva dolgoročno za- gotavljanje ustreznih pogojev za stabilnost habitata, so razlogi tudi v smiselnosti in sprejemljivosti takega delovanja v družbi. Zaradi raznolikosti in številnih možnosti izvedbe nadomestnih habitatov je postopke načrtovanja nadomestnega habitata tež- ko posploševati. Tudi prihodnost nadomestnih habitatov še ni jasna, saj je smer razvoja njihovega načrtovanja težko predvi- deti. Ob predvidevanju, da bo tovrstnih ukrepov vse več, pri umeščanju nadomestnih habitatov predlagamo ustvarjalen načrtovalski pristop. V prispevku je predstavljen primer takega »ustvarjalnega var- stva« na območju nadomestnih habitatov in mirnih območij na vplivnem območju HE Brežice in Mokrice. Predlog vzposta- vitve rekreacijskih in izobraževalnih poti povezuje predlagana območja in tako v osnovno naravovarstveno funkcijo vpeljuje še komplementarne družbene funkcije. Mnenja strokovnjakov s področja nadomestnih habitatov so potrdila predviden pozi- tiven učinek vključevanja rekreacije in izobraževanja v sistem nadomestnih habitatov na vplivnem območju hidroelektrarn Brežice in Mokrice. Ob upoštevanju sezonskih, časovnih in prostorskih omejitev zavarovanih vrst je združevanje funkcij dobrodošla rešitev, ki bi prispevala k uravnoteženju stroškov in koristi vzpostavitve in vzdrževanja območij NH, k večji vključenosti novih struktur v fizični in družbeni prostor ter večji ozaveščenosti o vplivih človeka na naravo. Katja Novak, mag. inž. kraj. arh. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Jamnikarjeva 101, Ljubljana E-pošta: katja_slo@hotmail.com Dr. Mojca Golobič, univ. dipl. inž. kraj. arh., izredna profesorica Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Jamnikarjeva 101, Ljubljana E-pošta: mojca.golobic@bf.uni-lj.si Opombe Raziskovalno delo, opisano v tem prispevku, je nastalo v okviru di- plomske naloge Nadomestni habitati v krajinskem načrtovanju na pri- meru vplivnega območja HE Brežice in Mokrice (K. Novak, mentorica M. Golobič). V diplomski nalogi so podrobneje predstavljeni zakonodaja, primeri dobre prakse, podrobnejše analize območja, celoten postopek vrednotenja ter rezultati in mnenja strokovnjakov. Diplomska naloga je dostopna na spletnem naslovu digitalne knjižnice BF: http://www. digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/krajinska-arhitektura/dn_novak_katja.pdf. Viri in literatura Hidroelektrarne na Spodnji Savi d.o.o. Dostopno na: http://www.he-ss. si/. Kartografsko gradivo DPN HE Brežice in DPN HE Mokrice. Acer Novo mesto d.o.o. (interno gradivo, maj 2013). Kolarič, Š. (2010): Nadomestni habitati kot omilitveni ali izravnalni ukrep varstva narave pri posegih v prostor. Diplomsko delo. Ljubljana, Bioteh- niška fakulteta. Rolston, H. (1996): Narava, kultura in etika okolja. Ljubljana, BF – Inštitut za krajinsko arhitekturo. Slovenija na dlani. Dostopno na: http://www.slovenijanadlani.si/. Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Breži- ce. Uradni list Republike Slovenije, št. 50/2012, Ljubljana. Uredba o državnem prostorskem načrtu za območje hidroelektrarne Mokri- ce. Uradni list Republike Slovenije, št. 69/2013, Ljubljana. Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Uradni list Republike Slovenije, št. 105/2005, Ljubljana. Wasserkraftwerke Gössendorf und Kalsdorf. Fachgebietsübergreifender. Maßnahmenkatalog (2008). Gradec, STEWEAG-STEG GmbH. Zakon o ohranjanju narave (ZON – UPB2). Uradni list Republike Sloveni- je, št. 96/2004, Ljubljana. K. NOVAK, M. GOLOBIČ