JUNIJ
2003
OBVEZNI
IZVOD
V podjetju RIKO KOR za šolsko leto 2004/05 ponujamo štiri štipendije v višini 25.000 SIT za poklic preoblikovalec in spajalec kovin.
To pomeni, da potrebujemo predvsem ključavničarje in varilce.
PREOBLIKOVALEC IN SPAJALEC KOVIN
Ključavničar
Danes ključavničarji le redko naredijo izdelek, ki je poklicu dal ime npr. ključavnice, ključe in zapahe namreč izdelujemo z avtomatskimi stroji.
Sedaj izdelujejo razne strojne dele, ročna orodja, omarice, vrata, stopnice, kovinske ograje in drugo.
Strojni ključavničar
Delovno področje strojnega ključavničarja, nekateri ga imenujejo tudi strojni mehanik, je sestavljanje novih strojev in vzdrževanje strojev v pogonu. V proizvodnji strojev in naprav sestavlja elemente v sklope, te pa v celoto.
Varilec
Osnovna naloga varilca je spajanje kovin. Varilec je usposobljen za različne načine in tehnologije spajanja in za upravljanje z varilnimi avtomati.
Pomembno je vedeti, da se s podpisom pogodbe za štipendiranje po uspešnem zaključku šolanja zagotovi štipendistu tudi delovno mesto.
In ne le to; najboljšim bo zagotovljeno tudi nadaljnje izobraževanje v podjetju in napredovanje v naziv mojster.
Vsakemu, ki bo pokazal interes in potrebne sposobnosti, bo omogočeno tudi nadaljevanje rednega tehniškega izobraževanja.
Pomemben del poklicnega izobraževanja je praktični pouk, ki ga bodo štipendisti večji del opravili v podjetju samem, pod mentorstvom učiteljev SŠ Kočevje.
Glede na uspešnost in zavzetost pri praktičnem pouku v podjetju ter glede na splošni šolski uspeh bomo znesek štipendije povečevali do 30.000 SIT.
Riko KOR d.o.o.
Lepovče 23,1310 Ribnica, Slovenija Tel.: 01 8361 132,01 8369 140, 8369145 Fax: 01 8361 368 E-mail: riko-kor@riko-kor.si www.riko-kor.si
direktor: Janez Starc
Junija pišemo:
Novice iz doline
Majska seja značilna po velikem številu pobud 4 Proti zaprtju carinarnice	5
Pogovor meseca	6
Marko Obrstar:
NAJ TRG SPET ZAŽIVI!
Na nedavni občinski seji je Marko Obrstar, ki prihaja iz vrst liberalne demokracije, po tehtnem posvetu s svojo stranko ponovno izpostavil prednosti, ki bi jih prineslo vsaj delno zaprtje trga, vendar je nova zamisel drugačna: za promet naj bi se povsem zaprl kratek odsek Škrabčevega trga od bara Trdan na ostrem zavoju do Turistično-informacijskega centra oz. trgovine Borovo. Kot gradbeni inženirje Obrstar našel tudi veliko odgovorov na vprašanja skeptikov, ki so se razvadili lagodnega dostopa do ciljnih vsakodnevnih točk, kot so trgovine, gostilne, uradi...
Razmišljanje o oživitvi trgaje spet postalo živo, prihodnje leto morda celo uresničljivo.
Podjetništvo in gospodarstvo
Razpisane prve kovinarske štipendije Inlesova uprava še za novih 5 let
Kulturne drobtinice
30 let Ribnice v fotografiji Škrabieva domačija živi
Ne spreglejte
Razpisi
Vesele počitnice	12)^0
Zabavne strani na strani 22 Vandramo po svetu
3 mesece po Novi Zelandiji
Bralci pišejo Pogovor iz šolskih klopi
Dr. Justina Lušin, otroška zdravnica
Športni utrinki
Čebin državni prvak v sprint duatlonu


ji	Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica	Naslov: Škrabčevtrg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023
fA	Metka Tramte - članica	E-pošta: reseto.ribnica@siol.net
J/	Zdenka Mihelič - članica	FAKS: 8361 091, 8369 765
	Programski svet: Jože Tanko, Darja But,	Izid naslednje številke:
v S	Janez Debeljak, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar	28. julij 2003 Na podlagi Zakona 0 davku na dodano vrednost (Ur. list št.
u 1 1	Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora:	89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
In -L1/	Marko Modrej, GSM: 041-536-889	V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si
	Tisk in prelom strani:	pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si
ž |'	KVM Grafika, Ribnica.	pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v
	Naklada: 3.200 izvodov	našem glasilu.
Gradivo za naslednjo številko oddajte do 11. julija 2003
Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani WWW.ribltica.si
Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.
Fotografija na naslovnici: Pogled Z zvonika Marko Burger
D
3
anxinrocE
Z majske seje občinskega sveta
LEKARNA USTVARJA NAJVEČJI DORIČEK, KOMUNALA IN ZDRAVSTVENI DOM PA IZGURO
Seja, značilna po velikem številu pobud, med njimi tudi za delno zaprtje trga
N
Na majski seji občinskega sveta so svetniki v prvi obravnavi sprejeli zaključni račun proračuna za leto 2002, vendar ga bo moral pregledati še novi nadzorni odbor (NO), ki je bil potrjen šele v nadaljevanju seje. Izvrševanje proračunskih postavk bodo tako nadzorovali Janez Pucelj, Jože Kozina, Franc Mihič, Franc Henigman in Veliko Djordjevski.
Henigman je bil član NO tudi v prejšnji sestavi, medtem ko so vsi ostali člani novi, zastopano pa je vseh pet političnih strank.
Finančni odbor je nadzornemu tudi že naložil nalogo, da najprej pregleda poslovanje Komunale in Zdravstvenega doma, saj sta ponovno prikazala izgubo, zato želi finančni odbor videti tudi njun predlog, kako jo nameravata pokriti. Lekarna, ki je lani ustvarila 12, 2 mio SIT dobička, pa ne bo deležna 50 odstotkov te vsote zaradi povečane delovne uspešnosti. Svetniki so zavrnili županov predlog, ki je bil enak kot leta poprej, ko se je Lekarni dodeljevala polovica dobička, ostala polovica pa se je razdelila kot ustanoviteljicam zavoda občinam Ribnici, Sodražici in Loškemu Potoku.
"6 mio SIT bruto je veliko denarja, ki bi se ga porazdelilo med 7 zaposlenih. Dobiček si ponavadi razdelijo lastniki, ne pa delavci, hkrati pa zaposleni v lekarni sploh nimajo slabih plač," je menila Sonja Lalič (LDS). S predlogom Lekarne se 29. maja ni strinjal niti finančni odbor in svetoval, da se delavcem nameni le 10% ustvarjenega dobička, na račun ostalega deleža pa si proračunska sredstva povečajo omenjene občine. "Kot lastniki zavoda se drugače sploh ne moremo odločiti," je dejal Benjamin Henigman (SLS), "in 10% dobička je dovolj velika stimulacija, da bodo delavci še naprej ustvarjali dobiček, saj bodo praktično dobili še eno plačo!" Svetniki so potem, ko so na hitro izračunali, koliko naj bi v poprečju dobil vsak delavec nagrade in zaradi monopolnega položaja, ki ga zavod ima, odločili, da je najbolje, da uberejo neko srednjo mero in določili 75% dobička v korist občin in 25% za nagrade zaposlenim. Upajo pa, da njihova odločitev ne bo razlog za to, da bi Lekarna v prihodnje, raje kot da bi dobiček dodelila občinam, le-tega porabila npr. za investicije.
Na dnevnem redu sta bila tudi pravilnik o vrednotenju športnih programov, ki je objavljen tudi že na naših straneh, ter pravilnik sofinanciranja programov za ohranjanje in razvoj
kmetijstva.
K obema po novem sodita tudi letna plana programov obeh dejavnosti.
Za sofinaciranje športnih programov bo občina letos namenila 7,6 mio SIT, postavko pa so strokovni delavci občinske uprave sestavili na osnovi že do sedaj izvajanih športov, pri vrhunskem športu pa upoštevali tiste panoge, katerih tekmovalci že tekmujejo v prvih ligah. Tako kot to zahteva nacionalni program športa, mora tudi lokalna skupnost najbolj podpirati programe, ki so namenjeni predšolskim in šoloobveznim otrokom ter mladini. Jože Tanko (SDS) je kljub temu menil, da bi določene urne postavke, ki so dodeljene posameznim klubom in društvom, vendarle prilagodili lokalnim potrebam, ne pa nacionalnim priporočilom, in bi tako lahko tudi bolje izkoristili
POMOČ DRUŽINI OB ROJSTVU OTROKA
Občinski svetniki so v mesecu maju 8003, na županov predlog sprejeli odločitev, da bo Občina Ribnica iz proračuna dodelila družini ob rojstvu otroka enkratno denarno socialno pomoč kot dopolnilni prejemek za pokrivanje stroškov ob rojstvu.
Upravičenec do pomoči je eden od staršev novorojenca, če sta oba z otrokom državljana Republike Slovenije in imata stalno prebivališče na območju občine Ribnica. Višina pomoči znaša 50.000 SIT in se uveljavlja s posebno pisno vlogo (obrazcem, ki ga dobite na Oddelku za družbene dejavnosti) ter ustreznimi dokazili (izpisek iz rojstne matične knjige za otroka ter dokazilo o državljanstvu in stalnem prebivališču staršev).
Do prispevka so upravičeni vsi novorojenčki, rojeni od 1. Iv 8003 dalje, za vnaprej pa je rok za uveljavljanje te pravice štiri mesece po otrokovem rojstvu.
Oddelek za družbene dejavnosti
Metka Tramte
dvorano Dolenja vas, bazen in tri vadbene površine, ki bodo nastale po končani obnovi Športnega centra. Računovodkinja Marjana Radivojevič je menila, da se pravilnik lahko prihodnje leto tudi spremeni, če se bo izkazalo, da ne funkcionira dobro.
Bolj pa se je zataknilo pri sprejemanju pravilnika o sofinanciranju kmetijstva, ki mora biti usklajen z novimi državnimi navodili. Vrsto ukrepov, predvsem investicij na področju kmetijstva lokalne skupnosti ne smejo več opravljati, saj sodijo v sklop državnih subvencij. Oddelek za kmetijstvo je poskušal občinske ukrepe kljub vsemu široko zastaviti, čeprav se zaveda, da s 13 mio SIT ne bo mogel uresničiti veliko od želenega, je dejala Darja But, vodja oddelka. Benjamin Henigman je kot predsednik kmetijskega odbora podvomil v to, saj lani občinska sredstva za kmetijstvo zaradi majhnega zanimanja niti niso bila v celoti razdeljena. Največ pomanjkljivosti je v predlaganem pravilniku našel Jože Tanko, ki "pretiranemu podeljevanju subvencij kmetijstvu ni naklonjen". V investicijskem delu je pogrešal programe, ki bi morda kakemu občanu lahko postali donosna dejavnost, med njimi rejo malih živali, gobarstvo, ribištvo.
Je pa končno v pravilnik umeščeno ekološko kmetovanje, ki ga uradna kmetijska stroka v Ribnici do sedaj ni nič kaj glasno podpirala oz. ga je sprejemala s posmehom, menijo nekateri naši ekološki kmetje.
Zdaj v kmetijskem odboru sedi tudi kmet-ekološki pridelovalec in stanje se je takoj spremenilo.
Svetniki so se odločali tudi o podpori radiema Urban in Zeleni val, ki sta se, na sedaj že zaključenem razpisu Agencije za telekomunikacije, potegovala za frekvenco na oddajni točki Ortnek. Radia sta bila pred tremi leti, ko se je začela akcija za ustanovitev ribniškega radia še 'eno telo1, med čakanjem na razpis pa sta se razšla, in se tako za frekvenco potegujeta vsak zase. Komu bo Agencija dodelila svoj glas, še ni znano, enako podporo pa so svetniki odobrili obema, čeprav je radio Urban, ki ga zastopa Toni Prus, prosil za prednostno podporo.
Majska seja je bila značilna po izjemno velikem številu pobud svetnikov.
Benjamin Henigman je dejal, da naj Ribnica finančno podpre projekt Srednje šole, ki poskuša promovirati deficitarne poklice kovinarske stroke; Anica Benčina želi več informacij glede radona v športnem centru in v Dolenji vasi, Sonja Lalič je izpostavila problem zapiranja carinarnice v Ribnici, Tomaž Arko je predlagal uvedbo dežurstva v Lekarni, Marko Obrstar pa delno zaprtje trga, ki je tudi osrednja tema tokratne številke Rešeta. V člankih je razdelana tudi tema, ki jo je sprožil Miha Klun glede Invalidskega podjetja Ribnica.
Med vprašanji, na katere je zahteval pisni odgovor, so bili: kakšno je lansko poslovno poročilo podjetja, katerega družbenik je tudi Občina; kaj se je dogajalo z depoziti, ki jih ima IR pri podjetju Sonček d.o.o.; kakšne so ugotovitve davčne inšpekcije, kakšno je ozadje umika tožbe Občine zoper nezakonite sklepe skupščine in v čigavem imenu je nastopal direktor ITPP, ko je obvestil odvetnika in sodišče, da Občina umika tožbo.
A. Pahulje
H
itešem
PODJETJA PROTI PREDČASNEMU ZAPRTJU RIRNIŠKE CARINARNICE
Zaradi vstopa v Evropsko unijo, ki naj bi se zgodil maja prihodnje leto, se reorganizira tudi slovenska carinska služba, in to na način, da oktobra letos zapre nekaj svojih manjših enot, med prvimi ribniško izpostavo. Ribniška podjetja, Občina in špediterji so povzdignili glas in apelirali na carinsko upravo, da carinarnico v Ribnici ohrani vsaj do 'dneva D'.
Informacije o tem, da namerava carinska uprava Slovenije med prvimi zapreti ribniško carinarnico, sta ribniška oblast in gospodarska srenja zasledili preko interneta, neuradnih obvestil in šušljanja, vendar so zadoščale za to, da sta se v sejni sobi občine 9. junija sestali zato, da preprečita napovedano zaprtje.
19 prisotnih predstavnikov ribrfiških gospodarskih
;:S4f
■ --••'-j*
Na pogovoru z direktorjem Carinske uprave Ljubljana (desno)
družb z največjimi prihodki na tujih trgih, majhnih izvoznih podjetij ter špediterjev so si bili enotni, da carinska izpostava ostane v Ribnici vsaj do vstopa v EU. "Veljalo pa bi razmišljati tudi o ohranitvi carinske izpostave po vstopu v EU, saj preko Ribnice poteka ena ključnih poti do hrvaške meje, prav tako pa na južne trge veliko izvažajo in uvažajo gospodarske družbe iz našega okolja."Sedanja carinska izpostava lokalnim podjetjem pomaga ohranjati konkurenčno prednost pri poslovanju s tujino, so menili, njeno predčasno zaprtje pa bi otežilo in skrajšalo čas prilagajanja podjetij zahtevam EU. Veliko podjetij ima poenostavljene carinske postopke in ostale specifike, pravijo gospodarstveniki, katere lokalni carinski strokovnjaki poznajo in so zato postopki tekoči in hitri.
Predvsem pa lahko zdaj še isti dan naložijo blago, ga ocarinijo in prepeljejo če mejo.
Komaj tri dni zatem, 12. junija, se je v istem prostoru odvijal sestanek na to tematiko še s predstavnikom
Izračun škode, ki bi jo utrpel prevoznik, ki dnevno pošlje na pot pet kamionov:
V primeru selitve carinske izpostave bi imel prevoznik minimalno 250.000 SIT dodatnih stroškov na teden oz. 1 mio SIT na mesec. Če se k temu prida še stroške čakanja na carinjenje, je znesek škode še za milijon tolarjev višji.
carinske uprave, ribniške carinske izpostave, predstavniki kočevskih in ribniških podjetij, Območne obrtne zbornice, podjetniških centrov ter obeh županov, kočevskega Janka Vebra in ribniškega Alojza Mama, ki je sestanek tudi sklical. Izpostava v Ribnici, ki pokriva področje od Osilnice do Loškega Potoka, Sodražice, Dobrepolja in Velikih Lašč, očitno carinski upravi ne predstavlja eno ključnih točk v jugovzhodni regiji, kot to pojmujejo gospodarstveniki, ampak je tista z menda najmanjšim deležem vseh carinjenj v ljubljanski regiji in "nima pomembnega vpliva na delo carine".
"Vendar odločilni razlog za zaprtje ni bil nizek odstotek opravljenih poslov (1,3% vseh transakcij), marveč dejstvo, da so blagovni tokovi s tega področja taki, da blago tretjih dežel (YU) prihaja in odhaja preko Obrežja in Metlike,"\e dejal Zoran Taljat, direktor carinske uprave Ljubljana ter dodal: "Če bi koridor potekal v smeri Ljubljana - Kočevje - Petrinja, bi vztrajali pri ohranitvi, a vaše blago na Hrvaško se carini na Obrežju, zato me ne boste prepričali, da vam ni treba mimo dveh izpostav."
Kljub temu pa carinska uprava po Taljatovem prepričanju ne bo vztrajala pri predčasnem zaprtju ribniške carinarnice, če bodo argumenti nasprotnikov zaprtja prevladali.
Prav tako uprava po njegovem mnenju ne želi povzročati podjetjem nepotrebnih prob-y	lemov, regiji pa ne nazadovan-
—= **5z ja, zato bo 20. junija uprava na generalnem kolegiju razpravljala o vseh izpostavljenih problemih in odločala o tem, v kakšni meri bi lahko ohranila funkcijo carine na lokacijah, predvidenih za zaprtje. "Če bo večinsko mnenje takšno, kot so vaši argumenti, potem se bo zaprtje tudi odložilo."
Medtem ko naj bi se iz Ribnice 5 do 6 zaposlenih zaradi reorganizacije preselilo v druge organizacijske enote, ker carinsko službo skrbi prehod v nove evropske okoliščine in nadzor nad južno mejo, bo mejni prehod Petrinja pridobil na veljavi. Že sedaj ne posluje v pravem obsegu, kasneje pa naj bi z večjim številom ljudi pokrival vse mejne in maloobmejne prehode do Babnega Polja Glede na to, da je Andrej Mate, direktor največjega tukajšnjega izvoznega pock jetja, dejal, da bo Inles storil vse, da se carina v Ribnici ohrani vsaj do maja 2004, in da so pri apelu proti ukinitvi carinarnice vztrajali tudi vsi ostali predstavniki gospodarstva, usoda ribniške izpostave še ni zapečatena Malo zmede je povzročila le zadnja Mamova izjava, da "vse povedano kaže, da bo ribniška izpostava delovala tudi po priključitvi k neki drugi izpostavi." Krajevna izbira druge carine bi za gospodarske družbe predstavljala dodaten problem, ker morajo imeti družbe izvoz in uvoz z določeno partnersko državo pokrit na isti carini, so zapisali gospa darstveniki v zahtevah, ki jih je Mam predal predstavniku carinske uprave.
Tekst in foto A Pahulje
OBRTNIKI ZAHTEVAJO URESNIČITEV PREDVOLILNIH OBLJUB
Upravni odbor Območne obrtne zbornice je na župana naslovil pismo negodovanja nad trenutno občinsko politiko, kot vir nezadovoljstva pa navedel staro občinsko upravo.
Najprej je na županovo mizo prišlo pismo, ki ga je nanj naslovil upravni odbor OOZ, 28. maja pa je bil sklican še sestanek z Alojzom Marnom, da bi pojasnil, kako si predstavlja vodenje občinske politike. Odbor meni, da je po volitvah prišlo do statusa quo, čeprav so se pričakovali temeljiti premiki v primerjavi s p ra jšnjo oblastjo, predvsem tisti, ki naj bi jih Marn in But v predvolilnem boju za gospodarstvo na Ribniškem menda obljubljala. Enako protestno pismo, ki vsebuje pet točk, je zato v roke dobil tudi minister Franci But.
Protest naj bi bil dobronamerne narave, je županu pojasnilo pet prisotnih članov odbora, podan pa je bil zato, "ker želijo obrtniki tvorno sodelovati v gospodarskem in ostalem razvoju občine".
Kot glavno oviro razvoju pojmujejo staro upravo, ki "se je še bolj zasidrala, namesto da bi jo posodobili". Moti jih to, da ni bila zamenjana dosedanja direktorica občinske uprave, Nevenka Turk Kraljič, vendar Marn meni, da direktorica "svoje delo opravlja dobro in da ni razloga za njeno zamenjavo. Vsak ima pravico kritično ocenjevati, je pa tudi res, da je njeno delovno mesto kritiki močno izpostavljeno." Občinska uprava je nasploh ostala v isti sestavi. Dodatnih zaposlitev se ne predvideva, razen morda novega inšpektorja, ki bi zasedel prazno mesto Tatjane Dečman Žagar, ki je postala vodja oddelka za okolje in prostor.
Prav tako se župan ne strinja z mnenjem upravnega odbora, češ da je v občini čutiti večjo pasivnost. Na zunaj mogoče res ni videti premikov, toda vsi zastavljeni projekti tečejo v skladu s postavljenimi terminskimi roki.
Med njimi so obnova Športnega centra in komunalna ureditev dela Ribnice. Čaka se tudi na začetek gradnje vodovoda Rakitnica in ura ditev prve faze obrtne cone Breg. Slednja je bila izpostavljena tudi pri obrtnikih.
Poleg obstoječega Joras centra nastaja velik industrijski objekt, last Vesmetala. Do tamkaj se bo letos tudi urejal preboj ceste, je dejal Marn. Na teh 250 metrih se bo nasula cesta, zgradil vodovod in kanalizacija. Še vedno pa potekajo razgovori s tremi lastniki glede prodaje zemljišč za servisno cesto. Največja težava je, ker sodišče še vedno ni določilo dediča zemljišča, katerega lastnik je živel in umrl v Argentini. Upravni odbor OOZ je izrazil željo, da se ustanovi neformalno posvetovalno telo iz vrst gospodarstvenikov v sklopu strateškarazvojna ga sveta, o čemer je bil govor pred volitvami, vztraja pa tudi, da se določi način financiranja izgradnje doma za ostarele. Sami so izrazili interes za nakup t.i. varovanih stanovanj, vendar bi to predstavljalo le manjši del vseh stroškov, povezanih z gradnjo.
A. Pahulje
m
n
n
■
N
Hešeto
i rsj iioci
x/oansai/xi
BflHHBBMg
0
Krive vere s tem, ko bi rekla, kako lep je bil nekdaj vodnjak poleg sedanje Miklove hiše, ne bi učila, saj sem njegovo fotografijo tisti trenutek, ko sem prvikrat listala po naši znameniti Ribnici skozi stoletja, za vekomaj shranila v svojem spominu.
Takrat še mladostnica in šibka poznavalka ribniške imenitne preteklosti sem izrekla iste besede začudenja, kot so jih pred menoj in za mano ponavljali mnogi rojaki: Kaj? Vodnjak da smo imeli?...in z obžalovanjem dodali: Le zakaj ga zdaj več ni? 'Ribnica z vodnjakom na desni strani okrog 1930' je po 73 letih res samo še en kulturnozgodovinski utrinek, a vse več glasov zadnja leta govori o preveč tehnično, a premalo vsebinsko izkoriščeni tisti desni strani pred Miklovo hišo, kjer je nekdaj tik ob cesti stal visok, slok kamniti vodnjak, na ovalno obrobljeni zelenici in med nasadom dreves. Parkirišče je mestnemu naselju ne le odvzelo družabno zbirališče in shajališče, temveč trg zabetoniralo v sivino. Z odstranjevanjem tlakovcev je v središče prišel asfalt, ki je promet po trgu pospešil, napravil hrup, stanovalce pa odgnal drugam. In je naš trg postal osamelec. Bili so poskusi interesnih skupin, predvsem kroga okrog Miklove hiše, da se ga oživi, celo okrogle mize in predavanja so bila prirejena na to temo, izhodišče pa je bilo enako: zapreti trg za promet, vendar naj bi enosmerni ostal, ker bi drugače trg izumrl. Na nedavni občinski seji je Marko Obrstar, ki prihaja iz vrst liberalne demokracije, po tehtnem posvetu s svojo stranko ponovno izpostavil prednosti, ki bi jih prineslo vsaj delno zaprtje trga, vendar je nova zamisel drugačna: za promet naj bi se povsem zaprl kratek odsek Škrabčevega trga od bara Trdan na ostrem zavoju do Turistično-informacijskega centra oz. trgovine Borovo.
Kot gradbeni inženir je Obrstar našel tudi veliko odgovorov na vprašanja skeptikov, ki so se razvadili lagodnega dostopa do ciljnih vsakodnevnih točk, kot so trgovine, gostilne, uradi...Razmišljanje o oživitvi trga je spet postalo živo, prihodnje leto morda celo uresničljivo.
Pogovor: MARKO OBRSTAR
M AI TBG SPET ZAŽIVI!
Prvi odzivi na Vašo uradno pobudo o delnem zaprtju trga so že znani. K čemu se ljudje nagibajo?
Del svetnikov je bil s to idejo seznanjen še pred samo sejo; ni bila LDS edina.
Odzivi so bili pozitivni, kar mi daje še več volje, da zamisel poskušamo uresničiti. Zadnje pol leta idejo o delnem zaprtju trga preverjam tudi v pogovorih z naključnimi občani in zaznal sem izredno dosti podpore in malo odklonilnih stališč oz. so bila le-ta zgolj dobronamerne narave.
Več ko se o zadevi govori, več je tudi ljudi, ki bi želeli s svojim strokovnim znanjem pomagati pri izpopolnjevanju ideje.
Katere pomisleke pa imajo občani, ko jim razlagate smiselnost vsaj delnega zaprtja?
Zdi se mi, da bi jih lahko razdelil v tri sklope.
Prvi se nanaša na to, da naj bi se s tem ukrepom povečalo število vozil, ki vozijo po magistralni cesti mimo osnovne šole. Menim, da ne bo tako. Osebnih vozil bo nekaj več kot do sedaj, vendar predvsem v konicah, ki so izven šolskega pouka; v zgodnjih jutranjih urah, ob popoldnevih in vikendih. Za šolo je najbolj moteč tovorni promet, za katerega upam, da se ga bo kmalu preusmerilo na predvideno obvozno oz. servisno cesto. Drugi očitek je, da naj bi turiste s tako potezo speljali mimo ribniškega centra. Sam menim, da jih ravno zdaj najbolj odbijamo, saj smo najlepši
Hešefo
del Ribnice (cerkev, Miklova hiša, grad) prepustili pločevini. Zavedati se moramo, da bo pravi turist vedno našel pot do kraja, ki si ga želi ogledati. Bolj kot pot je zanj vprašljiva vsebina oz. privlačnost turistične ponudbe. Kljub vsemu ne bomo smeli zanemariti dejstva, daje potrebno turiste z raznimi obvestili ob vpadnicah v center opozarjati na kulturne spomenike ter da obstaja možnost parkiranja. Eden izmed pomislekov pa se nanaša na stanovalce trga. Te naj bi namreč nova ureditev motila. Le kako? Kaj pa je sploh lahko še bolj motečega kot to, da imaš spalnično okno tik nad prometno ulico? Z zaprtjem bi se na trg končno naselil mir in v objektih, ki imajo trenutno zgolj status spomeniškega varstva, bi s tem bistveno dvignili kakovost bivanja.
Toda te ne bo, če bo morda daljši tudi obratovalni čas gostiln... Ne nazadnje bi trg zaživel tudi na račun letnih vrtov in v poletni vročini se hlad in prosti čas začneta po deveti uri zvečer.
Obratovalni čas gostiln in barov bo treba doreči in morda je za zdaj najbolje, da ostane takšen, kot je, drugače lahko kaj hitro pričakujemo odpor stanovalcev.
Po eni strani bi jim zaprtje prineslo mir, po drugi strani pa vneslo nov nemir. Zato bo med gostinci, stanovalci in občinsko upravo potreben nek kompromisni dogovor.
V svoja razmišljanja lahko vnesemo nov vidik, ki ga nekatere države tradicionalno živijo že stoletja. Zaprte ulice in vsesplošna sprehajališča, ponekod imenovana 'corso', so že na Hrvaškem vsakdanjost, in južneje ko gremo, bolj je to običajno. Gostilniški vrtovi so ena najpomembnejših oblik vsakodnevnega življenja in vrveža.
Skoraj prepričan sem, da se bo nek mini 'corso' uveljavil tudi pri nas, nastal pa bo povsem spontano.
Z odprtjem trga ljudem, ne avtomobilom, bomo pritegnili tudi takšne obiskovalce in sprehajalce, ki jih do sedaj nismo imeli s čim primamiti.
Tako bodo svoj mirni in varni kotiček dobile družine z majhnimi otroki, starejši, srednja in mlajša generacija. Če nam to uspe, potem smo dosegli namen.
Kdo bo morda pripomnil, čemu je sploh treba spreminjati obstoječe stanje, na katerega smo se že vsi, hočeš - nočeš navadili...
To pa bo korenito spremenilo podobo Ribnice.
Je res, toda vseh osem let, odkar sem se priselil v Ribnico, že razglabljam o tem. Ribnica ima čudovito staro mestno jedro, ki je ne nazadnje spomeniško zaščiteno in težko se sprijaznim z dejstvom, da se skozenj valijo kolone osebnih avtomobilov, ki so le na tranzitu: med delovnikom v službo do Ljubljane iz Kočevja oz. južnega dela občine Ribnica, med poletnim časom pa v glavnem preko vikendov proti morju in nazaj. Kljub magistralni cesti, ki že sedaj obide center, se vozniki raje vozijo skozenj, ker je to bolj neposredna in naravna pot. Ne delajmo si utvar, da bo bodoča obvoznica sama po sebi rešila ta
problem. Pomembno je poudariti, da zaprtje krajšega odseka ne bo v ničemer otežilo dosedanjega življenja. Ostala bodo vsa parkirišča in nobenemu stanovalcu ali lastniku lokalov ne bomo preprečili dostopa. Vsa stanovanja in tudi del lokalov imajo dostop z dvoriščne strani, kar stanovalci in najemniki že sedaj s pridom uporabljajo in to je eno od najpomembnejših dejstev, ki je tudi mene prepričalo, da je ideja zrela za uresničitev.
Zaprtje bi se najhitreje vzpostavilo s fizičnimi
ovirami?
Projektna naloga bo natančneje opredelila način zapore. Pomembno je, da bo zapora omogočala možnost dostopa dostavnim vozilom za potrebe lokalov, možnost dostopa interventnim vozilom in ne nazadnje se morajo ovire smiselno vključevati v ambient. Skozi omenjeni del trga bi bilo dobro speljati še kolesarsko stezo.
Hibnica (Tolerjsko)
Ste si ustvarili v mislih tudi zunanjo, prenovljeno podoba trga, ki jo boste posredovali tudi morebitnemu projektantu?
S to potezo bi trg verjetno v letih postal družabno stičišče Ribnice. Saj ga ne bi grobo predrugačili, le oživili bi ga, in to s trenutnimi lastniki in najemniki objektov ter prostorov. Obstoječi lokali bi lahko zaradi narave svoje dejavnosti del ponudbe postavili na stojnice. Tu že imamo, poleg gostinskih lokalov, prodajalno sadja in zelenjave, pekarno, cvetličarno, butike oblačil in podobno. Ulica bo naravnost vabila pešce, da postanejo in hkrati, upajmo, postala tržno privlačna tudi za kakšnega novega najemnika ali kupca. Dejstvo je, da trg zadnja leta umira, da je lokalov iz leta v leto
manj, in upati je, da se bo z omenjenim ukrepom ta negativni trend zaustavil.
Argumente ZA je najlaže najti pri že izvedenih rešitvah zaprtja mestnih jeder drugod po Sloveniji in izven. Tudi sami ste jih opazovali... Tudi, in med njimi lahko omenim Kranj, Škofjo Loko, Beljak, München in ogromno število italijanskih mest. Skoraj povsod po Evropi se trudijo v stara mestna jedra vrniti življenje. Mnoga evropska mesta, in žal zadnja leta tudi slovenska, so naredila veliko napako z gradnjo mega trgovskih centrov na mestnem obrobju na osnovi ameriškega pojmovanja načina življenja. V Evropi je ta trend razmišljanja povzročil veliko negativnih učinkov, ki se jih sedaj poskuša odpraviti.
Čigava naloga bo prenova podobe trga: izključna pristojnost Občine ali tudi domena stanovalcev ali lastnikov lokalov?
Obveza Občine je, da z določenimi ukrepi bivajoče na trgu spodbudi k uresničitvi projekta. Dobro bi bilo spremeniti odlok o najemu občinskih površin, če se izkaže, da so najemnine previsoke. Dejstvo je, da je lastnikom lokalov potrebno najprej omogočiti, da njihova dejavnost zaživi in nato razmišljati o višini davka. Nadalje je možno, da Občina sofinancira obnove fasad, kar v Sloveniji ne bi bil osamljen primer.
Od stanovalcev mestnega jedra pa se pričakuje, da bodo sodelovali v izboljšavi lastnega	ambienta.
Velikokrat čudovite cvetlice na okenskih policah že dovolj prispevajo k bistveno lepši podobi trga.
Začetni vložek za 'oživitev1 bi se črpal iz občinskega proračuna. Je že narejen kakšen izračun stroškov?
Ureditev ožjega središča oz. to začetno faza, ki zajema delno zaprtje, bi prav gotovo moral kriti občinski proračun, vendar ga stroški ne bodo bistveno obremenili, saj ne bo šlo za večja investicijska dela. Izračuni še niso narejeni, ker je to stvar projektne naloge. Modro bi bilo izkoristiti omenjeni projekt tudi za ureditev delov magistralne ceste skozi Ribnico, saj se finančna sredstva v tem primeru črpajo iz državnega proračuna. V tej smeri se menda nekaj že premika in zadevo je potrebno zgolj pospešiti. Govorim predvsem o ureditvi obeh križišč na vpadnicah v mesto: proti Hrovači in pri trgovini Žulj. Potrebna bo tudi ureditev pločnika od trgovine Žulj v smeri proti šoli, kar bi tudi lahko umestili v državni projekt obnove. Kljub temu, da ste na seji omenili, da bi bilo možno zaprtje uresničiti že letošnje poletje, se zdaj o zamisli govori kot o projektu leta 2004. Je zamik smiseln samo zaradi obnove magistralne ceste ali boste raje iskali tudi podporo širše javnosti?
Vsekakor se nagibam k temu, da se spodbudi državo k čimprejšnji obnovi magistralne ceste, ker bi nam to olajšalo sam tehnični poseg v zaprtje omenjenega odseka. Želel bi si tudi, da se v javnosti ustvari nek konsenz glede zamisli in da je
R
iti
S
n
>
lešero
>■ OvVOS» 0«J
dobro obveščena. Pričakujem kup argumentiranih predlogov za ali proti, ker nas bodo le ti pripeljali do optimalne rešitve. Menim, da tudi večinska podpora občinskega sveta ne bo umanjkala. Hiteti z zamislijo in se lotiti posegov že to poletje, pa niti ni realno, ker so tu proceduralna pravila, ki jih ne moremo obiti. Najprej moramo svetniki sprejeti odlok o delnem zaprtju, nakar mora občinska uprava izbrati primernega projektanta. Izdelani projekt je osnova za finančno ovrednotenje tega posega in tudi izhodišče za planiranje v proračunu. Moja prvotna želja, da bi odsek poskusno zaprli že med letošnjimi poletni-( mi počitnicami, je bila namenjena bolj temu, da bi zamisel prej še praktično testirali, toda odloka za zaporo pred jesenjo itak ne bi uspeli sprejeti. Morda je tako tudi bolje, saj bomo imeli do prihodnjega leta čas, da idejo tehnično in vsebinsko dodelamo in v razpravo vključimo strokovno in ostalo javnost. Navdušujem se nad možnostjo, da bi eventualno delno zaporo uvedli v juniju prihodnje leto. Če se z zaporo ne bodo pojavili bistveni problemi, potem bi jo lahko obdržali za nedoločen čas.
Omenili ste, da naj bi bilo delno zaprtje le začetna faza projekta, torej lahko pričakujemo tudi njeno nadgradnjo in bi se postopoma morda za promet zaprl kar cel trg?
To bi bila najbolj primerna poteza, saj bi tako trg celostno zaokrožili in njegovemu vsakdanu dodali nek nov ton. V drugi fazi bi bilo smiselno ukiniti parkirišče pred Miklovo hišo in vodnjaku vrniti mesto, ki so mu ga določili že naši predniki. S tem bi se avtomatično uredil tudi vstop v Grad. Omenil bi še, da bi bilo treba istočasno ukiniti vsaj del parkirišč okrog cerkve, ki so ravno tako moteč dejavnik okoli enega najlepših objektov v Ribnici. Zavedati pa se moramo, da bi bilo potrebno v tej drugi fazi širitve zagotoviti nadomestne parkirne površine.
Vsako nadaljnje širjenje zapore pa bi bilo po mojem prepričanju veliko zahtevnejše, zato menim, da je treba delati postopoma in najprej videti, kako se bo obnesla prva faza zapore.
Naj ljudje najprej občutijo, da smo v mestno jedro vnesli pozitiven moment in da so deležni nove kvalitete bivanja. Potem bomo idejo lažje nadgrajevali.
Kje se končajo Vaše sanje? Tam, kjer bo odstranjen asfalt in bodo spet položeni tlakovci?
...s tlakovano površino daš obstoječemu novo vsebino, vendar si tlakovane ulice še ne upam omenjati, dokler se ideja ne pretvori v življenje. Sanje? ...pred Miklovo hišo vidim vodnjak, okrog njega letno tržnico. Grad, ki je eden najlepših prireditvenih prostorov v Sloveniji, naj spet zaživi s koncerti na prostem in dogajanjem pod milim nebom, ne s hrupno glasbo, ki bi za izvedbo potrebovala ogromno število varnostnikov, marveč nekaj bolj lahkotnega in mestnemu središču primernega. Vreme lahko pretentamo s tem, da nad letnim prizoriščem napnemo premično platno. Če je to sprejemljivo za Križanke, ki so eden največjih kulturnih spomenikov v Ljubljani, potem naj ne bo to ovira za ribniški grad. Potrebno je samo še zagotoviti primerno skladišče za sedeže in vse skupaj bi Grad kaj hitro oživilo.
Do sedaj omenjeni posegi: zapora središča za promet, ukinitev parkirišča pred Miklovo hišo in postavitev vodnjaka ter oživitev dogajanja v Gradu bi ustvarili čudovit ambientalni prostor in središču dali posebno kvaliteto, za katero je bilo zadnja leta prikrajšano. To so sanje, za katere živim...
Pogovarjala sem se Alenka Pahulje
PRVE ŠTIPENDIJE V KOVINARSTVU ŽE RAZPISANE
30 štipendij je srednji šoli Kočevje že uspelo zagotoviti, zagotovo pa jih bo še več, meni ravnatelj Matjaž Nosan.
Konkretni rezultat skupne akcije srednje šole in ribniško-kočevskih kovinsko predelovalnih podjetij je tu. 30 štipendij, vsaka v višini 25.000 SIT in prve štiri na naših straneh, že objavlja podjetje Riko-Kor. Štipendije ostalih podjetij bodo natisnjene v naslednjih številkah.
Največ jih bo razpisanih za ključavničarja in varilca, vendar nihče, ki bi si izbral kakšen drug program kovinarskega izobraževanja, na kočevski srednji šoli ne bo odklonjen, je dejal ravnatelj. Ponovno je treba poudariti, da so štipendije namenjene sedmošolcem, ki se bodo v srednješolske programe vpisovali v šolskem letu 2004/05, saj letošnjo jesen vpisa v kovinarski program še ne bo.
Novi dijaki se bodo v omenjeno izobraževanje snubili tudi z vključevanjem v interesne dejavnosti, ki jim bodo približali delo s kovino. Tako bo v srednji šoli prikaz obdelave kovine na stružnici, z njo se bodo srečali pri tehničnem pouku in pri ljudeh, ki jo vešče in estetsko oblikujejo, pri likovnem pouku pa naj bi spoznavali predvsem privlačnost obdelave barvnih kovin.
Konec novembra bodo šolske svetovalne službe zbrale namere učencev o vpisu in decembra bo srednja šola že vedela, ali lahko spet razpiše leta 2002 ukinjen kovinarski program.
Skupna akcija srednje in osnovnih šol ter kovinskih podjetij naj bi pripomogla k osnovanju vsaj enega razreda s po 30 učenci. Zmago Šega je na srečanju z mediji 30. maja v kočevski srednji šoli povedal, da je bila akcija osredotočena le na največja, pretežno izvozno usmerjena podjetja. Miro Ferlin, ki koordinira akcijo z ribniškimi podjetniki, je dejal, da so podjetja, ki so razpisala štipendije, dokazala, da so razvojno naravnana.
Kot je tudi res, da za razvoj potrebujejo visoko izobražen kader z znanjem tujih jezikov. "Svet se nekomu ne bo podrl s tem, ko se bo vpisal v kovinarski program."
Ravnatelj Nosan, Zmago Šega in Miro Ferlin
ITPP bo razpisal dve štipendiji, čeprav jih prej za 1. letnik ni podeljeval. Zdaj pa se zavedamo, da je kvalitetnega domačega kadra vse manj in če naša skupna akcija ne bo uspela, potem se lahko kovinska podjetja preusmerimo le še v trgovino.
Benjamin Henigman, direktor
Prav tako ta podjetja ne bodo prelomila svoje obljube, je dejal Ferlin. Organizirala bodo predstavitve kovinarskih smeri, oglede v podjetjih, razgovore v osnovnih šolah in s starši, ki so otrokom prvi svetovalci pri izbiri vpisnega programa.
Za potrebe novih dijakov je načrtovana tudi nova učna delavnica, ki naj bi stala na mestu bivše elektrarne, na Podgorski ulici, medtem ko se bodo dijaki prvega letnika praktično usposabljali kar na sami srednji šoli.
Tekst in foto A. Pahulje
DROGE!
Za vse, M želite informacije o problematiki zasvojenosti s prepovedanimi drogami,
ODPIRAMO INFORMATIVNO PISARNO,
ki bo začela delovati v juniju 2003, in sicer:
vsak drugi in četrti ponedeljek v mesecu od 17. ure do 18.30 v prostorih Centra za socialno delo Ribnica, Škrabčev trg 17
(nad Kmetijsko zadrugo v H. nadstropju).
V informativni pisarni bo delovala
predstavnica Društva UP iz Ljubljane, ki v društvu vodi projekt "Starši staršem" in ima lastno izkušnjo starša zasvojenega otroka. Sodelovali pa bodo tudi drugi prostovoljci.
Informativna pisarna naj bi staršem in vsem, kijih ta problematika zanima, nudila informacije:
-	kako prepoznati, da ima otrok težave z drogo,
-	spremembe v vedenju,
-	kaj lahko naredijo starši,
-	možne oblike pomoči itd.
Maj da Vrh
direktorica Centra za socialno delo
a
$Ešero
INLESOVI UPRAVI PODALJŠAN MANDAT ŠE ZA PET LET
Junija previden rekordni plan prodaje, 2.8 milijona evrov, podjetje pa svoje moči in denar vlaga tudi v večjo promocijo in prepoznavnost svoje blagovne znamke na domačem in tujem trgu.
Končni cilj je: postati dobavitelj št. 1 pri izbranih 100 kupcih.
Nadzorni svet Inlesa d.d. je upravi podjetja podaljšal mandat še za nadaljnjih pet let. Tako na vrhu ostaja mag. Andrej Mate, vodja proizvodno-tehničnega področja je Dušan Urh, od spomladi pa je nov, tretji član uprave, še Heinrich Fahnmann iz Nemčije, ki bo pokrival prodajno področje in vodil hčerinsko firmo Lesco kot prokurist. Podjetje, ki je od lanskega poletja v 100-odstotni lasti Inlesa, skrbi za prodajo Inlesovih proizvodov na nemško govorečem trgu Nemčije, Avstrije in Švice. Mate je ob podaljšanju mandata upravi 10. junija na novinarski konferenci spregovoril o tekočem poslovanju Inlesa in načrtih za v prihodnje.
V zadnjih petih letih je po njegovem mnenju podjetju uspelo postati eden izmed treh slovenskih ponudnikov celovitega lesnega programa. Uspešno je dokončal sanacijo, prenovljeni proizvodno-tehnični program pa je zaživel tudi na trgu, saj prodaja proizvodov plastičnih oken in vrat ter kombinacija aluminij-les predstavlja že več kot 50% tržnega deleža prodaje in tako Inles vse manj ostaja lesna firma. Kar za trikrat je podjetju uspelo znižati tudi obseg reklamacij; lani jih je bilo za 2,5%, letos pa le še 2%.
Proizvodnja sedaj poteka na eni sami lokaciji, kar je krepko racionaliziralo delo in zmanjšalo obratovalne stroške. Inles se je specializiral za naročniško proizvodnjo, z dokapitalizacijo podvojil obseg kapitala in znižal stroške materiala. Razen tega, daje lani kupil Lesco in pripojil trgovino, mu je januarja letos uspelo ustanoviti še lastno invalidsko podjetje. Kot neuspeh pa Mate pojmuje prenizek obseg prodaje in slabo kadrovsko strukturo v proizvodnji. Prihodnost podjetja se mu glede na dosedanje rezultate zdi obetavna. Predvideva 5-procentno rast prodaje, večjo razpršenost trgov (lani je bila prodaja na nemškem trgu 56-procentna), z letom 2004 pa Inles po dveletnem premoru začenja še z novim investicijskim ciklusom, ki bo zajemal obnovo tehnologije in razširitev dejavnosti še na dve področji. Ta ciklus je še poslovna skrivnost. Osnovni dolgoročni cilj ostaja pozitivno poslovanje, je dejal Mate. Izboljšati bo treba likvidnost, povečati zanesljivost poslovanja, se osredotočiti na večjo razpoznavnost blagovnih znamk Inles in Isarholz ter na račun večje kakovosti še naprej zmanjševati število reklamacij. Plan za leto 2003 predvideva 11-procentno realno povečanje prihodkov, nominalno za 15%, ter 15 mio SIT čistega dobička. Junija naj bi bil sploh izpolnjen reko-
SešEm

Direktor Andrej Mate
Občina želi ostati družbenik v podjetju IP Ribnica, zato se tudi ni odločila za prodajo svojega deleža. Težko reče, ali je bila s tem, ko se je Kovinoplastika umaknila od nakupa, izgubljena poslovna Foto Toni Pms priložnost, saj Občina z njenimi poslovnimi namerami v ribniškem okolju ni bila točno seznanjena.
rdni plan prodaje2,8 mio evrov. Inlesu postaja vse pomembnejši slovenski trg, kjer proda za 0,9 mlrd tolarjev, medtem ko tujina prednjači s5,6 mlrd SIT. Trenutno Slovenija Inlesu predstavlja 15% trga, saj se je v prvih petih mesecih prodaja zvišala za 27%, medtem ko je v Nemčiji zaradi globoke recesije v gradbeništvu padla za dobrih 11 odstotkov.
Podjetje je izmed 800 aktivnih kupcev njegovega blaga izbralo sto ključnih, saj je prevelika razpršenost terjala previsoke stroške pri zavarovanju plačil. Pri teh stotih želi Inles postati dobavitelj št.1, saj bi tako zmanjšal tudi negativne učinke zimske sezone, kjer je za polovico manj zaslužka kot med poletjem.
Direktor Mate ima za modro potezo tudi ustanovitev lastnega invalidskega podjetja, v kar je bil Inles skorajda prisiljen po konfliktu z Invalidskim podjetjem Ribnica, kjer je bil Inles največji, 35-odstotni družbenik. Konec aprila je tudi prodal svoje delež IP Ribnica, počistil vse medsebojne obveznosti, "in zdaj v ničemer več ne sodelujemo", je dejal Mate.
Je pa Mate izrazil nezadovoljstvo nad reakcijo ribniške Občine nad dogodki v IP Ribnica ter nad odločitvijo župana, da ne prodajo svojega deleža v IP. "Ribnica je izgubila veliko poslovno priložnost s tem, ko Občina ni želela prodati svojega deleža v IP Kovinoplastiki Lož, ki je bila zain-
teresirana za odkup in bi semkaj pripeljala nove programe". Omenjeno podjetje je nameravalo kupiti večinski delež Inlesa v IP Ribnica ter tudi deleže Občine (8%) in Inlesa Sodražica. Izpogajana je bila tudi že cena, toda na koncu je zainteresirani za prodajo ostal le še Inles. "Kovinoplastika se je kot kupec umaknila, mi pa smo morali delež po polovični ceni prodati IP Ribnica."
Še nerazumljivejši pa se Matetu zdi umik tožbe Občine proti IP Ribnica in sklepom njene skupščine, po katerih je Inles izločila kot večinskega družbenika. "Čeprav se je Občina z Inlesom dogovorila za koordiniran nastop, je, ne da bi nas o odločitvi poprej obvestila, 26. marca umaknila tožbo. Zadeva je naravnost smešna zato, ker je Občina odpoved oz. sklep podala na obrazcu z logotipom podjetja ITPP. Kako je mogoče, da v imenu Občine odgovarja eden od družbenikov IP Ribnica?" Taisto vprašanje je na zadnji seji občinskega sveta sprožil tudi svetnik Miha Klun, Inlesov pravnik, in zahteval pisni odgovor.
V Inlesovem IP je sedaj zaposlenih 145 ljudi, večina pa dela v proizvodnji lesenih oken. Na račun tega programa namerava Inles še povečati število zaposlenih na 180 delavcev. Ostali programi, kamor jih je vključenih manj, so še vzdrževanje, čiščenje ter prehrana. Čeprav je IP le In lesova nova hčerinska firma, je po številu zaposlenih že druga največja v Ribnici.
Medtem ko ta upravo Inlesa za zdaj navdaja z zadovoljstvom, naj bi druga hčerinska firma
Za umik tožbe proti domnevno nezakonitim sklepom skupščine IP Ribnica smo se odločili zato, ker ni logično, da Občina toži firmo, katere družbenik je.
Bil pa sem zelo presenečen, daje bil umik podan na obrazcu z logotipom podjetja ITPP, saj se njegov direktor le ponudil, da našo odločitev fizično dostavi v Ljubljano, kasneje pa se je izkazalo, da jo je poslal po telefaksu in v neprimerni obliki. Obžalujem, daje do tega sploh prišlo.
Alojz Marn
Lesco v stari sestavi vodstva povzročala gospodarsko škodo. Tako v Nemčiji kot v Sloveniji so sproženi postopki za ugotavljanje odgovornosti, saj naj bi bili vpleteni tudi nekdanji zaposleni v Inlesu. Ti naj bi po Matetovem mnenju pri odhodu z Inlesa odnesli precej poslovne dokumentacije ter kopirali Inlesove kataloge. Odgovornost posameznikov ugotavlja tudi nova revizijska ekipa, je dejal. Šlo pa naj bi za prikrivanje rezultatov firme ter odgovornost revizorja, ki je te rezultate potrjeval.
Znotraj Inlesa pa se že leta dogajajo tudi kraje, večinoma materiala pa tudi poslovne dokumentacije. Da je obstajala veriga, je jasno, toda robo v višini 2 mio SIT je podjetju in policistom uspelo zaseči le decembra lani, celotne verige pa še niso razkrili. Ker za policijo in tožilstvo štejejo le materialni dokazi ali pričevanja, je preiskava bolj kot ne v mrtvem teku. Ovadeni sta le dve osebi, med drugim glavni osumljenec, ki je bil nekdaj zaposlen na Inlesu, vendar so ga odpustili, ker so ga našli pri kraji materiala, je dejal Mate.
Podjetje se bo poskušalo zavarovati tako, da se bo opremilo z varnostnimi mehanizmi. V nujnost tega je direktorja prepričal še vlom v njegovo pisarno okrog 1, maja letos, ko je nekdo očitno iskal določeno poslovno dokumentacijo.
Tekst in foto Alenka Pahulje
OyVJLSt>e VC1 < >«■ SOf> M1 OvXJLS 1 MJLU	0«di
aoirxiEjLsac»*«
’ V FOTOGRAFSKI OBJEKTIV UJETA RIBNICA
Muzejska razstava prikazala Ribnico od 60. do 80. let 20. stoletja in preko fotografij Draga Moharja lahko opazujemo tako njene temeljne premike kot značilnosti vsakodnevnega življenja
Z
S Fotografija je popoln zapis nekega dogajanja. Prepriča nas, da se je nek dogodek zgodil, in to na način, kot je prikazan. V dobi, kjer so se razrasli elektronski mediji, video produkcija ter distribucija in svetovni splet, se ljudje fotografije še vedno nostalgično oklepamo. Bolj ji zaupamo, da je ne bo skazil ali uničil čas, in tisti trenutek, ko si jo poželimo ogledati, jo lahko primemo v roke brez vsakršnih tehničnih priprav. Je preprosto tu.
Marina Gradišnik, avtorica razstave, je poskušala iz fotografij splesti zgodbo o Ribnici, fotografu Dragu Moharju st in fotografiji, vse od leta 1960 pa do 1990. 90. leta, ki jih je Gradišnikova v priložnostnem zapisu poimenovala 'čas izgubljene identitete in novih iskanj', še čakajo svojo uresničitev in predstavitev. Novejša zgodovina nasploh sovpada z delom našega znamenitega
Fotograf Drago Mohar in avtorica razstave Marina Gradišnik delita veselje nad muzealno postavitvijo nove razstave
Govornik na odprtju, Bogo Abrahamsberg
fotografa, ki kljub zrelejšim letom ni odnehal in ni izgubil stika z napredovanjem tehnologije. S svojo obrtjo je prenehal v začetku devetdesetih, njegovega ateljeja pa se spominjajo vse generacije, tudi po pripovedih.
V Ribnico je Mohar prišel v začetku 60. let in kot edini uradni fotograf takratne ribniške občine zabeležil celotno
tridesetletno dogajanje. Vrednost njegovega dela je zato neizmerna in neprecenljiva, zakaj dogodek, ki ni zabeležen, kot da se nikoli ni zgodil.
Koliko raznih stvari pove ena sama fotografija, koliko raznih doživljanj vsebuje! Koliko zgodb v eni sami fotografijL.Naj vsak najde tisto, ki mu bo polepšala trenutek, je na razstavo obiskovalce povabila avtorica Dogajanje na grajskem prizorišču je bilo osrediščeno na preteklih 30 let in glasba, ki so jo odpeli ribniški solisti in vokalne skupine, je bila prav tako v tem duhu, saj so odmevale popevke tistega časa Sprehod po desetletjih pokaže, da so bila 60. leta 'leta sanj in idej1, ko sta se vzpenjali podjetji Riko in Inles, gradila nova šola, prenovil ribniški Grad z muzejem in gledališčem ter organiziral Ribniški festival. Desetletje kasneje seje podoba Ribnice korenito spreminjala z gradnjami blagovnice Mercator, Športnega centra, zdravstvenega doma in Doma JLA, rodil pa se je tudi naš semenj.
80. leta so bila čas veselja nad uspehi ribniških podjetij, delovne vneme pri prenovi ribniškega trga in praznovanj 900. obletnice prve omembe Ribnice. Potem pa nastopi kriza, iz katere se prebujamo zadnje desetletje.
Pozdravne in otvoritvene besede so 13. junija pripadle županu Alojzu Marnu, ki je izkoristil priložnost in poudaril, kakšno vsebinsko bogastvo razstav Ribnica in Muzej že imata Napovedal je tudi odprtje muzejske trgovine.
Glavni govornik ob odprtju je bil Bogo Abrahamsberg, predsednik Skupščine občine Ribnica v obdobju od 1967 do 1974. Preko njegovih besed smo začutili, da je spomin na stare čase še vedno zelo živ. Cvetela so podjetja in "znane gospodarske družbe od Rika, Inlesa do Gozdnega gospodarstva, so takrat kazali znake, da so država v državi", \e pripomnil govornik.
Poudaril je tudi pomembnost ljudske iniciative, ki je bila v obdobju 60. in 70. let precej aktualna "Čutil sem, da smo na pogostih pogovorih z volivci sproščeno razpravljali; odprto, iskreno in obojestransko spoštljivo. Ljudje so se sestajali desetletja v gasilskih in kulturnih domovih, dvoranah TVD, gostilnah, delovnih organizacijah, celo v zasebnih kuhinjah in spalnicah."
Tako kot bi moral imeti vsak ribniški dom svojo 'Ribnico skozi stoletja', tako bi se moral vsakdo sprehoditi skozi čas ribniškega razvoja, ki ga, upoštevajoč sodobne muzealne smernice, ponuja Muzej. Nekateri obiskovalci se bodo še lahko prepoznavali na fotografijah ali pa se ob njih spominjali celo poteka posameznega dogodka, medtem so se bodo mlajši spoznavali z obdobjem, ki jim bo omogočilo trdnejšo identiteto s krajem bivanja
Med obiskovala' bila in fotografirala
A Pahulje
NAGOVOR ŽUPANA OB DNEVU DRŽAVNOSTI
Spoštovane
občanke,
spoštovani
občani!
Na današnji večer, pred dvajsetimi leti, je pred slovensko skupščino v Ljubljani prvič zavihrala zastava samostojne Slovenije. Po hribih, mestih in vaseh po vsej Sloveniji so zagoreli kresovi, iz zvonikov so mogočno zadoneli zvonovi. Že dneve pred tem, posebno pa še na ta dan, so ljudje s ponosom sadili lipe in v nas vseh je bilo eno samo veliko pričakovanje. Toda že v tistem večeru so nad Ljubljano zahrumeli avioni jugoslovanske vojske in dali slutiti, da nam samostojna država ne bo podarjena Dogodki, ki so sledili temu večeru, so pokazali značaj našega naroda in presenetili celo nasprotnika, kije mislil, da nas dobro pozna, in kije ob vsaki priložnosti poudarjal, da nismo vojaški narod. Uprli smo se na način, kije bil možen v tistem trenutku, saj je slovenska vojska tedaj šele nastajala Uprli pa se nismo kot posamezniki, ampak kot narod, ki bi rad svobodno živel na svoji zemlji. In sovražnik dobro čuti, kdaj prihaja upor iz zavesti naroda in kdaj se ljudje upirajo zato, ker je to njihova poklicna dolžnost. Želja po samostojnosti nas je združila in povezala V sosednjih državah so v naglici pripravili zbirne centre ali taborišča za civilno prebivalstvo, ki naj bi v paniki množično pribežala čez mejo k njim. Na njihovo veliko presenečenje, in nam v ponos, so barake ostale prazne.
Desetdnevna vojna je pokazala, da znamo braniti svojo zemljo, da nismo
Abšeto
narod, M bi bežal s svojih domov, in da imamo ljudi, ki znajo voditi komaj rojeno slovensko vojsko, in tudi ljudi, ki se znajo pogajati s sovražnikom in z nezaupljivimi prijatelji.
Od tedaj je minilo samo dvanajst let. Ravno toliko, da tonejo podrobnosti v pozabo in daje v nas splahnel tedanji zanos. Sedaj je čas, da se vprašamo, ali smo bili in ali smo še sposobni uresničiti vsaj del stoletnih prizadevanj in sanj naših prednikov. Moramo se tudi vprašati, ali smo živeli v teh letih kot narod ali pa je vsak mislil bolj nase in na lastne interese kot na korist skupnosti. Morda bodo odgovori na ta vprašanja težki. Nekaj pa je gotovo: čas popolne samostojnosti se izteka Po dvajsetih letih se zaključuje neko obdobje, ki se ne bo nikoli več vrnilo in o katerem bomo še dolgo premišljevali in presojali. Letos namreč, po dvajsetih letih, zadnjič praznujemo dan državnosti v samostojni, samo naši Slovgniji.
Drugo leto, na začetku maja, se bomo pridružili združeni Evropi in v to novo skupno domovino bomo prenesli tudi del svoje samostojnosti in državnosti. Toda k sreči ne kot ponižani poraženci, ampak kot enakopraven narod med enakopravnimi narodi. Ker pred dvajsetimi leti nismo bežali v Evropo kot prestrašeni begunci, se lahko sedaj s ponosom pridružujemo njeni skupni poti. Tudi se ne pridružujemo Evropi zato, ker ne bi znali živeti samostojno in v miru s sosedi in z ostalimi narodi, ampak v gotovem upanju, da bo tako bolj varen naš dom, da bodo bolj varni naše hčere in sinovi, naše vnukinje in vnuki in v upanju, da bo življenje v večji skupnosti bogatejše in polnejše.
V	tej veliki državi pa bomo vredni in opazni toliko, kolikor se bomo znali nasloniti na izkušnje naših prednikov in na izkušnje naše kratke državne zgodovine, predvsem pa toliko, kolikor se bomo znali ceniti in spoštovati sami. V zgodovini nam ni bilo nič podarjenega, sosedje in tuji gospodarji nas niso nikoli božali in nam stregli, pa smo vseeno obstali na tem prelepem koščku zemlje, ko so iz zgodovine izginjali mnogo večji narodi. Obdržali so nas ljubezen do domače zemlje, ljubezen do našega čudovitega jezika ter delavna in poštena roka. Ti naj bodo tudi naša popotnica v Evropo.
Zato naj ne postanejo večeri pred dnevom državnosti samo priložnost za obujanje spominov na tiste nepozabne dogodke pred dvajsetimi leti, ampak predvsem večeri, ki nam bodo v opomin in pregled, če še vedno hodimo po začrtani poti.
V	tej želji vam vsem izrekam iskrene čestitke ob Dnevu državnosti in vam želim prijetno praznovanje.
Alojz Marn, župan
ŠKRABČEVA DOMAČIJA V IZTEKAJOČI SE POMLADI
Škrabčeva domačija postaja vse bolj pomembno postajališče na zemljevidu slovenskih kulturnih spomenikov in muzejev, prav tako se razvija v eno pomembnih kulturnih in duhovnih postaj Ribniške doline in slovenskega prostora.
umrn
igsr - ’■
Polona Glavan, moderator Zdravko Duša in Brina Svit
Navdihujoče okolje Škrabčeve domačije je pomladi na široko odprlo vrata pesnikom in pisateljem, umetniškim častilcem besede in slovenskega jezika Ne nazadnje leti nadgrajujejo oz inteipretirajo delotingvistične dosežke (tudi patra Stanislava Skrabca) v novo kvaliteto, to je umetniški izraz. Se posebej smo ponosni, da smo gostili
za preučevanje kulture bivanja v preteklosti - preživeli dvoje delovnih vikendov.
Skedenj Škrabčeve domačija pa ne gosti zgolj kulturnikov, temveč ima v njem prostor tudi seminarska dejavnost. Nekaj seminarjev in temu podobnih predstavitev je že bilo, mnogo jih še čaka na svojo uresničitev.
Letos, torej od januarja do konca maja, nas je obiskalo mnogo ljudi. Število obiskovalcev prenovljene domačije preseže 1400. V ta podatek pa niso zajeti tisti gostje, ki se udeležujejo kulturnih programov, seminarjev..., čeprav si tudi ti vedno ogledajo tudi ta muzejski kompleks. Prav zaradi tega je dejanska številka obiska mnogo večja
Meseca maja so nas obiskale gospe iz društva Sila (to je društvo žena tujih diplomatov, poslovnežev in ambasadorjev, ki delujejo v Sloveniji), ki so na Škrabčevi domačiji preživele slikovito popoldne. Ni jih očarala le prenovljena domačija, temveč tudi sama vas Hrovača Dan jim bo ostal zagotovo v spominu tudi zaradi vaščanov, ki so gostje sprejeli pred znamenito lipo v Hrovači. Mnogi drugi gosti, zvenečih imen, ki so prišli med zidove prenovljene domačije, se na Škrabčevino in v Hrovačo zadovoljni vračajo s svojimi družinami, prijatelji. Prav v posebno veselje nam je razkrivati preteklost kraja ter s tem njegovo izročilo ljudem, ki jih to zanima Ne nazadnje pa smo izredno veseli domačih obiskovalcev, Ribničanov, ki se ustavljajo in se vračajo znova in znova na različne programe ali kulturne prireditve, ki se odvijajo v skednju.
Med zanimivimi gosti, ki jo del svojega časa posvetili tudi ogledu Škrabčeve domačije, je bila Christina Oiticica, brazilska slikarka in soproga še bolj slavnega Paola Coella, avtorja slovitega Alkimista, s katerim je hipoma zaslovel tudi preko brazilskih meja. Navdušena nad slovenskim podeželjem in naravo pravi, da pojem tradicije ter dediščine dobi nadvse čudovito in častitljivo podobo v Škrabčevi domačiji. Senzibilnost njenega duha, strast njenega srca se da čutiti tudi v njenih slikah, kamor preliva svoja razmišljanja o vrednotah našega življenja.
Christina Oiticica se bo še letos vrnila v Slovenijo in tudi na Škrabčevo domačijo, ko bo na svojstven način popestrila mrzle zimske dni. (na fotografiji pri pisanju vtisov v hiši Škrabčeve domačije).
Andreja Medveda, katerega pesniški izbruh je močno oplazil našega duha, in svetovljansko popotnico Brino Svit, ki nam je omogočila, da smo za nekaj dragocenih trenutkov postali del njenega domišljijsko bogatega ter izkustveno dragocenega sveta. Njuni gostji, Nataša Hočevar in Polona Glavan, sta s suverenim nastopom podkrepili dialog s svojim mentorjem vsaka na svoj način. Septembrska beseda bo morda tekla o ženskah, nikoli zaključenem pogovoru, saj bo gost večera Marjan Tomšič s sopotnikom Vanjo Pegan.
Na Škrabčevini pa smo nadvse veseli, da so nas s svojim navdušenjem nad prenovo in prepričljivo muzejsko postavitvijo počastili študenti etnologije in kulturne antropologije FF iz Ljubljane. V Hrovači so v delavnem vzdušju - prenovljena domačija jim služi kot vir za preuče vanje dosežkov na področju konzervatorstva ter je tudi vir
Našim najbolj dragocenim gostom, to so naši najmlajši obiskovalci, se bomo še posebej posvetili v prihajajočem poletju.
Pomlad se s koncem junija končuje. 18. junija smo se v skednju Škrabčeve domačiji posvetili stavbni dediščini slovenskega podeželja O tem je spregovorila dr. Živa Deu, arhitektka in doktorica arhitekturnih znanosti, v obliki predavanja z naslovom Obstaja brezčasni način gradnje -je bil in je vreden še danes. "Vse lepo in vredno izvira iz znanja in tradicije", je naslovila dr. Deu prvo poglavje svoje knjige Stavbarstvo slovenskega podeželja Njeno predavanje je osvetlilo kvaliteto stavbarstva domačih krajev in nam dalo morebitne smernice za spoštljivo ravnanje s stavbami, ki so jih zgradili naši dedje.
Tekst in foto Polona Lovšin

Abšbto
11
aroiixiiaiixi>irnjltini>1
ecvj LTEJ KI>J E
tmummmw*-
REGIJSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV
"PESEM NAS DRUŽI!'
Ö
0
B
H
*
Z
H
fi
H
Domino, ki je nedavno praznoval 15-letnico pa celo ljudsko pesem plemena Zulu. Ne morem mimo pevcev Lončarja, ki vedno navdušijo! Prav spraševali smo se, ali bodo tudi letos zapeli brez not - seveda- in to odlično!
S tem geslom so nas vabili na tradicionalno, že 28. Srečanje pevskih zborov Zahodne Dolenjske v Dolenji vasi. Prireditev, ki je vedno zadnjo soboto v maju ali prvo soboto v juniju, je bila letos 7. junija in je že pozdravljala poletje. Organiziral jo je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ribnica.
Na letošnjem srečanju je prvič svoj pozdrav pevcem namenil novi župan Alojz Marn, ki je poudaril, da je pesem vedno tista, ki nas druži in je prisotna pri veselju. Zaželel je dobrodošlico tudi poslancema Jožetu Tanku in Janezu Drobniču, pevcem uspešno prepevanje in poslušalcem prijetno poslušanje. Seveda je spregovoril tudi vodja JSKD Območne izpostave Ribnica Jože Lampe, ki se je zahvalil za prisotnost tako vsem poslušalcem kot tudi sodelujočim zborom in skupinam. "Samo s svojim petjem že osrečujete drugi ljudi in samo osrečevanje drugih je vredno življenja,"\e Lampe še dodatno pohvalil pevce.
Vendar pa je bil glavni del prireditve pevski. Sodelovalo je 145 pevcev in pevovodij v devetih zborih in skupinah (lani 13). Žal smo letos pogrešali kar nekaj zborov in skupin, ki drugače redno bogatijo to srečanje, hkrati pa je pohvalno, da so se nekateri zbori vrnili po nekajletnem premoru. V dobri uri trajajočem programu smo slišali
18 skladb, ki so jih zapeli naslednji zbori in skupine (vsak po dve): Mešani pevski zbor KUD-a SV.
GREGOR (vodi Tone Kersnič), Moški pevski zbor Lončar (vodi Alojz Osvald), ,
Vokalna skupina fi CANTATE DOMINO ? f iz Kočevja (vodi tj;|
Franc Štefanič), jM Župnijski pevski zbor Ribnica (vodi Alojz Osvald), Pevska skupina "Nagelj" iz Kočevja (vodi Zalka Kocjan), Moški pevs- Slemenski pevski zbor, ki ga vodi Tone Kersnič
ki zbor KUD "PRIMOŽ TRUBAR"
Foto Marko Burger
iz Velikih Lašč (vodi Tone Kersnič), ribniški Nonet VITRA (vodi Bernarda Kogovšek), Moški pevski zbor "SVOBODA" iz Kočevja (vodi Ive Stanič) in Komorni zbor "p. Stanislav Škrabec" iz Ribnice (vodi Marijan Cvitak). Slednji je zapel dve pesmi s tekmovanja v Mariboru. Slišali smo, kajti vsi pevci smo z veseljem poslušali tudi druge nastopajoče pevce, jih nagrajevali z alpavzi in premlevali napredek od lanskega leta, veliko res skrbno pripravljenih pesmi in priredb, pa narodne pesmi z različnih koncev Slovenije - od belokranjske, prekmurske, tolminske, koroške itd. Ribniški župnijski zbor je zapel čileansko narodno, Cantate
Za naprej si pevci in sodelujoči želimo še več nastopajočih, predvsem pa tudi poslušalcev, saj so oni tisti, ki jim resnično z veseljem zapojemo, še posebno, če dobimo tudi navdušen povratni odziv! "Srce iz naše pesmi govori," bi lahko rekli. V letu 2005 bo že 30. Srečanje pevskih zborov Zahodne Dolenjske, za katerega se bomo gotovo vsi potrudili - tako zbori in skupine kot tudi organizatorji. Do drugega leta pa - na snidenje!
Prepevala in skrbno poslušala
Zdenka Mihelič
VITRA POVABLJENA NA DRŽAVNO SREČANJE
Nonet Vitra s pesmijo razveseljuje vse, ki žlahtnim ženskim glasovom s srcem prisluhnejo.
S prepevanjem pa bogatijo in plemenitijo tudi sebe, zato vztrajajo že 29 let. Martina, Mojca, Eda -trije stebri, ki vežejo skupino od samih začetkov, Vika - vztrajnica preko dvajset let, Ksenija in Metka, ki prepevata v Vitri preko deset let, Renata in Mateja nekoliko manj, in najmlajša po stažu-Andreja, ki se hitro vklaplja v skupino.
Lanskoletno gostovanje v Arceviji (Italija) je Vitri dalo novega poleta, saj je s celovečernim programom pred hvaležno publiko predvsem sebi dokazala, da je še vedno v formi in da še vedno zna navdušiti poslušalce. Pisne čestitke nekaterih posameznikov po letnem koncertu v cerkvi v Goriči vasi so to potrdile.
Ko preštevamo samostojne koncerte, oddaje na slovenskem in tržaškem radiu, na slovenski tele-
viziji, snemanja, sodelovanja na pevskih revijah in drugih prireditvah širom po Sloveniji in tujini, se število ustavi pri 346. nastopu. In če iščemo povprečje nastopov v vseh teh letih, ugotovimo, da jih je bilo 12 na leto.
Kljub lepim kritikam, ki jih Vitra hrani iz raznih slovenskih in italijanskih časopisov, je bila zadnja ocena iz Medobmočne revije malih vokalnih
skupin osrednje Slovenije za njih zelo razveseljiva in vzpodbudna. Ocenjevalec Mitja Gobec med drugim pravi: "Vaš nastop je upravičil vaša dosedanja prizadevanja in ugled. Spored je bil premišljeno izbran in zgledno sestavljen. Odlika vaše skupine je prav gotovo čista in stabilna intonacija, saj ste jo v vseh pesmih obdržale.
Dikcija je bila razumljiva in v pravšnjem razmerju s kvaliteto tona. Pokazale ste lepo plastičnot tem in fraziranje, veliko mero muzikalnosti v drobnih agogičnih spremembah. Nonet je s svojim nastopom dokazal, da je zrel ansambel.
Z veseljem vas priporočam na državno srečanje v Novem mestu."
Tako VITRA vztrajno stopa proti novemu jubileju. Nič dolgoročnih in megalomanskih načrtov nima. Prepušča se sedanjim trenutkom, druženje ob pesmi ji veliko pomeni, sproti pa dela kratkoročne plane. Drugo leto jo čaka okrogla obletnica, ki jo želi dostojno obeležiti.
Bernarda Kogovšek
Rešeto
Kočevski Rog -slovenskih fantov grob
To je pesem, kije pritajeno zvenela v Kočevskem Rogu
1.	junija letos, ko je bila tam spominska slovesnost. Kočevski Rog, miren in tih, kljub množici ljudi ni slišati drugega kot žvrgolenje ptic in šumenje vetra. Ljudi je veliko, vendar so globoko zbrani, presunjeni ob misli na grozote, ki so se tu dogajale.
Kako je bilo to mogoče? Po končani vojni pomoriti toliko nedolžnih ljudi, nemočnih, ponižanih, zvezanih z žico! Kot da se slišijo rafali strojnic in kriki padajočih v brezna. Koliko trpljenja, neizjokanih solz!
V	Kočevski Rog prihajajo mnogi, vedno novi, vedno mlajši. Ni res, da mladih ne zanima preteklost. Radi bi zvedeli resnico, kije samo ena. Tam ležijo nedolžni ljudje, pomorjeni brez sodbe in dokazane krivde. To, kar se je zgodilo v Kočevskem Rogu in po drugih morišnicah po Sloveniji, je tako nezaslišano, da v svoji grozoti presega domišljijo. Za to ni imena!
Tega ni mogoče izbrisati iz spomina in zavesti. Cela desetletja so poskušali z zmagoslavjem preglasiti krike umirajočih. Vendar je poraz zmagovalcev močnejši od sijaja njihove zmage.
Kljub temu da imamo varuha človekovih pravic, ta niti z besedo ne omeni, da desettisoči pobitih ne dobijo pravice do svojega imena, ne do groba. Ostalim pa ni dostopna resnica o tem, kaj seje v preteklosti okrog nas godilo. Kje je demokracija, če so tolikim kršene človekove pravice?
Sveto mašo je v spremstvu mnogih duhovnikov daroval slovenski metropolit France Rode. Med drugim j e rekel: 'Veselje zmagovalca po letu 1945 je le hrupno prikrivanje zločina. Veselje naroda, ki gradi prihodnost na zamolčevanju nedolžnih žrtev, je lažno in ne sprosti srca. Zato je toliko travm in depresij med nami."
Po končani maši je bila še krajša kulturna slovesnost, ki jo je pripravila NSZ ( Nova slovenska zaveza). Ubrano zborovsko petje in petje solistov je skušalo zmanjšati bolečino in pretresenost navzočih.
Glavni govornik j e bil prof. Justin Stanovnik.
"Samo skupaj bomo mogli premostiti razpoko, ki seje naredila po sredi naše biti. Gre za soglasje o osnovnih rečeh, ki ne sme biti izsiljeno od raznih situacij, ampak mora prihajati iz naravne in vesele zavesti, da smo narod."
V	imenu mladih je spregovorila prof. Helena Jaklitsch. Povedala je, da mladi ne morejo razumeti, da hočejo vedeti resnico, da jih prav to, da so jim prikrivali resnico, zelo ponižuje, da ne vejo, če bi sami imeli toliko vere in poguma, kot sojo imeli tisti, ki ležijo v jamah, da so ponosni na njih in se jih s hvaležnostjo spominjajo.
Naj zaključim z njenimi besedami: "Če želimo preživeti in ostati, moramo negovati svoj lastni zgodovinski spomin. Hvaležna sem vam, da niste dopustili, da bi resnica ostala zasuta pod to prstjo. Da niste pozabili, kakšno ceno je moral plačati slovenski narod, da lahko danes živimo v svoji državi.
Prepričana sem, daje ravno iz krvi, kije bila tu prelita, in iz teh grobov zrasla samostojna Slovenija."
Anica Benčina
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta
IVANA ABRAMA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvaležni smo sorodnikom, prijateljem in znancem, članom Zveze borcev in Društva upokojencev za poklonjeno cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Posebna zahvala vsem sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala tudi osebju ZD Ribnica, posebno še dr. Marjeti Kregar Jeranko ter sestri Darinki. Hvala tudi župniku g. Maksu Ipavcu za lepo opravljen obred in lepe poslovilne besede. Zahvaljujemo se govornici Zveze borcev gospe Veri Lavriv, pevcem za ganljivo zapete pesmi ter gasilcem GD Ribnica, ki so ga lepo pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
SLOVO
V lepi starosti nas je zapustil član PGD Ribnica Ivan Abram. Od njega smo se člani društva poslovili 8. maja na h rovaš kem pokopališču.
Ob tej priložnosti se mu zahvaljujemo za vse, kar je naredil za razvoj društva, katerega član je bil od časa, ko je v Ribnico prišel iz prelepih primorskih krajev in si tukaj ustvaril dom in družino.
Vsem njegovim še enkrat izrekamo iskreno sožalje, njemu pa želimo miren počitek v ribniški zemlji, ki jo je imel tako rad. Počivaj v miru in večna luč naj ti sveti!
Hvala ti, ker si bil naš član.
Matjaž Virant, predsednik društva, v imenu vseh članov.
POPRAVEK
V majski številki je bila objavljena zahvala ob smrti Štefana Štebljaja, kjer je bilo pomotoma objavljeno, da izvira iz Dolenje vasi. Pokojnik j e bil doma iz Hrovače. Za neljubo napako se opravičujemo.
Uredništvo

SlpL.NET
13
IVI KIVI O KI/V IVI
I«ŠI«di
Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. I. RS, št. 22/98) in 7. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Ribnica, Občina Ribnica objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI RIBNICA ZA LETO 2003
Na podlagi 12. člena Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica (Url RS, št. 44/98) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja
POZIV
ZBIRANJA PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE RIBNICA ZA LETO 2003
1.	Na javni razpis se lahko prijavijo naslednji izvajalci športnih programov:
-	športna društva in klubi,
-	zveza športnih društev, ustanovljena za območje občine Ribnica,
-	zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirani za opravljanje dejavnosti na področju športa,
-	zavodi s področja vzgoje in izobraževanja,
-	ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne.
Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-	da imajo sedež in delujejo na območju občine Ribnica,
-	da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti,
-	da so registrirani za izvajanje športne dejavnosti in jo izvajajo najmanj 30 tednov v letu.
Zasebniki in druge profitne organizacije, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, imajo pravico do sofinanciranja športnih programov, če predhodno pridobijo soglasje občinskega upravnega organa k cenam svojih storitev. 2
2.	Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi:
-	interesna športna vzgoja predšolskih in šoloobveznih otrok,
-	športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,
-	športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami,
-	interesna športna vzgoja mladine,
-	športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport,
-	športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami,
-	interesna športna dejavnost študentov,
-	športna rekreacija,
-	kakovostni šport,
-	vrhunski šport,
-	šport invalidov,
-	izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu,
-	velike madnarodne, državne, mdobčinske in občinske športne prireditve.
3.	Predlagatelji morajo posredovati natančen opis programov s predvidenim številom udeležencev, krajem izvajanja, urnikom vadbe in podatke o strokovnem kadru.
4.	Programi morajo biti finančno ovrednoteni.
5.	Predlagatelji dobijo razpisno dokumentacijo na Občini Ribnica, Gorenjska cesta 3, Oddelek za finance.
6.	Rok za prijavo na razpis je 31. 7. 2003.
7.	V roku prispele prijave bodo ovrednotene na podlagi določil in meril veljavnega pravilnika o vrednotenju športnih programov v občini Ribnica.
8.	Izbrani izvajalci bodo po sprejetju proračuna občine Ribnica za leto 2003 pismeno obveščeni o višini odobrenih sredstev in povabljeni k podpisu pogodbe. Orientacijska vrednost programov športa za leto 2003 je 7.600.000 SIT.
Priznanja in nagrade Občine Ribnica so:
-	naziv častni občan,
-	Urbanova nagrada,
-	Gallusovo priznanje,
-	Priznanje Občine Ribnica.
NAZIV ČASTNI OBČAN
Naziv častni občan se podeli za pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzg oj n o-izo b raževal n e m in humanitarnem področju, ker s tem predstavlja občino doma in v svetu. Naziv častni občan se lahko podeli tudi tujcu.
URBANOVA NAGRADA
Urbanova nagrada se podeli posameznikom za življenjsko delo, delovnim skupinam, podjetjem in drugim organizacijam in skupnostim za izjemne uspehe na posameznih področjih gospodarskega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu občine Ribnica.
GALLUSOVO PRIZNANJE
Gallusovo priznanje se podeli posameznikom, skupini posameznikov, organizaciji in skupnosti za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo ter vidne dosežke trajnejšega pomena s področja kulturnih in drugih družbenih dejavnosti v občini in širšem družbenem prostoru.
9.	Prijave je potrebno poslati na naslov : Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica ali jih oddati osebno v vložišču Občine Ribnica. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti in zapečateni kuverti, ki mora biti jasno označena z napisom " Javni razpis za šport 2003". Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja. Ponudbe, ki bodo prispele po preteku navedenega roka ali ne bodo ustrezno označene, bo naročnik zavrnil in neodprte vrnil pošiljatelju.
10.	Podrobnejše informacije dobite na Občini Ribnica, Oddelek za finance, tel.061/837-20-21, kontaktna oseba Helena Mate.
Občina Ribnica
PRIZNANJE OBČINE RIBNICA
Priznanje Občine Ribnica se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne - izjemne dosežke in kot vzpodbudo za nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na posameznih področjih življenja in dela.
Podelijo se lahko največ eno priznanje častnega občana, ena Urbanova nagrada, do dve Gallusovi priznanji in do dve priznanji Občine Ribnica.
Predlog mora vsebovati:
-	ime in priimek ter naslov (za fizične osebe),
-	naziv ter naslov (za pravne osebe),
-	obrazložitev.
VOZNIKI, POZOR!
Če niste prepričani, da imate še veljavno vozniško dovoljenje, to takoj preverite.
Iz računalniške evidence je namreč razvidno, da veliko število voznikov poseduje neveljavno vozniško dovoljenje.
Podaljšanje lahko opravite na Oddelku za upravne notranje zadeve UE Ribnica, Gorenjska c. 9, v času uradnih ur: pon. od 7. do 14.30; sre. od 7. do 16.30 ure in pet. od 7. do 13.30.
Cena znaša 2.230 SIT. Fotografija ni potrebna.
OPOZORILO IMETNIKOM OROŽNIH LISTIN!
Sedmega januarja je potekel dveletni zakonski rok za zamenjavo orožnih listin, zato so vse stare orožne listine neveljavne. Neveljavne orožne listine lahko zamenjate na UE Ribnica - Oddelek za upravne notranje zadeve, v času navedenih uradnih ur v levem stolpcu.
Predloge za podelitev razpisanih priznanj in nagrad Občine Ribnica z obrazložitvijo v zaprti kuverti z oznako "OBČINSKE NAGRADE IN PRIZNANJA" zbira Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občini Ribnica do vključno 12.09.2003.
Dodatne informacije lahko dobite v Uradu župana Občine Ribnica (tel. 837 20 03).
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Franc Češarek, predsednik

SIQL.NET
Ekološko kmetovanje
RDEČA PESA
POSEBNA PRE MIJA, KLAVNA PREMIJA TER
Rdeča pesa prav tako kot krmna pesa spada v družino lobodovk. Glede tal ima približno enake zahteve kot krmna. V kolobarju še vedno dobro uspeva za vodilno poljščino, dobra predhodna poljščina je tudi krompir. Ker je tako kot druge pese iz hipokoli-ta (med steblom in korenino), se v plodu lahko hitro nakopiči preveč nitrata, zato je potrebna previdnost, na kakšni zemlji jo posadimo in s kakšnim gnojem smo gnojili.
Da bi dosegli visoko kakovost okusa in trpežnost, moramo za neposredno gnojenje uporabljati le dobro dozorel kompostiran hlevski gnoj; vsekakor pa je najbolje pognojiti dobro predhodno poljščino in za samo peso uporabiti zeleno gnojenje. Dobro je poznati tudi kemijsko sestavo njivske zemlje, zato je priporočljivo na pet let vzeti vzorce zemlje in jih dati v analizo.
Zaradi neugodnih klimatskih sprememb potre-
najugodnejše sejanje rdeče pese konec aprila, v maju in začetku junija. Vsa dela z njo je najbolje opravljati ob dnevih za korenino, in sicer ob dnevih padajočega luninega loka (ob dnevih za presajanje). Rdečo peso je potrebno dobro okopavati in ustrezno redčiti, če želimo doseči pričakovano debelino. Za prehrano ustrezajo koreni manjše debeline, za pridelavo soka pa je idealna debelina od 5-8 cm premera. Kljub temu, da ima rdeča pesa rada toploto, pa ji povzroča vroče pomladno sonce v najbolj nežni rastni dobi ožige. Če se to zgodi, ji je potrebno pomagati z zeliščnimi pripravki (čaji iz preslice in koprive). Škropimo zvečer, ko vročina popusti; za njeno nego so sploh primerna vsa dela, da jih opravljamo v popoldanskem času, ob dnevih za korenino. Rdeča pesa ima tako kot korenje še poseben dietetski in zdravilen učinek. Njen sok krepi obrambno sposobnost človekovega organizma, kar so pokazale tudi znanstvene raziskave, potrjene v praksi z izdelki, ki vsebujejo sok rdeče pese (ENDOVITAL). Na našem področju je kar nekaj uspešnih ekoloških kmetij, ki rdečo peso pridelujejo za predelavo
DOBATNO PLAČILO ZA GOVEDO ZA LETO 2003
POSEBNA PREMIJA
•	Do posebne premije je upravičen proizvajalec, ki je redil živali najmanj dva meseca in so bile po tem obdobju v manj kot enem mesecu zaklane ali v manj kot dveh mesecih izvožene. Posebna premija se uveljavlja ob zakolu, če je hladna klavna masa trupov bikov najmanj 185 kg oz. živa masa najmanj 340 kg ob izvozu, pod pogojem, da so izvožene živali bile stare najmanj devet mesecev. Proizvajalci lahko uveljavljajo posebne premije le za toliko živali, da obremenitev razpoložljivih krmnih površin na kmetijskem gospodarstvu v tekočem letu ne presega 1,8 Gvž/ha
*	V letu 2003 je višina premije za bika 36.000,00 SIT, za vola pa 26.000,00 SIT.
•	Do klavne premije je upravičen proizvajalec, ki je redil klavno govedo oz. klavna teleta najmanj dva meseca in je bilo po tem obdobju v manj kot enem mesecu zaklano ali v manj kot dveh mesecih izvoženo. Za klavna teleta, ki so zaklana ali izvožena pred starostjo treh mesecev, znaša obdobje obvezne reje en mesec.Klavno premijo za klavno govedo ter za klavna teleta se uveljavlja ob zakolu ali izvozu živali. Klavno govedo mora biti ob zakolu ali izvozu staro najmanj 8 mesecev, klavna teleta pa več kot en in manj kot sedem mesecev ter morajo ob zakolu tehtati manj kot 160 kg ohlajene klavne mase oz. največ 290 kg žive mase.
•	V letu 2003 je višina premije za klavno govedo 13.800,00 SIT, za klavna teleta pa 8.600,00 SIT.
DODATNO PLAČILO
•	Proizvajalec, ki izpolnjuje pogoje za klavno premijo za klavno govedo, je za te živali upravičen tudi do dodatnega plačila, razen za klavna teleta.
•	V letu 2003 je višina dodatnega plačila 5.100,00 SIT/žival.
buje zemlja zadnja leta več človekove prisotnosti. Poleg ustreznega gnojenja je potrebno zemljo dobro obdelati (preorati, pobranati). Pri ekološki pridelavi je koristno pri pripravi zemlje potrositi in vdelati v zemljo lesni pepel. Vsebuje dovolj kalija in je naravni zaščitnik pred nekaterimi škodljivci. Če potrosimo pepel v rastni dobi, lahko zaradi neugodnih vremenskih razmer povzročimo ožig rastlin (močno sonce). Za industrijsko pridobivanje soka rdeče pese le-to pridelujemo kot glavni posevek. Pri medvrstni razdalji 50 cm in 6 - dolO -centimetrski razdalji v vrsti potrebujemo 4-6 kg semena/ha. Sejemo razmeroma pozno v ogreta tla, kar ob primerni vlagi zagotavlja hitro in enakomerno kalitev in rast. Za naše klimatske razmere je
v sok rdeče pese predvsem po biološko-dinamični metodi. Vse kmetije imajo tudi priznano mednarodno blagovno znamko DEMETER.
Rdeča pesa, pridelana po naravi prijaznih postopkih, je sočna, lepega videza, kemijsko in energijsko ustrezna, primerna za prehrano in predelavo v sok, še posebno za ljudi, ki cenijo dobre, okusne in energijsko polne pridelke. V naravno pridelani hrani je skrita tista skrivna moč narave, ki jo potrebujemo vsi, ki želimo zdravo živeti.
Pripravil:
Janez Gorše
Foto Janez Gorše
Ekološko kmetovanje
VLAGANJE ZAHTEVKOV
Za uveljavljanje posebne klavne premije ter dodatnega plačila za govedo je prvi pogoj oddana zbirna vloga oz. osnovni obrazci o kmetijskem gospodarstvu (A ali A1, B in C9 v roku od 20.3. do 30.4.2003).
Roki za oddajo zahtevkov:
•	Za obdobje od 1. januarja do 30. junija: v roku od 1. do 15. julija 2003.
•	Za obdobje od 1. julija do 30. septembra: v roku od 1. do 15. oktobra 2003.
•	Za obdobje od 1. oktobra do 30. novembra: v roku od 1. do 15. decembra 2003.
•	Za obdobje od 1. decembra do 31.decembra: v roku od 1. do 15. januarja naslednjega leta.
Zahtevke dobite pri svojih kmetijskih svetovalcih. Vlogo pošljete na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana.
Irena Šilc
Metijsko svetovalna služba Ribnica
reSETC).R!RN!<?A
Sipt-.NET
75
ii~ ii/Xi i-z: if-o/vs x/ixi
>1.1. f-:►*" i r>:i >■ «ri« >■ i%j

11
Vesele počit
Vesele počitnice

ORGANIZATOR: Center za socialno delo Ribnica z izvajalkami
t ^ t f1t ^ t ^ 1^ 11 ^ ^ t
f

7
IJ
Mi
M’
RIBNICA
r	Ponedeljek, $0.6.2003	Torek. L -.2003	Sreda. 2.'.2003	f	Četrtek. 3.72003		Petek.d. 7.2003
t	LUMPI	LUMPI	LUMPI IŠČE	L UMPI NADALJUJE	L UMPI PRI JELENIH
f	KDO SI?	PRESENEČENJE	IZGUBLJENI ZAKLAD	SUHOROBARSKO	( in se sreča * lumpiji iz
				TRADICIJO	Dolenje vasi)
					
T	Ponedeljek. 7.7.2ÜS3	Torek. S J.2003	Sraki. 9.7.2003	Četrtek. 10.7.2003	Petek. II.-.2003
t	LUMPI	LUMPI	LUMPI	LUMPI	LUMPI
f	SKAČE	SLAŠČIČAR	OBLIKOVALEC	ALPINIST	.NOVINAR
f
t
f
f
t
f
Lumpiada bo v Ribnici potekala tudi avgusta. Program bomo objavili naslednjič.
t
1*
t
T	T
f PKfWälÄoblö.ijriiaiQRi^l! ;
DOLENJA VAS
f
t
t
f
Ponedeljek, 30.6.2003	Torek. 1.7.2003	Sraki. 2. 7.2003	Četrtek. 3.72003	Petek. J. -.2003
LUMPI	LUMPI	LUMPI	LUMPI	L UMPI PRT JELENIH
KDO St?	NOVINAR	ALPINIST	PRESENEČENJE	( in se sreča z lumpiji iz Ribnice )
t
f
t
t
f
t
t
f
t t f t f t
t???????????????????????
KESET9.F!BN!QA*|I^3
Ponedeljek. 7.7.2003	Torek. 8.7.2003	Sreda. 9.7.2003	Četrtek. 10.7.2003	Petek. 11.72003
LUMPI	LUMPUEVE	LUMPI	LUMPI	LUMPI
SLAŠČIČAR	IGRE BREZ MEJA	USTVARJA IZ GUNE	DEU\ GRAFITE	PIKNIK
$
Akcifa
RENAULT
novi
MEGANE
prihranek do 200.000 SIT
DVE KLIMI BREZPLAČNO
TWINGO ,zjZ5 tÄ'T'}*
prihranek do 353.000 SIT
CLIO
prihranek do 324.000 SIT
novi
KAJVGOO Vozila so letnik 2003 in imajo2-letno garancijo brez omejitve kilometrov, prihranek do g-ietno garancijo na lakirane dele in 250.000 SIT 12-letno garancijo na karoserijo.
Servisni intervali na 30.000 km ali na 2 leti.
LAGUNA
prihranek do i 400.000 SIT
>4 VTOCENTER
IRUFAC
d.o.o.
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA RENAULT
Cesta na Ugar, Ribnica,tel.: 8369-956, 8369-957, fax: 8369-958 Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 8-12 in 13-17 Ob Mahovniški c. 3, Kočevje, tel.: 8954-042, 8954-666, fax: 8955444 Delovni čas: 8 - 12, 13-17, sobota 9 - 12
PVC OKNA Si$2 Thermo 6+j
Energetsko varčno
•	INLES - toplotna in zvočna izolativna zasteklitev vam prihrani denar
Elegantno
•	INLES ■ okna PVC z zaobljenimi robovi
Posebne vrednote
•	INLES - do 8-komomi sistem in debelina pmfib Sz mm - izredna toplotna izolacija
Mimo in udobno
•	INLES - okna PVC s tremi tesnili kljubujejo dežju, vetru, hrupu in
• lesena okna in vrata
•	les/aluminij okna
•	pvc okna in vrata
•	pvc/ aluminij okna
•	aluminij okna in vrata • polkna, rolete, komarniki
• svetovanje - izmera - montaža - servis
•	5% gotovinski popust
•	brezplačen prevoz do 100 km
•	ugodni kreditni pogoji TOM+O
--SB
INLES d.d.
Sl -1310 Ribnica, Kolodvorska 22
Maloprodaja Ribnica 01 8377 162, fax: 01 8377 331 e-mail: info@inles.si
tl
hllltUTHUČHlii

Inles
MIE
Avto Merkur Novo Mesto
Ljubljanska 91, tel.: 07 37 37 660
CITROEN
lÜTERnun - pvc okna in vnnrn i |Kl|U90dni Okna InteralL »moilio vi^kulturo bivanja	WWW.interdta.si		P 1	Starc Matjaž s.p. Pl g	^ 'g Ä	Goriča vas 86, 1310 Ribnica ■ii Mi	J	I,’	tel.: 836 26 29 ■	GSM: 041/612 590 SERVIS K	I Garažna/n /nefi/sfr/fsfca avfomafsAra vrafa na cfaffinsko oprav/fan/e 	£*L.	Prof/požarna	vrafa™" Nofran/a JkovfnsAa vrafa
		
		L^|	|	fsFik.-i«*“"”""'"''1'1""' OfeSK • -r*p . Zm"I‘ ,,”ln*l°V‘ Tone Pogore/ec	p.««»	pod„v e Polaganje t p	toV Blesk 2 d.o.o.	„hnovitev starih P Čistilni servis in	°	čiščenja objekte slikopleskarstvo	• Genh%%t Bukovica 2, 1310 Ribnica	vse	čiščenja stanovanj Tel.: 01/836 99 33,	• Tedenska	preprog fax: 01/836 99 34,	e Globinsko č.s	avnega 9sm: 031/647 188,	. Bru5enje ln*°*č™a E-mail: blesk2@amis.net	in umetnega
Vibolt
i
nashuatec
12051
„üSSKi
Večnamenski fotokopirni
odm°1 str°i
ä-
#
/17
Tiskanje
Telefax	Kopiranje
118© “
Vibolt
URADNI ZASTOPNIK IN SERVISER: VIBOR d.o.o., Brnčičeva Mb, 1231 Ljubljana tel.: 01/561 33 21,fax: 01/561 12 54 E-mail: info@vibor.si p.6.: Maribor, tel.: 02/250 29 40
Pooblaščeni prodajalec in serviser:
TRIXIN d.o.o.. Obrtniška 5. Koper, tel.: 05/625 91 10 SEC0P d.o.o., Vojkova 77, Ljubljana, tel.: 01/565 73 80
Pooblaščeni prodajalec:
DIGITAL LOGIC d.o.o., Kranj, tel.: 04/236 56 66 TRUECAO d.o.o., Ravne na Koroškem, tel.: 02/821 77 60 BITIS d.o.o., Ribnica, tel: 01/836 97 90 DZSd.d., Ljubljana. PEpo Sloveniji

Golf?
Vaše rabljeno vozilo bomo ocenili po sistemu Eurotax in če se boste do konca avgusta odločili za novega Golfa iz zaloge, bomo k ceni rabljenega vozila prišteli še 250.000 SIT. Tako boste ob nakupu Golfa ocean s klimo skupno prihranili do 490.000 SIT.
Pametno!
S
VOZILA NA ZALOGI
VW Polo 1.2 47 kW, 1.4 55 kW comfortline, 5V, meh. klima, dnevne luči, zrcal, srebrna barva, radio beta letnik 2003
VW Polo 1.9 SOI, 47 kW, basis, 1.2 47 kW trendline 3 in 5V, meh. klima, dnevne luči, el. paket VW Golf 1.9 SOI, 50 kW 1.9 TDI, 74 kW edilion, 5V, radio Bela, dnevne luči, el. paket, zrca. srebrna kov, letnik 2003
VW Golf 1.4 55 kW, 1.9 SDI 50 kW, 1.9 TDI 74 kW ocean, 5V, el. paket, srebrna kov. letnik 2003 VW Bora 1.9 TDI, 74 kW, avl. klima, letnik 2003

POSEBNA PONUDBA
VW Polo 1.4, 55 kW, comfortline, 5V, rumena barva, letnik 2002 VW Polo 1.2, comfortline, 5V, modra biserna barva, letnik 2002
TESTNA VOZILA
VW Polo 1.9, SDI basis, 5V, srebrna barva, letnik 2003
VW Golf 1.9 SDI, ocean, 5V, tehnik paket, dnevne luči, el. paket, radio Beta, srebrne kovinske barve, letnik 2003
HABUENA VOZILA
VW Golf 1.4 generacija, modro biserna barva, letnik 2000 ŠKODA favorit 135 L, letnik 1993 FIAT Tipo 1.4 SX, letnik 1993
SERVISNE STORITVE
Novost v našem servisu:
NOTRANJE ČIŠČENJE BENCINSKIH IN DIZELSKIH MOTORJEV
RANDELJ
PORSCHE
KREDIT IN LEASING
AVTO
Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, lelefax 01 8955 240 e-mail: dami jan.randelj@porsche.si salon in delavnica pon,- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure
Gospodarska
vozila
Vabimo vas
r	a
Restavracija MAROF
v Kočevju, Rožna ulica jy
tet: m Igl 48 83,34ms <331 68* »?4
Rutavraclja JAGER
v Kočevski Reki a o
tet: et 894 *3 ». i«mi 641 6*1834
Vsakodnevno nudimo več vrst toplih malic, kosil, tudi dostava hrane na želeno lokacijo, bodisi v poslovne ali domače prostore oz. kjerkoli v naravi (caiering).
Sprejemamo naročila za turistične skupine, zaključene družbe (birme, obhajila, poročna in družinska srečanja, poslovna srečanja, predavanja, maturantske in elitne plese, piknike).
do 450.000 SIT popusta
(količina vozil omejena)
NUDIMO PORSCHE KREDIT IN LEASING
Joras Center
Prodaja in servis vozil SEAT Ob železnici 7, 1310 Ribnica Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045
Delovni ins: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure
MOTOMAN ljwa£a^ d,,.
Robotizacija in avtomatizacija v industriji
PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI
Šest osni členkastl roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi.
IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH:
O OBLOČNEGA VARJENJA O UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE o PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA
O POLIRANJA O PALETI RAN J A o BRUŠENJA o LEPLENJA
MOTOMAN GS£SQ33daa
Lepovče 23,1310 Ribnica tol.: +386 (0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 61 243 e-mall: lnfb@motomanrobotoc.sl www.motomanrobotoc.sl
S mm 0
«m
myMSBS NEPREMIČNINE Franc TANKO s.p.
Del. čas: od 10 • 17, sob. 10 • 13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004
PRODAMO
HIŠE:
•	RIBNICA - Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom 11 x 18 m, obnovljena 1980 in gospodarskim poslopjem 12 x 14 m, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19 mio SIT ali 89.500 EUR.
-	KOČEVJE - center, starejša stanovanjska hiša 14 x 12 m, zgrajena 1932, velikost parcele 1395 m2, el., voda, takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (94.000 EUR).
•	RIBNICA • Loški Potok, Mali Log, stan. hiška, 8 x 8 m, obnovljena 1995, vel. pare. ca 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK, cena 7,0 mio SIT ali 30.000 EUR.
•	SODRAŽICA • center, starejša stanovanjska hiša s poslovnim prostorom 37 m2 - trgovina 10 x 11 m, zgrajena 1930 in gospodarsko poslopje 10 x 22 m, vel. pare. 608 m2, zemlj. 162 m2, klas. ogrevanje, eL voda. Cena za stan. hišo in posl prostor 12,3 mio SIT ali 58.500 EUR, za gospodarsko poslopje pa 6,8 mio SIT ali 32.500 EUR.
•	OSILNICA • Padovo - Kolpa, kmetija primerna za vikend • stan. hiša 6 x 7 m, zgrajena 1931, in nekaj gozda, njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri 8.5 ha. Cena 9.988.000 SIT ali 44.000 EUR.
-	RIBNICA - Sodražica, center, starejša stan. hiša 12 x 14 m, zgrajena 1926, z gospodarskim poslopjem, potrebna adaptacije, dok. pridobljena, vel. pare. cca 1668 m2, cena 10,95 mio SIT (48.000 EUR).
•	LOŠKI POTOK, Gora • Kržeti, stan. stavba, 11 x 12 m, zgrajena1980, III. gradb. faza z gospodarskim poslopjem in travnikom, v skupni izmeri 2782 m2, cena 5,7 mio SIT ali 25.000 EUR.
-	STARA CERKEV - Koblarji, novejša stan. hiša, 9 x 11m, zgrajena 1980, kompletno opremljena, dve garaži, CK ogrevanje na olje, vel. pare. cca 1000 m2, takoj vseljiva, lepa lokacija, cena 18,0 mio SIT ali 78.500 EUR.
-	STARA CERKEV - stanovanjska stavba, vel. 12 x 10 m, zgrajena 1980, novejša, III. gradb. faza, z vso dokumentacijo, cena 11.4 mio SIT ali 49.000 EUR.
•	RIBNICA • Rakitnica, obnovljena stanovanjska hišica 6 x 8 m, obnovljena 1999, z drvarnico in garažo, vel. parcele 714 m2, zanimiva lokacija, cena 12.4 mio SIT ali 53.500 EUR.
-	KOČEVJE - strogi center, poslovno stanovanjski objekt 12 x 10 m, obnovljen 1994, velikost parcele 147 m2, v obratovanju (trgovina, servis, stanov.), 3 etaže, uporabna površina cca 300 m2, cena 26 mioSITali 112.069 EUR.
STANOVANJA:
NOVO V RIBNICI - več novozgrajenih stanovanj v centru Ribnice, cena za m2 po dogovoru, rok vselitve približno 4 mesece.
-	RIBNICA • center, trosobno stanovanje 78,66 m2, zgrajeno 1975, IV. nadst TEL, CK, cena 13,1 mio SIT ali 58.000 EUR.
-	KOČEVJE - center, dvosobno, 50,35 m2, zgrajeno 1965, v visokem pritličju, klas. ogrevanje, KTV, TEL, cena 6.8 mio SIT ali
29.122 EUR.
POSLOVNI PROSTORI:
-	RIBNICA - center, na škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt, IV podaljšana faza, 7 x 25 m. zgrajen 1994,940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali 445.000 EUR.
-RIBNICA-Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom 11 x 18 m, obnovljena 1980 in gospodarskim poslopjem 12 x 14 m. takoj vseljiva, vel pare. 1884 m2, CK, cena 19 mio SIT ali 89.500 EUR.
•	KOČEVJE - bivša Oprema • okrepčevalnica v izgradnji v nadstropju, vel. cca 100 m2, 10 x 10 m, obnovljena 1992, z ustreznimi prostori, kot jih predvideva zakon o gostinstvu. Cena 10.7 mio SIT ali 47.500 EUR.
•	KOČEVJE - Industrijska cona, novejši poslovni prostori v izmeri cca 450 m2,14 x 12 m, zgrajen 1997, z urejeno dokumentacijo za proizvodnjo (mirna dejavnost), 14 parkirnih mest, vsa infrastruktura, cena 63,95 mio SIT ali 273.876 EUR, v račun vzamemo tudi stanovanje v Ljubljani, uporaba takoj. GRADBENEPARCELE:
-	RIBNICA - Hrastje, več gradbenih parcel, različnih velikosti, prodamo. Cena 3.200,00 SIT/m2, ali 14 EUR /m2.
•	ORTNEK, več gradbenih parcel, različnih velikosti z lokacijskim dovoljenjem, cena za m2 4.530,00 SIT ali 20 EUR.
-	DOLENJA VAS, ob glavni cesti, gradbena parcela cca 30 a, z veljavnim gradbenim dovoljenjem. EL voda na parceli, cena 9.9 mio SIT.
•	GORNJE LEPOVČE - zazidljiva parcela, vel. 920 m2, cena 3.16 mioSITali 13.500 EUR.
VIKENDI:
-	RIBNICA • Loški Potok. Mali Log. stan. hiška, 8 x 8 m, zgrajena 1995, vel pare. ca 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK, cena 7.0 mio SIT ali 30.000 EUR.
ODDAMO V NAJEM
POSLOVNI PROSTORI:
-	RIBNICA - strogi center. 3 lepo urejene pisarne z uporabnim dovoljenjem, skupna velikost 75 m2, vseljivo takoj, cena najema po
dogovoru.
- RIBNICA - bivši RIKO, posl. prostor v nadst., vel. 429 m2, ki zajema sobo 391 m2, pisarno 19 m2, in garderobo 19 m2. Tovorno dvigalo, nos. 1.000 kg, CK, eL, voda. Cena najema za m2 3.5 EUR ali 793
• KOČEVJE • tri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel. c 63 m2, 21 m2 in 16 m2, CK, vsa dokumentacija • uporabno dovoljenje, cena po dogovoru.
- RIBNICA - center, oddamo VILO na zelo dobri lokaciji za mirne dejavnosti, ca 330 m2 koristne površine, vel. pare. 1635 m2, cena
po dogovoru.
• RIBNICA - Breg. oddamo trgovski lokal z vso dokumentacijo na frekventni lokadji, velikost ca 63 m2, cena 69.000 SIT, garancija, sprotno plačilo.
SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE, OBLETNICE, POROKE
DELOVNI CAS:
GOSTILNA:
•	pon.: od 9h- 15h
• tor., sre., <et.: od 9h- 22h • pet., sob.: od 9h-24h
•	ned.: od 10h-1511 • Tel.: 83 62 621
MESARIJA:
• pon.-pet.: od7l,-19h30
•	sob.: od 7h- 13h
•	ned.: od 8h-11h
•	Tel.: 83 62 126
Pekarna
Hm
00
00
Ta dobri kruhek so spekle zlate roke in babičin recept

OPTIK
SEM , ,■
JANEZ POZNIČ s.p.
F' I i-yj
Delovimi čas: vsaK dai) od 91) do 191
sobota zaprto
wmamfm mmm w* ääs
v-1^1 1	Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-66B
L J	GSM: 031/780-697
Sprejemamo rezervacije za družinska srečanja
’Cm&Msstznszmm
- ROJSTNI DNEVI,
- obletnice!
EtPOGREBŠČINEA
MENJALNICA
MiKEL
IDEAL CENTER - Ribnica tel./fax: (01) 83 60 657
S odkup in prodaja deviz EUR, HRK ...
$ odprto od 8 do 18 (non-stop)
$ hitro opravljene storitve, brez vrst S ugodni tečaji - popusti pri večjih količinah
MicroERA
ODKLEPANJE OSM APARATOV NA VSA OMREŽJA
MicroERA Jože Šilc s.p., Merharjeva 3,1310 Ribnica Tel.: 8373 116, lax: 8373 117, GSM: 041/402-779 e-mall: js@amls.net, http: //home.amis.net/microera/
IVIOIMT/XZ/X -	AIUDOLJSEK
PREGRADNE STENE - VISEČI STROPOV!	
kNAUf	Hrovača 6
(Sy ni str on y	1310 RIBNICA Mbt.: (041) 647 226
RIGIPS	Tel.: (01) 8363 089
:»IPsJyVX/51XZ'>r

KUPONI
KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV
Besedilo:_______________________________________
KUPON ZA NAGRADNO IGRO
Rešitev:__________________
Ime in priimek:______________________________________
Ulica:_______________________________________________
Pošta:_______________________________________________
Tel.:________________________________________________
***
V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne.
Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov:
REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 12. julija 2003.
Pravilna rešitev iz 5. številke Rešeta je:
25. JUNIJ, DAN DRŽAVNOSTI
Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence:
1.	nagrado, darilni paket MERCATOR, prejme:
TJAŠA KOGOJ, Lončarska 5, 1331 DOLENJA VAS
2.	nagrado, darilni paket MERCATOR, prejme:
DARJA AMBROŽIČ LEVSTEK, Lipovec 13, 1331 DOLENJA VAS
3.	nagrado, darilni paket MERCATOR, prejme:
JURE KRANJEC, Knafljev trg 6, 1310 RIBNICA
4.	nagrado, darilni paket MERCATOR, prejme:
VIKTOR ZUPANČIČ, Trubarjeva 4, 1310 RIBNICA
DOBRI STARI ČASI
(naravne generacije)
Dobri stari časi! Včasih so bila poletja topla: julija vroča, avgusta zmerna, jesen prijetna, zime mrzle z obilico snega in pomlad cvetoča, s prijetnimi temperaturami. Zdaj? Letni časi se sicer ponavljajo kot nekoč, navade matere narave pa so povsem drugačne. Tudi letos smo bili priča hitri pomladi, ki se niti ni imela časa pokazati v vsej svoji luči. Od debele snežne odeje pa do tropske vročine smo šli le nekajkrat spat. Kam to vodi, ne vemo, da pa smo tega krivi sami, je več kot očitno. Izzivati mater naravo, posegati v njeno delo ni smotrno in celotni planet postaja ena sama tempirana bomba, ki lahko vsak čas izniči vse kemijske formule in fizikalne teorije. Nekoč se s temi analizami nismo kaj veliko ukvarjali, saj dokler vse teče kot mora, nihče ne pomisli, da morda to, kar dela, le ni optimalna rešitev.
Nekoč je bilo drugače. Današnja razmišljanja si bom sposodil od neimenovanega državljana, za katerega lahko rečem le, da to nisem jaz, da je star 30 let +, zaveden Slovenec, ki se je zdravil v ljubljanskem Kliničnem centru, kaj več pa o njem ne vem. Ko sem prebral njegova razmišljanja, so me dobesedno prevzela in v celoti so tukaj:
•	Po današnjih pravilih in birokraciji tisti, ki smo bili otroci v 50., 60. in 70., sploh ne bi smeli preživeti.
•	Naše igrače so bile prebarvane z barvo na osnovi svinca, takoj ko smo jih dobili v roke, pa so bile polizane in 'prežvečene1.
•	V naših časih stekleničke z zdravili niso imele varnostnih pokrovčkov, ni bilo zaščit električnih vtičnic, oblog vogalov vrat, mizic in zaščite proti odpiranju omaric.
•	Ko smo vozili kolo, nismo uporabljali čelad, kar se tiče varnosti, smo imeli samo kakšno odbojno steklo na kolesu.
•	Ko smo se kot otroci vozili v avtomobilih, nismo imeli varnostnih pasov, zračnih blazin, stranske zaščite. Vožnja na prvem sedežu je bila ponos.
•	Vodo smo pili iz vsake pipe in ne ustekleničene. Okus je bil enak.
•	Jedli smo sendviče z maslom, pudinge, sladke nedietne čokolade, . lizike, bombone in vse z veliko sladkorja, ampak zaradi odvečne telesne teže nismo trpeli. Igrali smo se pač na dvorišču.
•	S štirimi prijatelji smo si delili
pijačo iz iste steklenice, pa zaradi tega ni nihče zbolel ali umrl.
•	Cele dneve smo popravljali kolesa in na pol uničene motorje, se nato spustili z njimi po klancu navzdol ter šele na ovinku ugotovili, da zavore ne delujejo. Po neprijetnih padcih smo se naučili, kako rešimo tudi take probleme.
•	Cel dan smo se lahko igrali. Navsezgodaj smo odšli od doma in se vrnili, tik preden se je stemnilo. Nihče ni vedel, kje smo, pa tudi nikogar ni skrbelo.
•	Nismo imeli 'play stationov', videoigric, 50 TV kanalov, ne videofilmov, ne soround zvoka, ne osebnih računalnikov, ne prenosnih telefonov in SMS-ov, ne internetnih klepetalnic. Imeli smo prijatelje in z njimi hodili naokoli.
•	Igrali smo se ristanc, skrivalnice, zemljo krast, streljali smo s fračami. In včasih je ta reč prav pošteno zaskelela
•	Padali smo z dreves, se porezali na razbiti steklenini, lomili zobe in kosti, pa zaradi tega ni bilo nobene tožbe na sodišču. Bile so nesreče in iz teh napak smo se učili, da se te ne bi nikoli ponovile.
•	Tepli smo se in mlatili eden drugega, dokler nismo bili črni od pod-pludb in žalosti - pa smo se naučili nekako živeti s tem.
•	Šli smo domov k svojim prijateljem, in to peš.
•	Neprestano smo izzivali in prodajali svojo kožo. To so bila naša dejanja Posledice so bile pričakovane. Misel, da bi nas iz teh položajev reševali starši, je bila nezaslišana. Oni so bili na strani zakona. Si lahko to predstavljate?
•	Ta generacija je ustvarila nekaj najbolj drznih izumiteljev in reševalcev problemov vseh časov. Zadnjih 50 let je bilo zaznamovanih z eksplozijo inovacij in novih idej. Imeli smo svobodo, padce, uspehe in odgovornost in naučili smo se vse to obvladati.
•	In ti si eden izmed njih. Čestitam!
Tako, zanimivo razmišljanje, a ne? Čestitam tudi jaz in vas vabim na sprehod skozi kviz in vam želim hladne poletne dni (pa da ne bo spet takšnega angleškega poletja, kot lani) in počitniški živijo do prihodnjič!
Marko Modrej
5.	nagrado, darilni paket MERCATOR, prejme: MARIJA ŠILC, Goriča vas 69, 1310 Ribnica
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Kupon za prevzem nagrade boste prejeli po pošti.
A?
mali OGLASI
V najem oddam trgovski lokal z mešanim blagom. Možna je tudi mirna obrt oz. pisarne. Tel.: 01 / 836 31 20.
Učbeniki - SLOVENŠČINA Potovanje besed 2 in 3; Jana Kvas. ANGLEŠČINA New Headway English Course - Elementary Tel.: 031/681 945


519L.NET
POČITNIŠKI KVIZ
(z možgani na OFF)
Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste zanimivo rešitev, povezano z / s ...
1.	Poletje, vroči dnevi, vroče noči. Visoke temperature vplivajo tudi na naše prehranjevanje in namesto zelja ter klobas nam bolj prija kakšna lahka osvežitev. V mnogih pizzerijah je na voljo slastna zadeva, imenovana FRUTI Dl MARE, ki pomeni...
D sadje iz Markovega vrta A sokovi znamke Di Mare J solata iz morskih sadežev
10. V teh dneh se za kosilo prileže tudi kakšna riba, je tako? Odgovor jasen, rib pa tudi poznamo vsaj toliko vrst kot raznih solat. Zelo okusna je tudi skuša, če jo znamo pripraviti. Knjižni izraz za to ribo pa je...
T makrela Z skušona P škrgica
2.	Kaj pa je zdaj to? Čelada, kladivo, bakla. Komu pripada ta simbol?
B rudarjem U gasilcem T potapljačem
3.	Junija je v naši državi nastal preplah zaradi pomanjkanja vode. Suše pa ni čutiti v Šimih oceanih. Kateri vrstni red svetovnih oceanov po velikosti (površini) je pravilen?
T Atlantski, Indijski, Tihi ocean K Tihi, Indijski, Atlantski ocean L Tihi, Atlantski, Indijski ocean
4.	In že smo pri vsakomesečnem pregovoru. Tokrat je pregovor vezan na mali srpan, glasi pa se: Sveta Marjeta...
Z v sveže seno odeta F na Dolenjevaškem polju ujeta I grom in strelo obeta
5.	S kot svetovljan oz. starešina. Na s se prične tudi sinje modro nebo. S, ki ga vidite tukaj, pa si je omislil... pa ne kar tako, brez pomena!
G Singapur M Elstar servis H Sapramišek
11.	Ker pravijo, da ni dobro končati s sodim številom, bomo zaključili zdaj, zaprli štacuno do naslednjič. Vsem slavljencem v mesecu, ki je pred nami, vse najboljše. Zanima pa me, kdo od naštetih v soboto ne goduje? Pa na zdravje!
M Ciril V Florencij C Metod
im
M jjOfo [p®§[tjBs w ßwsGrtia sQ0 m
(ä®

U Uq yiülUlydJQ
6.	A-ha je glasbeni trio z Norveške, ki je žel uspehe po vsej Evropi v 80-ih letih. Atrapa pa je zanimiv izraz, ki ne pomeni nič drugega kot...
E imitacija, posnetek predmeta za reklamo Z A tipična trapa I to je teta od Barbapapa
7.	Udba.net je pred tedni razburjala javnost, sploh posameznike, imenovane na tem seznamu. Ja, tako je bilo, če nisi bil na pravi strani, te ni bilo. Precej bolj kruto preteklost od naših so imeli člani varnostne in obveščevalne službe v nekdanji NDR, ki se je imenovala...
J Naši S Stasi K Zahojenci
8.	Planinska koča pri Sv. Ani na Mali gori letos praznuje 10. obletnico. Koliko pa si jih je na grbo spravilo Sovensko planinsko društvo?
N 100 C 110
Š 120
9.	Igra navadnih kapljic oz. festival duhov? Ne, gre za povsem resno zadevo, ki predstavlja...
O Popaja s svojim dvojnikom Ž Ribniški študentski klub M ej, blage veze nimam

SipLNET
Med pravilnimi rešitvami bomo ponovno izžrebali 5 lepih nagrad.
KINO IDEAL
Kolodvorska 9a
V JULIJU IN AVGUSTU NI
KINU
PREUSTAV
83
■ ivrv^jLis anvizwov’z:
< AOTEAROA - DEŽELA DOLGEGA DELEGA 5 OBLAKA
3-MESEČNO KOLESARJENJE PO NOVI ZELANDIJI
?Li
Vsak človek na tem našem planetu si želi v času svojega življenja okusiti drugačnost dojemanja sveta. Nekateri to doživljajo samo skozi sanje, drugi z idealnim poklicem, tretji s srečno družino, nekateri pa imajo dovolj, da potujejo in spoznavajo vso raznovrstnost dežel in narodov.
Kot študent imaš vedno čas za slednje, in po 2-letnem trudu so se mi uresničile sanje. Odšel sem v snežnem februarskem torku in po dolgih 27 urah letenja sem prispel v vroče poletje magične Nove Zelandije. Prvo malo zadrege z izgubljenim Rudijem (moj bicikel), pa so mi zadevo takoj že polepšali vedno nasmejani in prijazni Kiviji. Tako namreč sami sebe imenujejo po neletečem ptiču kiviju.
Pristal sem v botanično bogatem Christchurchu, spoznal uličnega čudaka Wizarda, ki se že 25 let trudi ugajati množici na glavnem katedralnem trgu. A mene je že gnalo ven iz mesta v prvobitno naravo, ki jo ponuja ta mlada dežela. Zakaj mlada ?
Šele pred 650 leti je prišlo s Polinezijskih otokov z velikimi kanuji mogočno ljudstvo, ki jim pravimo Maori. Ti so imeli mir pred nami Evropejci vse do leta 1770, ko je okoli vandral s svojimi ladjami znameniti pomorščak James Cook, za njim pa kmalu še kitolovci in misijonarji. Slednji so začeli pokristjanjevati nekoč ljudožerska maorska plemena. Danes je na obeh otokih okoli 4 milijone ljudi, kar je malo glede na velikost, saj je NZ 10-krat večja od Slovenije. Poleg kolesa sem tovoril še 30 kg tovora s šotorom, v katerem sem prespal povsod, kjer me je našla noč. Seveda je najpomembnejše še dobra volja, ki me ni zapustila niti na enem koščku poti, tako da sem kar vriskal od sreče.
Na južnem otoku, kjer sem vrtel pedala več kot 2 meseca, so se mi pred oči kazale ravne in hribčkaste planjave, bele od nešteto ovčk (imajo jih kar 50 milijonov), pa ledeniških jezer Tekapo in Pukaki turkiznih barv. Da pa nimamo samo v Evropi Alp, se v dolgi verigi južnih Alp bohotijo sami tritisočaki z glavnim očakom Mt. Cookom, ki je s 3754 m najvišji. Vse te naravne danosti s številnimi rekami so izkoristili Kiviji in izumili vrsto adrenalinskih športov, kot so bungyjumping, jet- boating, zorb, s čimer so hitro dobili posnemovalce po celem svetu.
Tudi obala Pacifika ponuja polno bogastvo živalskih vrst od morskih levov, delfinov, malih pingvinov pa peščene plaže Abel Tasman zaliva, ki sem jih prehodil po dolgem in počez, in kajakiranje v turkiznem morju z radovednimi tjulnji.Tudi bolj naseljeni severni otok z edinim milijonskim Aucklandom ima svoje čare, kajti samo tu so nešteti vulkani, nekateri še vedno aktivni, pa gejzirji z vročim blatom, neskončni zeleni hribčki in dolinice, kjer sem imel malo več kolesarskega truda.
Seveda pa ne morem, da ne bi omenil
Iz uredništva
Da boste Boštjana znali umestiti v ribniški krog, naj vam pomagamo še z naslednjimi podatki: 25-letni Boštjan študira gozdarstvo, doma pa je iz Male Hrovače. Uresničitev njegove velike želje ga še čaka: prepotovati svet s kolesom. Izkušnje s poti pridobiva postopoma. Začel je s popotovanji po Dalmaciji, medtem ko mu je načrtovana Korzika padla v vodo zaradi bolezni. Nova Zelandija je bil njegov naslednji kolesarski projekt in izvedel ga je povsem sam. Ta solistična izkušnja ga je toliko prevzela, da pravi, da bo svet tako doživljal tudi v bodoče: le skozi svoje oči. "Potovati sam je bolje, ker vse okrog sebe drugače doživljaš. Pa tudi na poti vedno srečaš koga in se mu za kratek čas pridružiš." V naslednjih dveh letih ga čaka Azija, in čeprav je vse povezano z denarjem, pravi:" Vem, da mi bo uspelo." Zakaj daje izbral Novo Zelandijo? "Iskal sem nekaj podobnega Sloveniji, a veliko bolj prostranega." Odkril je deželo, ki bi ji zavoljo njenih naravnih lepot in kvalitet, ki jih premorejo njeni prebivalci, rad posvetil več kot le tri 'kolesarske' mesece življenja. Ker vemo, da v Ribnici obstaja precej velika skupina zvestih slušateljev popotniških pripovedi, vam sporočamo, da namerava Boštjan organizirati potopisno predavanje tudi v Ribnici. Kdaj, še ne ve, zato spremljajte napovedi v medijih.
Kivijev, tako Maorov kot tudi belcev. Med njimi je kar velika populacija Dalmatincev, ki so prišli sem pred 100 leti kot nabiralci kauri smole, pozneje pa so prevzeli še primat nad vinogradništvom. Kjerkoli sem se ustavil, vedno sem bil sprejet na najbolj prijazen način, hočejo ti na vsake načine pomagati, da bi se bolje počutil v njihovi deželi. Vse gre na zaupanje in poštenost, kar že težko zaslediš v Sloveniji, če si iskren, bodo tudi oni taki do tebe in se ti v istem trenutku v razgovoru popolnoma odprejo. Tudi ne dajo veliko pomena blaginji. Vozijo stare japonske avtomobile, hiše so enostavne, lesene, kljub temu da imajo trikrat višje dohodke kot pri nas. Nova Zelandija je ena najbolj socialno urejenih držav na svetu. So največji izvozniki kivija, jabolk in mlečnih izdelkov, kar je logično, saj imajo ogromno travnatih površin za naravno pašo ovc, krav in jelenjadi.
Na koncu je števec pokazal dobrih 5400 km, ki sem jih skorajda brez truda prevozil, saj navsezadnje nisem tekmoval sam s sabo, ampak občudoval naravo in ljudi. Vendar enkrat pride konec in zdaj, ko sem že mesec dni doma, si še vedno živo predstavljam po neštetih slikah in dogajanjih to lepo deželo. Vsekakor vam priporočam, da jo obiščete, pa na čimbolj preprost način. Da boste dobili vsaj malo vtisa o lepotah Nove Zelandije, pa si poglejte oba filma Gospodar prstanov in boste v sanjah že tam.
Tekst in foto: Boštjan Tanko

SlpL.NET
ALI BO RES POTREBNA PONOVNA NESREČA ZARADI PRETIRANEGA ŠTEVILA MEDVEDOV?
Naravovarstveniki hočejo imeti v naravi pretirano število zveri, kot so medved, volk itd. Češ, kako jih je lepo videti v naravi. Enako menijo tudi gospodje, ki določajo lovskim družinam število odstrela teh živali.
V naši okolici jih je že toliko, da ta žival opravlja sprehode do vasi in po vaseh, da bo kje kaj dobila za pod zob. Najrajši pa si vzame tisto, kar si sam zaželi, še najraje meso in med. Če pa jo že kdo preseneti, samo zabrunda in dela svoj posel naprej. Zelo težko je pregnati medveda. Bili so primeri, ko so gospodarji ovac lahko samo gledali, kako mu medvedka z mladičema mori ovce. Tako so mlade ovčke ostale brez matere. Do teh mladih ovčk nimajo naravovarstveniki prav nobenega sočutja. Če pa medved zaide v mesto, postane nevaren za mestno gospodo. V tem primeru se ga več ne obravnava kot naravno bogastvo, pač pa se ga takoj odstreli, ker je nevaren. Koje medvedka napadla in poškodovala človeka v naši občini, tako da je bil potreben pomoči reševalcev, so imeli le-ti težave, ker se je medvedka vračala na kraj dogodka. A se je več dni mečkalo z odločitvijo o interventnem odstrelu. Tako občani upravičeno menimo, da za odstrel medveda veljajo dvojna merila.
Da resnično postaja naše podeželje ogroženo od zveri, predvsem od medveda, kaže že to, da si ne upa človek ob belem dnevu v obrobnih vaseh obiskati soseda prijatelja, saj obstaja velika možnost, da se sreča z medvedom. Medvedke z mladiči se že kar redno in ob belem dnevu sprehajajo po dvoriščih; v Lipovcu, po Makošah, Rakitnici in morda še kje. Ali je res nujno, da bi za resnejši poseg moralo priti do ponovne žrtve? Kaj če bi bil to otrok? Lahko se vprašamo, do kdaj bomo morali na podeželju, tudi po naših vaseh, še trpeti. Ali se res ne da zmanjšati staleža zveri? Morda pa se bomo s podeželja preselili v mesto.
France Vidervol, Lipovec
IZ UREDNIŠTVA
Marca, ko so se ponovno začeli nizali napadi medvedov na Ribniškem, smo ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franciju Butu naslovili vprašanje, ali je možno, da se vsaj del klavnih odpadkov, ki se sedaj vozijo sežigat v Ljubljano, zadrži na našem področju ali pa se jih sem dostavi, da bi se tako napolnila mrhovišča. Nata način bi lačni medvedi prišli do hrane, predvsem pa bi se jih zadržalo globlje v gozdu. Sporazum bi moral biti verjetno sklenjen med Veterinarsko upravo in Lovsko zvezo, vendar tudi če je, ga ni ne videti ne čutiti na najbolj kritičnem koč-ribn.področju. Vprašanje je minister posredoval pristojnemu državnemu sekretarju, zadolženemu za področje lovstva, ta pa je zadevo preveril pri veterinarski upravi. Ta menda skupaj z lovci sestavlja nek pravilnik, a ga še nikjer ni. Bržkone zato, ker delo ni bilo nič kaj intenzivno. Naše vprašanje je naletelo na tak odziv, kot da smo med prvimi v javnosti, ki so državne institucije sploh opozorili na ta dejavnik. Prebivalci ogroženega področja smo skrajno zainteresirani, da se država preneha vrteti okrog svojega repa, in že leta nakazane rešitve upošteva.
Urednica
Kontejnerji so za vsak blok točno določeni
Vprašanje: Ali smeti v zabojnike, ki stojijo pred posameznim objektom, lahko odlagajo tudi stanovalci drugega objekta ali celo vozijo smeti od drugod? so sicer razmišljujoči občani naslovili na župana in občinske svetnike, toda ker od tam ni bilo odgovora, smo se po odgovor napotili h Komunali.
ODGOVOR
V mestu Ribnica imamo 2 stanovanjski soseski, in sicer Knafljev in Prijateljev trg. V obeh je organizirano zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Nameščene so kontejnerske posode, velikosti 900 I. Merilo za dimenzioniranje omenjenih kontejnerjev so stanovalci vsakega bloka posebej.
Na podlagi slovenskega standarda 35 litrov za osebo, pomnoženo s številom oseb vsakega bloka, smo dobili potrebno prostornino kontejnerjev in te namestili pred vsak blok na naprej dogovorjena mesta. To pa pomeni, da v te kontejnerje odlagajo lahko samo stanovalci tistega bloka, pred katerim stojijo kontejnerji. Poleg tega je nameščen v vsakem naselju tudi veliki kontejner za kosovni odpad.
KOMUNALA RIBNICA D. O. O.
< VI I K I E
MIHIČA ZARADI PORNOGRAFIJE OVADIL TOŽILEC
S
Franc Mihič, ki se je dve leti boril, da bi država upoštevala prepoved predvajanja pornografije v medijih, ki jo je predpisala z zakoni, je poleg anonimnih groženj zdaj deležen še obravnave na sodišču. Zaradi razžalitve je kočevski okrožni tožilec Bojan Šobar podal zoper njega kazensko ovadbo na okrožno državno tožilstvo. Nedopustne so se mu zdele besede, ki jih je Mihič menda izjavil v oddaji Trenja na POP TV, ko je bila osrednja tema pornografija v medijih. Zdelo se mu je nerazumno, da tožilec enkrat presodi, da gre za erotiko, kmalu zatem pa meni, da gre v isti zadevi za pornografijo.
'Smisel življenja je ležanje v travi'...
Bo že tako. Cena glasnosti in pravičnosti in moralnosti je za zdaj še previsoka.
Stanka Hitij Hočevar meni, da so ji zaradi izpostavljanja v javnosti glede pornografije neznanci zažgali hišo na Rašici. Mihič pa že ves čas, odkar je inšpektor za medije Ivan Pal prepovedal predvajanje pornografskih vsebin, doživlja travmatične izkušnje zaradi groženj, zdaj pa naj bi jih še s sodiščem. "Počutim se kot kriminalec," je komentiral dogajanje.
Pa so šli še zadnji upi o Sloveniji kot pravni državi v franže'.
AP
CfEIKl
BOG NE DAJ ZAPEUATI Z GLAVNE POTI!
HR
FV turistično-informacijskih centrih poiščite šest tematskih izdaj brošure 'Stranske poti so zapeljivejše od glavnih"1, so vas v času velikih poletnih dnevnih migracij začeli pozivati v mnogih medijih. Gre za propagandno akcijo Slovenske turistične organizacije (STO), ki je tudi izdajateljica teh prospektov, in jih lahko najdete v ribniškem TIC-u.
Da vam malce zadržimo korak: te njihove propagirane stranske poti vas bodo zapeljale kvečjemu v kak 'graben1.
Šest zemljevidov, a niti eden izmed njih ne zna informativno usmeriti popotnika do ene same turistično privlačne točke! Zemljevidi na vseh šestih kartah so popolnoma enaki, vsakič prikazujejo celotno Slovenijo, namesto da bi bili resnično tematsko razdeljeni. Fantazijska imena kot so Smaragdna, Vetrova, Jantarjeva, Sončeva, Zlatorogova in Krošnjarska pot (v slednji smo začrtani tudi mi) sploh niso posamič predstavljena oz prikazana v povečanem merilu in tako tudi točke, vredne ogleda, niso nikjer označene niti omenjene v spremnem besedilu. Tam so mesto našli sponzorji in pa telefonske številke TlC-ev, ki so tako ali drugače večinoma ob vikendih, ko se turisti in izletniki odpravljajo na pot, zaprti. Toliko splošnih informacij, kot si jih privošči naša krovna turistična organizacija, človek težko zasledi v tujih katalogih. Preveč je opisnih podatkov, ki uporabniku ničesar ne povedo. STO se utaplja v napol umetnostnih besedilih: brošure so lične, za informacijo pa je bolje povprašati sprehajalca po ulici, kot pa se zanesti na zapisano besedilo. Kvazi informacije so tiste, ki človeka speljejo na stranpot. Tam pa ne uživa, marveč ga napade sveta jeza.
AP
u
Rešeto
es
i. >i

< OSAMOSVOJITEV » DOBIVA NOVE JUNAKE
o
M
Pred nekaj meseci nas je presenetila odločba ustavnega sodišča, ki je drastično posegla v obstoječ pravni red in pomagala vsem tistim, ki v času osamosvajanja in še lep čas po osamosvojitvi niso želeli izkoristiti ponujene priložnosti in prevzeti slovenskega državljanstva. Mnogi so tedaj imeli drugačne načrte, mnogi so morda računali, da je nova država, ki je nastala na severu nekdanje Jugoslavije, le prehodna, začasna tvorba, ki se bo hitro zrušila sama od sebe. Nič od tega se ni zgodilo.
Na plebiscitu 23.12.1990, na katerem so lahko sodelovali vsi prebivalci, ne glede na njihovo siceršnjo nacionalno pripadnost, se je skoraj 90 % prebivalcev tedanje republike Slovenije odločilo za samostojno pot. Nikogar se ni zaradi nacionalnosti izločilo iz volilnega imenika, pa vendar se nas je skoraj 90 % opredelilo za samostojno nadaljnjo pot, za samostojno Slovenijo. Že takrat, pred več kot 10 leti, je tedanja slovenska DEMOS-ova oblast vedela, kaj je demokracija. Na plebiscit ni prav nikoli padla niti senca dvoma, ne doma ne v tujini, ne glede na tedanje interese mednarodne skupnosti. Izveden je bil v skladu z vsemi mednarodnimi standardi, pregledno, in rezultat ni puščal nobenega dvoma. Uspeli smo.
Po izvedenem referendumu ni DEMOS-ova oblast nikoli od nikogar terjala nobenega odgovora, proti nikomur ni izvajala sankcij ali ga kako drugače poskušala onemogočiti. Še več. Izpeljana je bila vrsta ukrepov, ko se je poskušalo v nastajanje nove države povezati še več ljudi, pridobiti še večje soglasje za nadaljnje odločitve.
Rezultat referenduma je DEMOS-ovi vladi naložil težko nalogo, da pripelje projekt samostojne Slovenije do konca. Ne samo do razglasitve, ampak - kar je še pomembnejše, do uveljavitve in mednarodnega priznanja nove države. Delati je bilo potrebno strpno, diskretno in izkoristiti vse razpoložljive možnosti doma in v tujini. Pripraviti je bilo potrebne pogoje za vzpostavitev države. Peterle, Janša, Rupel, Kacin in še vrsta drugih manj izpostavljenih ministrov in drugih funkcionarjev je ob pomoči in sodelovanju skoraj vseh ljudi zmogla v naslednji polovici leta zaključiti projekt. Izjemno velik je bil tudi prispevek naših rojakov, ki živijo zunaj Slovenije, v obmejnih in prekomorskih državah. 26.6.1991 je bila razglašena samostojnost Slovenije. Ne sicer brez težav, naporov, nevarnih situacij, pritiskov od zunaj in znotraj. Niso nas obšle niti grožnje z mednarodno izolacijo niti grožnje z vojaško silo. Doživeli smo tudi poseg nekdaj skupne in močne armade, ki
je nad nas in našo slabo oboroženo manevrsko strukturo poslala tanke in avione. Padle so žrtve,... Vendar kolesa zgodovine ni bilo več moč zaustaviti. Dobili smo zadoščenje, svojo državo, s tem pa tudi priložnost, da začnemo sami urejati stvari, pomembne za nas in naše otroke.
Tudi nadaljnja pot je bila uspešna. Ne sicer tako, kot smo vsi pričakovali, pa vendar. Izognili smo se tragediji ostalih narodov bivše skupne države. Zadnji trenutek pred eksplozijo nasilja in nacionalnega sovraštva smo izstopili iz potapljajoče se ladje.
Tudi po osamosvojitvi sta nova država in ( DEMOS-ova) vlada pokazali demokratičen značaj. Vsem prebivalcem drugih jugoslovanskih nacionalnosti, ki so želeli, je bilo ne glede na njihov siceršnji odnos do mlade države ponujeno, da ostanejo. Da pridobijo naše -slovensko državljanstvo in da soustvarjajo podobo mlade države. Veliko ljudi je izkoristilo to možnost. Danes so dobri državljani in se prijetno počutijo med nami.
Čas neusmiljeno teče in prinaša nova spoznanja, nove izzive, nove usodne odločitve.
Letos smo uspešno prestali še dva mednarodna projekta. Z veliko večino smo se odločili za povezavo v Evropsko unijo in za pridružitev v Nato. Obe odločitvi bosta imeli daljnosežne posledice za naš nadaljnji razvoj. Pridružili smo se najmočnejšima in najrazvitejšima skupinama držav, ki usodno krojita novo podobo sveta. Kot edina država bivše Jugoslavije smo zraven. Razkorak med nami in preostalim delom bivše skupne države, ki je ostal zunaj šengenske meje, se bo verjetno samo še povečal. Slovenija postaja čedalje bolj vabljiva, zanimiva. Tudi za tiste, ki v času povabila priložnosti niso izkoristili. Mnogi so se odselili v času odhoda jugoslovanske vojske. Nekateri kasneje, nekateri drugi pa že prej, ko so se šele napovedovali krizni časi. Danes trdijo, da jih je Slovenija izigrala in onemogočila. Zahtevajo, da jim državljani Slovenije, ki smo gradili to državo, poplačamo za njihovo slabo in zmotno odločitev in predvidevanje.
Ustavno sodišče je pritegnilo njihovi pritožbi. Sklep je jasen in zelo obremenjujoč za našo državo, ki je edina med vsemi državami bivše Jugoslavije postopek ločitve in priznanja izpeljala demokratično in v skladu z mednarodnimi postopki. In smo edina država, ki si je sama naložila ta davek.
Če se bo odločba ustavnega sodišča realizirala v zneskih, kot jih napovedujejo strokovnjaki, bo za poplačilo vsakega od ca. 20.000, izbrisanih, potrebno zagotoviti okrog 200. 000 EUR, skupno okrog 4 mlrd EUR. Toliko, kot stane ves slovenski avtocestni program. Skratka, gre za ogromen prispevek in nadomestilo vsem tistim, ki nimajo prav nikakršnih zaslug za to, kar smo dosegli.
Slovenija je po samo nekaj več kot 10-ih letih povsem pozabila na številne junake osamosvojitve in se na svojevrsten način zahvalila tistim, ki ji zagotovo niso želeli pomagati.
Dobili bodo bistveno več, kot bo ta država ob nerganju nekaterih političnih skupin namenila za poplačilo krivic svojim, še vedno zvestim državljanom, ki jim je neka druga, mnogo manj demokratična država oz. oblast pobrala prav vse. Mnogim tudi življenje.
Pa vendar. S ponosom bomo praznovali naš državni praznik.
Jože Tanko, poslanec DZ
DOSTOJANSTVO -PREVISOKA CENA ZA DESP0TSTV0
Sedanja oblast nam ponuja samo še
f X provokativne teme, i ,-1?'p kot so "liberalizaci-* M, J* ja" prostitucije, pornografije,
vy plga homoseksualnosti, BF ■}(	drog, umetnega
■F /v Biüi oplojevanja..., kot da je to tisto, kar ljudem še manjka. Na večino ljudi, ki se s težavo prebijajo iz dneva v dan, so pozabili, osrednja problematika pa so ekshibicionistične potrebe peščice ljudi, ki so si v procesih lastninjenja nagrabili lastnino in bogastvo, sedaj pa iščejo nove oblike uživanja.
V strokovnih krogih se sprašujejo, zakaj obstoječa oblast "provocira" slovensko javnost s takšnimi temami. Nepremišljeni vladni predlogi bodo državljane drago stali. Tu ne gre samo za stroške referendumov, še večje posledice se bodo pokazale čez čas, v obliki popolnega razpada vrednot, razraščanja kriminala, samomorov, skrajnega in brezobzirnega individualizma in še česa. Pot nazaj pa je zagotovo zelo težka ali celo nemogoča. To je očitno čas slovenske družbene entropije - razpada in sesutja vase. Odpiranje takšnih tem služi kot kulisa, za katero se odvijajo pomembnejše reči za sedanjo elito: nadaljnja koncentracija kapitala, skrito lastninjenje, kjer je še kaj ostalo, in odvračanje ljudi od aktualnih problemov preživetja. Sedaj je postalo jasno, da je konec igre "zgodbe o uspehu". Zapitek bo potrebno plačati - ljudstvo ga že plačuje, zato mu sedaj ponujajo razne igre in provokacije, da lahko pozabi na tegobe.
Pretežni del prebivalstva se ukvarja s pomembnejšimi vprašanji, kot je pravica do proste trgovine "trave" in podobni nesmisli. Prevozi srednješolcev so postali tako dragi, da revni starši ne bodo mogli otrok šolati. Cestna infrastruktura bo z novim rebalansom še bolj zastala, saj je premier Rop napovedal odvzem še nadaljnjih dveh milijard denarja od cestnih programov. Denar za Onkološki inštitut, za katerega smo v obliki prostovoljnih prispevkov, daril in volil zbirali denar več kot 25 let, je neznano kam poniknil, zato se bo v celoti gradil na kredit, ker ni denarja. Na kredit se gradijo vse avtoceste. Zaradi zmanjšanih prilivov bodo z rebalansom proračuna zmanjšali sredstva za investicije, to bo zmanjšalo število delovnih mest, manj bo vplačil v proračun in tako naprej. Državni zbor je dal poroštva za najem kreditov za železnice, čeprav je minister Presečnik pred referendumom obljubljal, da bomo privarčevali kar 150 milijard denarja, če referendum ne bo uspel. To se je potem zgodilo, denarja, o katerem je minister Presečnik govoril, pa nikjer.
Gospodarska zbornica je začela strašiti slovensko javnost, da bi delna zapora trgovin
Rešem
ob nedeljah povečala brezposelnost. Cilj takšnih izjav je zastraševanje prodajalk in ostalih državljanov, da bi jih odvrnili od podpisovanja zahteve za referendum. Če bi njihova trditev veljala, bi evropske države že zdavnaj uvedle delovno nedeljo, pa tega ne storijo. Upamo, da se bodo vladne stranke zresnile in podprle pobudo Nove Slovenije o ureditvi delovnega časa trgovin, ki smo ga vložili v postopek, in se tako izognili referendumu. Neurejeni odpiralni časi so do sedaj pripeljali do propada velikega števila zlasti malih trgovcev, nadaljevanje takšne anarhije pa bo odpihnilo še preostale, posledično pa bosta sledila dvig cen in večja koncentracija kapitala. Očitno gre v Sloveniji za odločilen boj za utrditev dveh ali treh trgovcev monopolistov, katerih cilj je uničenje preostale konkurence. V ozadju tega je komplot velekapitala s politično oligarhijo in korporacijo Gospodarske zbornice, ki jo morajo financirati vsa podjetja, pa če imajo kakšno korist od nje ali ne.
Očitno se pri nas odvija civilizacijska dilema, "biti" ali "imeti", ravno preko pojma nedeljskega dela. Ne gre za to, da bi ne smeli iti kdaj pa kdaj ob nedeljah v trgovino - tako je urejeno tudi drugod po Evropi - pač pa za način življenja v sedanji postindustrijski družbi. Ali bomo imeli vsaj še malo družinskega, duhovnega in sproščenega življenja ali pa bomo kot individualisti pehali nakupovalni voziček vsako nedeljo in se naslajali ob lepih izložbah, v katerih bo blago nedosegljivo za naše žepe. Če se bomo odločili za drugo opcijo - imeti - bomo na koncu ostali brez vsega in razčlovečeni. Nedeljsko delo nam bo za vedno spremenilo navade, prazniki ne bodo več prazniki, nedelje bodo postale delovni dnevi. Vprašajte prodajalke, kakšno življenje je to in če se jim je zaradi nedeljskega dela kaj bistveno povečal zaslužek.
Slovenija ne potrebuje "berlusconizacije" v na pol domači izvedbi, ki se tudi pri nas vse bolj izrisuje. Potrebuje naložbam naklonjeno državo, z urejeno infrastrukturo, kjer se bodo uveljavljali znanje, tržni red, plačilna doslednost in moč dane besede. Za trdim delom sledi počitek, prazniki, veselje...
Tako prostitucija kot pornografija sta izraz osebnostne motenosti, zlasti tiste, ki se nanaša na partnerske odnose. Vendar pa ti obliki še zdaleč nista zdravilo za odpravo teh težav. Prostitucija je tesno povezana s preprodajo drog, s pranjem denarja in izsiljevanji. Tega pa si verjetno nobeden od nas ne želi imeti, še najmanj pa v svoji soseščini, saj se mu bo hitro za pol zmanjšala cena lastnega stanovanja, miru pa tako podnevi in ponoči ne bo. Posledica te zakonodaje bo pojav cestne prostitucije, večji razmah pa bo tudi zaradi odpiranja naših meja. Zato nas iz drugih držav opozarjajo, naj preprečimo razmah te patologije, ker poti nazaj ni.
Vsiljevanje zakonov, ki rušijo vrednostne podlage naroda ali civilizacije, je nevarno početje in to se sedaj odvija v Sloveniji - akter tega je predvsem LDS. In katere vrednote nam ponuja v zameno? Dostojanstvo je pač previsoka cena za zadovoljevanje potreb vsega preobjedenih posameznikov.
Mag. Janez Drobnič, poslanec DZ
DOMOVINO MORAMO IMETI V NAŠI ZAVESTI
So dnevi, ki so drugačni od drugih. Ko človek čuti, da svet in življenje nista samo delo, denar ali pehanje za
____imeti več, postati
in biti več. Ko vse to postane manj pomembno, se zavedamo, da je naše poslanstvo višje, tam, kjer se svet realnosti vsakdana srečuje z ideali in željami približati se nedosegljivi popolnosti. To so dnevi vznemirjenosti, ko je potrebno in ko je dovoljeno tudi sanjati.
In ti dnevi so praznik. Nič drugega kot praznik ne more biti čas spominjanja na našo domovino. Na njenih dvanajst let samostojnosti. Tudi če ta dan ne bi bil posebej označen v koledarju, bi moral biti svetel dan vsakemu Slovencu in vsaki Slovenki, vsakemu državljanu in državljanki naše Slovenije. Saj so vendarle naši predniki stoletja sanjali in ne doživeli izpolnitve, stoletja umirali za tujo stvar. Milijoni ljudi ležijo bog ve kje, umrli so za bog ve katerega cesarja, za bog ve katere interese. Številni so končali v taboriščih, mnogi so s hrepenenjem sanjali o svoji domovini v daljni Argentini, Ameriki ali Avstriji, ne da bi še kdaj videli njene sončne bregove, rodovitna polja ali slišali šumenje njenih gozdov.
In mi smo tisti, ki nam je bilo dano več. Bili smo sposobni prepoznati sledove in znamenja, da je čas dozorel. Nismo se obotavljali, nismo spraševali za dovoljenje tega ali onega, odločili smo se prav in usodo vzeli v svoje roke. Takratno politično vodstvo, združeno okrog DEMOS-a je odigralo svojo zgodovinsko nalogo in storilo, kar je bilo treba storiti. Vsi, ki smo dediči tega, bomo vedno ponosni na to. A nič ne bi dosegli, če bi takrat ne nagovorili množic, stotisočev in stotisočev, ki smo vsak po svojih močeh prispevali, kar smo mogli, in zmogli, saj je na koncu za ta projekt stopilo tudi celotno tedanje politično vodstvo. Enotnost, ki je narod navdajala takrat, je nam sicer, žal, redka lastnost, pokazali pa smo, da v usodnih trenutkih zgodovine znamo in zmoremo. In to je upanje tudi za prihodnost, saj tisti, ki nam je bilo dano več, nosimo tudi večjo odgovornost.
In ti, domovina, ali smo res izkoristili vse, kar bi lahko in morali? Ali pa smo kot Izraelci, ki so tisoč let v egiptovskem suženjstvu sanjali o obljubljeni deželi, na poti, da jo zapravimo? Ne, mislim, da svoje domovine ne bomo zapravili. Le enotnost
duha, ki smo ga imeli pred desetimi leti, bomo morali priklicati spet nazaj.
Naredili smo mnogo. Preživeli smo razpad nekdanjih jugoslovanskih in vzhodnih trgov, kamor smo izvažali glavnino svojih proizvodov, razvijamo svoje gospodarstvo in postajamo moderna družba znanja in sodobnih informacijskih tokov. Smo tik pred uresničitvijo dveh največjih zunanjepolitičnih ciljev - pred polnopravnim članstvom v Evropski uniji in organizaciji NATO. Marsikje pa smo ostali le na pol. Še vedno nismo uredili vseh stvari za nazaj, da bi lahko neobremenjeno gradili prihodnost. Še vedno nismo dokončali denacionalizacije, uredili odnosov s Cerkvijo, pa mnogim ljudem nismo vrnili dobrega imena, ki jim je bilo po krivem odvzeto. To moramo storiti, zaradi sebe in zaradi prihodnosti. Pa dovolili smo tudi, da se je naša družba preveč razslojila, da se izgublja občutek pripadnosti za skupnost, za potrebe drugega.
Pa vendarle je tistega lepega, uspešnega in pozitivnega več. Naša država postaja mednarodno priznana, prepoznavna in upoštevana. Nič več nismo samo nekdanji sever nekdanje Jugoslavije. Nihče več ne more zanikati našega obstoja ali nas vrniti tja, kje smo nekdaj bili. Ponosno in z dvignjeno glavo bomo sami odločali o svoji prihodnosti. Odločili smo se, da želimo vstopiti v Evropsko unijo, da tako skupaj z drugimi svobodnimi evropskimi narodi in državami gradimo bolj demokratično, prijaznejšo in suvereno Evropo. Na temelju istih vrednot, iste civilizacije in skupne prihodnosti.
V teh dneh je čas za zahvalo naši domovini. Mogoče bo svet lepši in domovina bogatejša, ko bomo spoznali, kje vse jo je potrebno iskati. Saj domovina je pravzaprav vsepovsod okrog nas. Iskati jo moramo v svojem sosedu, s katerim včasih ne najdemo skupnega dogovora, pa v nepokošenem travniku, kjer sta garala nekoč naša starša. In v tovarni, kjer se tvoj prijatelj boji, da bi morda izgubil delo, ter v diskoteki, kjer sin ali hči morda klone pod težo varljive varnosti bivanja v svetu drog in opojnosti. Pa v vseh tistih lepih in neponovljivih stvareh, ki jih doživljamo, ker imamo mir, ker smo svobodni, ker nismo lačni. Vse to in povsod okrog nas je domovina! Kako preprosto in kako sporočilno.
Domovina mora živeti še v nas, v naši zavesti. Dala nam bo veliko, če bomo tudi mi zanjo kaj storili. Zato bomo danes dejali, domovina, takšna si in boš, kot smo in bomo tvoje hčere in sinovi. Si kot ljubezen, ki daje, če prejme. Zato, ti vsi obljubljamo, da ti damo vse tisto najbolje, kar imamo, kar je v nas. Eni svoje znanje in izkušnje, drugi zagnanost in silno energijo mladih let, tretji modrost in treznost starosti, eni molitve in trpljenje v bolezni, vsi skupaj pa dobre misli in veliko veliko želja. Vemo, da zmoremo ustanoviti lepši in boljši svet, če si to zares želimo.
Zato naj nam Bog živi našo drago domovino, našo Slovenijo in vse nas, ki v njej živimo, ustvarjamo, vse nas dobre ljudi, ki še vedno upamo in sanjamo in predvsem delamo za njeno lepšo in svetlo prihodnost.
Mag. Franc But, minister

Rešeto
i?7
■ ■ ■-><»■ >1	■ ■ ■ [NJ Ol l IK >.l
l«diO^>l H*3«STIOtS ,z:i >I0/V0f>0
■g DR. JUSTINA LUŠIN, OTROŠKA ZDRAVNICA
Že pred vstopom v šolo in dalje so prvošolci še vedno deležni posebne skrbi zdravstvene službe oziroma osebja, ki se ukvarja s preventivnimi dejavnostmi, za kar smo jim starši iskreno hvaležni.
Nad mnogimi našimi malčki je do vstopa v šolo skrbno bedela pediatrinja dr. Anica P. Marolt.
V	letošnjem šolskem letu so naši učenci že jeseni lahko opravili preventivni zoboz-dravniški pregled pri dr. Dubravku Sariču. Med letom je na skrb za zdrave zobe opozarjala ga. Vlasta Pogorelec.
V	tednu otroka, meseca maja, nas je učiteljica ga. Anica Tanko kot mentorica Rdečega križa na naši šoli povabila na prireditev, kjer so bili vsi otroci sprejeti v to človekoljubno organizacijo. Povabljena gostja, ga. Breda Oražem, je učencem povedala, kaj je namen in kakšne so naloge mladih članov RK, prijazno pa jih je pospremila še do prostorov, kjer je sedaj sedež RK v Ribnici. Povabila je otroke, da se kdaj udeležijo ustvarjalnih delavnic, ki jih tam organizirajo, ter omenila, da so prostori namenjeni tečajem prve pomoči za bodoče voznike, a tudi za kakšne druge posvete, ki naj bi ljudem pomagali na poti do boljšega zdravja in počutja. Nekako v juniju mesecu pa smo zaključili sistematske preglede in cepljenja prvošolcev ter obiskali dr. Justino Lušin, otroško zdravnico v ZD Ribnica. Ob tej priložnosti nam je bila pripravljena odgovoriti na nekaj vprašanj o svojem življenju in delu.
Kako bi nam opisali svojo poklicno pot?
Na koncu gimnazijskih let sem se odločila za študij medicine, čeprav me je zanimalo še marsikaj drugega. Zdravnik pa ne postaneš samo z diplomo. Po prvih letih dela v splošni ambulanti v ZD Ribnica sem imela odobreno specializacijo iz šolske medicine, ki sem jo dopolnila še s specializacijo iz pediatrije. Tako sem se šolala od 7. leta-s krajšimi presledki - skoraj vse do 40. leta, pa še vedno se moram poleg zdravstvenega dela izobraževati doma in na seminarjih.
Kaj bi nam lahko povedali o svojem delu? Najprej se mi je zdelo, da je delo s šolarji nezanimivo, saj naj bi bili ti najbolj zdravi. Vsak dan ugotavljam, daje danes biti šolar zelo težko, problemi so zelo specifični, naj bo devetošolček, ki šele stopa v šolski proces po 5. letu starosti, nič lažje ni za srednješolce, ki vstajajo že zelo zgodaj, se vračajo v poznih urah in jih čakajo še vse obveznosti. Šola pa tudi ni vse...
Kaj bi nam lahko povedali o svojih zanimanjih na poklicnem področju?
Delo v ambulanti zahteva še obravnavo predšolskih otrok, nosečnic, drugih odraslih, ki radi pridejo k nam, ker želijo dolgo časa ostati šolarji... Zanima me srečanje z vsakim človekom, posebej, ker me bogati, včasih pa rešitev za težave zelo težko najdem in je potrebno tudi veliko osebne angažiranosti, da se problem reši. Spremljam lahko otroka od časa pred rojstvom, skozi vse otroško obdobje v odraslost, zato je moje delo precej pestro. Če bi bilo še nekaj časa več, bi ga
ostalo več za pogovore predvsem z mladostniki, ki so danes rizična skupina, odrasli se tega premalo zavedamo.
Katere osebe in poklici v ribniškem Zdravstvenem domu se poleg Vas še ukvarjajo posebej z otroki in katero področje dela prevzemate Vi?
Z otroki se ukvarjajo še medicinske sestre, sestre v patronažni službi, zobozdravniki, ortodont, fizioterapevt in laborant. Sama pokrivam kurativni in preventivni del zdravljenja.
Se Vam zdi, da je sodelovanje med vami dobro ali pa bi raje kaj spremenili, preuredili?
Sodelovanje med nami je dobro, vsi skupaj se trudimo, da naredimo čim več in čim bolje. Moram pa omeniti, da so naši programi dela že vnaprej določeni in vezani na omejene finančne okvire.
Kaj Vas v življenju še zanima poleg poklicnega dela?
Doma imam dva odraščajoča šolarja, tako preko njiju spoznavam in sem najbolj vesela v življenju, da sem lahko mama. Rada berem, živim v naravi, za kaj drugega bo verjetno več časa malo kasneje. Mogoče se nama bo z možem uresničila kakšna želja po daljšem potovanju.
Kakšno je splošno zdravje naših otrok? Zdravje naših otrok je takšno, kakršen odnos imamo mi do zdravja. Mislim, da je precej dobro, mnogo bolezni obvladujemo z zdravili in so dobro poznane. Vendar opažam v zadnjih letih, da starše mnogokrat bolj skrbi, kolikokrat otrok zakašlja, ima zamašen nos, spregledajo pa vse druge težave pri njem.
Takoj želijo posvet pri zdravniku, si zagotoviti varnost in skrb preložiti na zdravnika. Manjka več sigurnosti in optimizma. Res pa je, da mnogokrat pomagata pomirjujoča razlaga in svetovanje.
Kaj menite, da bi se še dalo izboljšati na tem področju?
Včasih pomislim, da bi uvedli kakšno dobro šolo za vzgojo staršev. Vedeti moramo, da vsi starši želimo dobro svojim otrokom in je čisto normalno, da poskrbimo za njihovo dobro telesno počutje. Vendar - ali jim znamo tudi dati veselje do življenja? Ali jih znamo pripraviti na samostojno življenje?
Katere bolezni so v zadnjem času najpogostejše in morda zaskrbljujoče ali v porastu, ko govorimo o otrocih?
Več je psihosomatskih obolenj zaradi težav v šoli, družini, več je problemov zaradi uživanja alkohola in droge v zgodnjem obdobju. Največji problem so mladostniki, za katere nihče ne skrbi, ne obiskujejo nobene šole, starši pa so ostali nemočni. Zaskrbljujoča je brezciljnost in pesimizem teh mladih.
Kako bi razložili besedno zvezo "zdrav človek"?
"Zdrav človek" je tisti, ki se počuti zdravega. Zna reševati sprotne probleme, ki se pojavljajo, oziroma zna najti pomoč in ne obupa. Razmišlja pozitivno, se veseli življenja in ima cilj, ki ga bo dosegel.
Kaj je za Vas sproščujoče?
Sproščajo me stvari in dela, ki jih dobro opravim. Po napornem dnevu si želim dolgega in mirnega večera s knjigo ali vsaj dobrega klepeta.
Najlepše je poleti sedeti ob obali in poslušati šumenje valov.
Katere stvari so za Vas v življenju prednostne?
Družina, spoštovanje, zvestoba, iskrenost do sebe in najbližjih, slediti cilju, delati dobro, brez koristoljubja, v svojem življenju vzgojiti in spremeniti predvsem sebe.
Kakšen je Vaš spomin na čas, ko ste sami hodili v prvi razred osnovne šole?
Pred odhodom k doktorici.
Takrat nismo hodili v vrtec, niti v malo šolo. Stari oče me je naučil branja in pisanja, vendar sem komaj čakala, da sem šla v pravo šolo in seveda imela povsem svoje predstave o tem, kaj vse bomo tam počeli. Zelo sem bila razočarana, ker smo risali samo neke vijuge in črte, zato sem hodila v šolo brez nalog. Po pouku sem bila "zaprta", narediti sem morala naloge, na zagovor pa je morala tudi moja mama. Spominjam se prijazne tovarišice, veliko smo se igrali, pouk smo imeli tudi ob sobotah. Pisali smo s peresi, ki smo jih pomakali v črnilo. V šolo sem hodila peš, pol ure daleč, tudi čez nevarno brv in pozimi v visokem snegu. Spominjam se le prijetnih stvari, kaj grenkega pa je že izpuhtelo.
Imate kakšen moder nasvet za prvošolce? Vsak zase je "sonček" na tem svetu, naj vas skrbi nas odraslih čim dalj pustijo pri miru. Na poti odraščanja vam želim, da doživite čimveč lepega in se veselite tega, da vam je življenje podarjeno.
Zabeležila in fotografirala:
Polona Golouh, prof. raz. p.
BS
.Rešeto
Z VELIKO ZNANJA IZ OSNOVNE ŠOLE
Pogovor z osmošolcema Rosano in Lukom
Vsako leto junija na tisoče osmošolcev zapusti osnovnošolske klopi. Letos našo šolo zapušča 146 fantov in deklet, to je zadnja generacija, ki je bila razdeljena v šest razredov: a, b, c , d, e, in f. V letošnjih petih razredih je 117 učencev. V vsaki generaciji dajo svoj pečat učenci, nekateri s svojo bistrostjo, drugi s svojo drugačnostjo, tretji z nagajivostjo, četrti zaradi lepega odnosa do sošolcev in učiteljev, peti...
Gotovo so Rosana Ahčin, Luka Čavka in Lovro Oražem dali svoj pečat zaradi prvega. Največkrat smo slišali njihova imena ob razglasih različnih tekmovanj. Vsi trije imajo med priznanji, ki so jih prejeli v tem šolskem letu, tudi zlato, ki ga ne osvojiš kar tako, mimogrede. Rosana ima zlato Cankarjevo priznanje in zlato priznanje iz znanja o sladkorni bolezni, Luka zlato priznanje iz zgodovine in Lovro zlato priznanje iz logike (osvojeno prvo mesto na državnem tekmovanju iz logike).
Pri novinarskem krožku smo vsakemu postavili dve vprašanji, Lovro je zavrnil sodelovanje, Rosana in Luka pa ne.
Odločila si se za Gimnazijo Kočevje, čeprav imaš dovolj točk tudi za bežigrajsko gimnazijo. Kako bi utemeljila svojo odločitev?
Rosana:	Za
gimnazijo Kočevje sem se odločila, ker ne maram dolge vožnje v Ljubljano, v internat me pa tudi nič ne vleče. Kočevska gimnazija se mi ne zdi slabša od bežigrajske, ambient je prijeten, program je enak, razlikujeta se le po omejitvi vpisa, zato je logično, da so na bežigrajski boljši učenci, sami odličnjaki, skratka "smetana", kar se na kočevski ne zgodi, če kdo pravi, da hodi na bežigrajsko, takoj vem, da dosega nadpovprečne rezultate, saj je uspel priti na šolo s trenutno najvišjo omejitvijo točk, nikakor pa ni zame Gimnazija Bežigrad statusni simbol, čeprav občudujem vsakogar, ki uspe priti na to šolo.
Če bi bila učiteljica, kako bi poučevala, v čem bi bila drugačna od učiteljev, ki te poučujejo?
Rosana: Kot p n/o, mislim, da učiteljstvo ni poklic zame, čeprav se zdi skoraj dvomesečni dopust zelo privlačen (saj poznate "vic": trije razlogi, da postaneš učitelj: junij, julij, avgust).
No, če bi že bila učiteljica, bi hotela z učenci vzpostaviti prijateljski, a še vedno spoštljiv odnos, ker menim, da tako pokažejo več znanja, kot bi ga
lešem
sicer ob strogosti in uradnosti. Nikoli ne bi iskala neznanja, ampak le znanje.
Mlad človek mora sanjati, je zapisal pisatelj Ciril Kosmač, da lahko uresniči vsaj delček svojih sanj. Kako je s tvojimi sanjami? Kaj boš, ko boš "velik"?
Luka: Sanje velike večine ljudi so denar in slava. Mislim, da so tudi moje. Toda eno so sanje, drugo pa je realnost. Zanimajo me naravoslovni predmeti in mislim, da bi bila medicina idealna stvar zame. Je stroka, ki me zanima, in znanost, ki pomaga ljudem ob njihovih zdravstvenih tegobah. Mladina je prihodnost. Je naša prihodnost svetla? Kaj misliš o današnji mladini?
Luka: Na svet moramo vedno gledati s svetle strani, zlasti na njegov tako pomemben člen, kot so mladi - naša prihodnost.Vendar nikoli ni vse tako popolno. V življenje mladih hitro zaidejo hude težave, ki jih nekateri ne znajo reševati drugače, kot da se zatečejo k alkoholu, zabredejo v svet droge ali pa gredo pod okrilje napačnih ljudi.Vendar menim, da je upanje vse večje, saj znanje postaja vse pomembnejša vrednota.Veliko mladih šolanje zaključi z akademskim naslovom. Pa tudi vse več je humanih akcij, pri katerih se pomaga ljudem v stiski in osamljenim.
Sta učiteljska otroka. Je to prednost ali slabost?
Rosana: Učiteljski otrok? Definitivno ni najboljša
izbira, čeprav priznam, da pride domači učitelj včasih prav. Če dela eden od staršev na drugi šoli, ni problema, ker marsikdo sploh ne ve, da si "učiteljski", če pa dela na isti šoli, se stvar zakomplicira, ker vsi mislijo, da imaš goro privilegijev, kar sploh ni res, saj se moraš še bolj dokazovati, da se vidi, da ti učitelji ocen ne "šenkajo" kar tako. Luka: Vsaka stvar ima pozitivne in negativne lastnosti. Vsak nima te možnosti, da lahko kar v šoli od mami dobi denar za kakšen izlet, če ga slučajno pozabi doma, da lahko v kabinetu pusti športno opremo...
Novinarski krožek OŠ dr. Franceta Prešerna, Ribnica
SODELOVALI SMO NA
NAIDIHOICI
V tednu po veliki noči so v okviru Najdihojce 2003 v Velikih Laščah izpeljali zanimivo prireditev, ki je trajala kar dva dneva. Predstavilo se je trinajst gledaliških skupin osnovnih šol, vrtcev ter nekaj takih, ki delujejo pod kakšno drugo streho.
Tudi na našo šolo smo dovolj zgodaj dobili prijazno vabilo gospe Staričeve, ki je bila koordinatorka tega festivala. Ker smo imeli pripravljeni dve gledališki predstavi, smo se vabilu odzvali. Naš dan za nastop je bil sreda, 23. april. Najprej so nastopili učenci 7. razreda z igro RDEČA PESA IMA TEŽAVE. Gledalci in prireditelji so bili navdušeni. Prav tako so želi pohvalo naši nekoliko mlajši igralci s predstavo KRALJ IZ ČASOPISA, ki jo je režirala kolegica Jana Asič.Učenci zelo radi nastopajo. To, da se pokažejo tudi izven okvira naše šole, jim predstavlja velik izziv. Ko začutijo, da so uspešni, so obsijani z žarom sreče. Žal pa
prinese vsako gostovanje mentorjem in spremljevalcem kopico težav. Ni enostavno in niti poceni tovoriti vseh in vsega, kar sodi k predstavi! Resda so Ribničani znani po tem, da so vajeni hoditi po svetu. Res pa je tudi, da so Ribničani iznajdljivi ljudje! Torej, ali ne bi morda veljalo v Ribnici pripraviti podobne prireditve? V Velikih Laščah, kjer je ta festival že dobro utečen, so nas sicer vedno veseli in mi, gostujoči, smo res lepo sprejeti. Morda bi pa skupaj znali podreti tudi kakšno mejo! Skoda je, da se nekaj odličnih predstav, ki jih skoraj vsako leto pripravimo na naši šoli, ne more dokazati tudi na kakšnem tekmovanju. Končno, prav bi bilo, da bi znali ceniti delo peščice gledaliških navdušencev, ki smo še voljni delati z mladimi in jih gledališko vzgajati!
Sonja Pucer,
mentorica gledališkega krožka sedmošolcev na OŠ dr. Franceta Prešerna v Ribnici
jU:»iaMN*eeHeeee*eei
<?5
anos <»<■ 'v. > i >i/X cio
an OS OCI X^OJLTMivX
o UČENCI PREIZKUŠANI V ZNANJU 0 0 PRUMETU
Gašper Hren tretji na državnem tekmovanju "Kaj veš o prometu"
Komisija za prometno vzgojo otrok in mladine, ki deluje pri Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ribnica, je ob sodelovanju s Svetoma za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občin Sodražica in Loški Potok tudi letos organizirala medobčinsko tekmovanje "Kaj veš o prometu". Namenjeno je bilo učencem osnovnih šol in je potekalo v Ribnici.
Na tekmovanju so sodelovali kolesarji in kolesarji z motorjem, ki so na šolskih in občinskih tekmovanjih dosegli najboljši uspeh.
Tekmovalci so reševali posebne testne pole, ki so
Zavarovalnica Triglav.
12. zaključnega državnega tekmovanja "Kaj veš o prometu", ki gaje 24. maja organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije na Jesenicah, se je iz naše občine udeležil Gašper Hren, ki je na medobčinskem tekmovanju v Ribnici dosegel najboljši rezultat. Na zaključnem državnem tekmovanju je dosegel odlično tretje mesto.
Komisija za prometno vzgojo otrok in mladine Občine Ribnica se najlepše zahvaljuje vsem tekmovalcem za udeležbo na medobčinskem tekmovanju in jim čestita za doseženi rezultat. Posebne čestitke gredo Gašperju Hrenu za doseženo bronasto državno odličje.
Nagrajenci in mentorji 12. državnega tekmovanja "Kaj veš o prometu" -(od desne proti levi) Boris Janez Bregant, župan občine Jesenice, Milan Čirovič, mentor OŠ Ribnica, tekmovalec Gašper Hren, OŠ Ribnica, (skrajno levo) mag. Bojan Žlender, predsednik SPV RS.
vsebovale vprašanja o cestno-prometnih predpisih, o opremi kolesa oziroma kolesa z motorjem in etiki v prometu. Teoretičnemu delu je sledila ocenjevalna vožnja na prometnih površinah in spretnostna vožnja na poligonu.
Predsednik Komisije za prometno vzgojo otrok in mladine Ivan Šega je ob zaključku tekmovanja najboljšim trem tekmovalcem kolesarjem in kolesarjem z motorjem izročil medalje, diplome in praktične nagrade. Nagrade sta prispevala pokrovitelja Občina Ribnica in sponzor
Zahvalo izrekamo vsem, ki ste omogočili izvedbo letošnjega tekmovanja "Kaj veš o prometu", še posebej se zahvaljujemo mentorjem, pokrovitelju Občini Ribnica, policistom postaje Mejne policije Ribnica, Avtošoli Herbby d.o.o. ter sponzorju Zavarovalnici Triglav.
Ladislav Mate,
tajnik SPV Foto Iztok Juvan
REZULTATI MEDOBČINSKEGA TEKMOVANJA:
KOLESARJI:
1.	mesto Danijel Pirc, OŠ dr. Ivan Prijatelj, Sodražica,
2.	mesto Damjan Oražem, OŠ dr. Franceta Prešerna, Ribnica,
3.	mesto Matjaž Pucelj, OŠ dr. Ivan Prijatelj, Sodražica.
KOLESARJI Z MOTORJEM:
1.	mesto Gašper Hren, OŠ dr. Franceta Prešerna, Ribnica,
2.	mesto Danijel Pirc, OŠ dr. Ivan Prijatelj, Sodražica,
3.	mesto Klemen Lovšin, OŠ dr. Franceta Prešerna, Ribnica.
Turistični krožek na ekskurziji s profesorjem Janezom Debeljakom
Tudi v letošnjem šolskem letu smo člani turističnega krožka na OŠ dr. Franceta Prešerna pridno delali. Še posebej smo se morali potruditi, ker smo bili organizatorji 17. regijskega festivala Turizmu pomaga lastna glava, na katerem je sodelovalo 6 šol. Tema letošnjega tekmovanja je bila Bili so in ostajajo veliki ljudje. Bili smo uspešni, saj smo dobili zlato regijsko in srebrno državno priznanje.
V raziskovalni nalogi smo predstavili življenje in delo prof. Janeza Debeljaka. Z njim smo se pri svojem delu večkrat srečali. Za nagrado nas je 23. maja 2003 popeljal na ogled nekaterih pomembnih kulturno - zgodovinskih objektov v okolici Velikih Lašč.
Najprej smo si ogledali znano Županovo jamo, nedaleč stran pa enega najbolj ohranjenih taborov iz turških časov, to je Cerovo. Glavni cilj naše ekskurzije pa je bil ogled ostankov rimskega zidu, ki se nahajajo nedaleč od Roba.
Ta zid je bil eden od delov velikega rimskega zidu, ki je varoval rimsko državo pred vdori barbarov.
Pot nas je naprej vodila ob rimskem zidu, ob katerem stojijo miljniki, to so kamni, ki so označevali razdalje med mesti. V kraju Podgozd je križišče evropskih pešpoti. Tu se srečata cesti E6 in E7, ki potekata ena od Atlantika do Črnega morja, druga pa od Severnega do Jadranskega morja. Čez Lužarjev klanec smo se pripeljali do Slemen, kjer smo si ogledali še freske v cerkvi pri Maršičih.
Nekoliko utrujeni, vendar polni vtisov in novih spoznanj, smo se proti večeru vrnili domov.
Mentorica
Milka Jamnik
Naslednja številka Rešeta izide 28. julija
30
.Kešem
PETELINČKI -SREČNO!
Šolsko leto se je izteklo in s tem je prišlo tudi slovo od vas, otroci. Iztekajo se naši skupni dnevi in ure, ki smo jih brezskrbno in razigrano preživeli skupaj v vrtcu. Z vami in v vaši družbi sem večkrat tudi sama pozabila na težave in skrbi vsakdanjega življenja.
Igrače v naši igralnici bodo nekaj časa ostale same, a le do jeseni, ko bodo za vami prišli novi otroci in bomo začeli znova. Vi pa boste ponosno korakali z novo šolsko torbo novemu znanju naproti. Začele se bodo prve skrbi in dolžnosti, a prepričana sem, da boste zmogli. Šole se vendar tako veselite! A sedaj, ko se poslavljamo, se večkrat sprašujem: ali sem vam omogočila in ponudila vse tisto, kar ste pričakovali od mene? Sem vas naučila najbolj potrebnih stvari, ki jih boste potrebovali v življenju?
Ves čas, ko smo bili skupaj v vrtcu, sem se trudila, da bi bilo prav vsakemu izmed vas lepo. Moje želje so bile, da se imate radi, da se med vami in mano splete prijateljstvo, da se do sitega naigrate...Trudila sem se, da bi bili dnevi v vrtcu zanimivi, polni humor-
Zaključni nastop obeh pevskih zborov
V	prvem nadstropju naše šole se je 2. junija zbralo veliko ljudi. Vzrok tega je bil zaključni nastop dveh pevskih zborov, otroškega in mladinskega, ki delujeta na naši šoli. Nastop je predstavitev našega dela sponzorjem, staršem in učiteljem. Z njim smo se želeli še posebej zahvaliti donatorjem, ki so finančno podprli naše delo. To so: Inoterm d.o.o. Dolenja vas, Turistično društvo Ribnica, Motoman Robotec Ribnica, Ristro d.o.o Ribnica, Blesk d.o.o Dolenja vas, Transport Franc Štupica, Gostišče Gregor Mihelič, Ribnica, Andotehna d.o.o. Ribnica, KUSS d.o.o Ribnica.
S skupnim zneskom 590. 000 SIT so nam omogočili, da smo kupili nov električni klavir, ki gaje mnogo lažje prenašati na kraj nastopa Iz teh sredstev smo kupili tudi stojalo za note in enake majice za vse pevce.
V	otroškem pevskem zboru pojejo otroci od 1. do 4. razreda. V mladinskem pa dekleta od 5. do 8. razreda Zbor deluje že tri leta Oba zbora vodi učiteljica glasbe Nataša Arko. Vadili smo dvakrat tedensko, pred nastopom pa tudi trikrat Takrat smo tudi prvič oblekli naše nove bele majice. Spredaj je narisan lončeni bas ter napis OTROŠKI oziroma MLADINSKI PEVSKI ZBOR OŠ DR. FRANCETA PREŠERNA RIBNICA. Majice je oblikovala učiteljica likovne vzgoje Bernarda Arko.
Pred nastopom smo imeli vsi skupaj malo treme, potem pa smo videli, da je bil naš trud poplačan z velikim aplavzom.
Petra Putre in Sara Prelesnik, 5.e
OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica
ja, drobnih presenečenj in veselega pričakovanja. Mi je vse to uspelo? Česa se boste najbolj spominjali čez leta?
Kljub vsemu je čas našega druženja prehitro minil. Veliko je ostalo nedorečenega, veliko pravljic in pesmic ni prišlo na vrsto. Večkrat nam je zmanjkalo
časa, da bi povedali še kaj, kar vam je ležalo na srčku. Komaj se navadimo drug na drugega, že je tu slovo.
Vem, da bom morala še veliko let preživeti med otroki in bom lahko med njih razdelila vse tisto, kar sem in bi še rada dala tudi vam. Kot bi imela veliko vrečo, polno bonbonov, iz katere bi vsak izmed vas dobil vsaj enega in ne bi bila nikoli prazna.
Katarina Zupančič
Foto Marta Škulj
SVET IN RIBNICA STA LAHKO ŠE BOLIŠA
Svet se bo vedno vrtel..., zdaj je, kakršen je, in marsikomu tak niti najmanj ni všeč, ker se zdi, da je oropan marsičesa lepega in dobrega. Čeprav tudi to nosi v sebi, bomo z rubriko Vredni lepih besed poskušali izpostaviti tisto dobro, ki se dogaja med nami in v našem najbližjem okolju; kar razveseli naše srce in navda naš korak v nov dan z lahkotnostjo in razvedri pogled na svet.
Razmišljali smo, ali bi dodali še rubriko Prislužili so si pikro, saj je kriticizma v najslabšem pomenu, ko se razvrednoti delo posameznika ali institucije samo zaradi predsodkov ali pomanjkanja vedenja, dandanes še preveč. Vnesli smo rubriko, a z drugačnim imenom, ki sam po sebi nakazuje svojo dobronamernost: Zato, da bomo boljši. Ne bodite žaljivi, temveč korektni. S tem ko boste izpostavili določen problem, vedite, čemu služi kritika: da bomo ljudje drug do drugega bolj prijazni in da bo okolje zaradi našega pozitivnega in ustvarjalnega odnosa lahko boljše, kot je.
Opomba uredništva: Dolžina teksta naj ne presega 400 znakov (s presledki) oz. 70 besed.
Med invalidi in z njimi
1
0
JULIJA TUDI SREČANJE S TEŽJIMI INVALIDI
V	sklopu programov za leto 2003 je Društvo invalidov Ribnica 21. aprila organiziralo obisk gledališča v Ljubljani. Udeležilo se ga je 26 članov.
V	maju pa smo organizirali nakupovalni izlet v Lenti na Madžarskem. Nakupovat je odšlo 48 članov. Zadnji dan maja smo si ogledali še energetski gaj v Tunjicah, kjer so nas vodičke popeljale po vseh energetskih točkah, ki so zdravilne za posamezna obolenja. Tudi najbolj skeptični so na teh točkah začutili te energije kot toploto, nežno špikanje po koži ali mravljince, kot po domače radi pravimo. Po ogledu gaja smo se kopali še v termah Snovik pri Kamniku.
To so nove toplice; delujejo pet let, so malo manjše, a zelo lepe. Po kosilu smo si ogledali še cvetlične nasade v Arboretumu Volčji potok. Tega izleta se je udeležilo 48 članov.
Alojzij Mihelič, predsednik društva
KOPALNI IZLET V IZOLO
V juliju vabi društvo svoje člane, da se udeležijo kopalnega izleta v Izolo. Kopanje bo trajalo preko celega dneva, vmes bo kosilo, vrnili pa se bomo v večernih urah. Izlet bo v sredo, 9. julija, prijave pa sprejemamo do 4. julija med uradnimi urami v pisarni društva.

SREČANJE TEŽKIH INVALIDOV
Društvo organizira v juliju tudi srečanje težkih in težko gibljivih invalidov. Srečanje bo v gostilni "Pri Kropcu" na Mali Slevici, v soboto, 19. julija. Prijave sprejemamo v pisarni društva med uradnimi urami (ponedeljek in petek od 9. do 11. ure) ter po telefonu 836 11 69 (v času uradnih ur), do vključno 14. julija.
To srečanje je tradicionalno in ste prav vsi prisrčno vabljeni.
.Hešero
31
■ ><>■* rxi i
13* rsj ■ «uln z ivijl-hi o«* s;
DRŽAVNI PRVAK V SPRINT DUATLONU TUDI LETOS RIDNIČAN
Triatlon klub Trisport iz Kamnika je v nedeljo, 25.maja, pod taktirko Mira Kregarja v središču Kamnika organiziral državno prvenstvo v sprint duatlonu. Nastopila je tudi številčna zasedba Triatlon kluba Ribnica.
Skozi soparen in vroč popoldan se je zvrstilo več posamičnih tekem različnih starostnih kategorij. Prvi so se na razdaljo 500 m teka, 2 km kolesa in še 250 m teka pognali najmlajši; učenci od 1. do 4. razreda. Med njimi sije Nik Zobec športno delil prvo mesto.
Nekaj minut kasneje so se na malo daljši razdalji 1000 m - 4 km - 500 m pomerili letniki 88 - 91 oz. učenci od 5. do 8. razreda. Zdaj že tradicionalna ribniška trojica v postavi Andrej Pucelj, Luka Kaplan in Vid Pucelj se je v tej kategoriji tudi tokrat povzpela na zmagovalne stopničke.Sledila je preizkušnja kadetov in mlajših mladincev, kjer se je Mateju Šporarju z odličnim tekom uspelo uvrstiti na drugo, Vidu Oblaku na tretje ter Petru Benčini na četrto mesto. Med dekleti je v oslabljeni konkurenci Karin Žnidaršič zlahka
postala državna prvakinja med kadetinjami, Ana Šobar ji je sledila na drugem mestu.
Naslov državnega prvaka med mlajšimi mladinci je suvereno osvojil Simon Pogorelc, na drugi stopnički se mu je pridružil Nejc Arko, Miha Zajc pa je zasedel peto mesto.
In kot krona vsega dogajanja so se za naslov državnega prvaka v sprint duatlonu med seboj
udarili še najboljši v članski kategoriji. Večji del dirke na razdalji 5km-20km-2,5km je kazalo, da bo lanskoletnemu zmagovalcu v Kamniku Damijanu Kromarju uspelo tudi letos, vendar je moral v ciljnem šprintu priznati premoč mlajšemu klubskemu kolegu Bojanu Cebinu, ki je tako postal državni prvak v sprint duatlonu. V članski
kategoriji je tekmoval
še Matej Benčina, ki je zasedel osmo mesto. Barve Triatlon kluba Ribnica pa so tokrat prvič zastopali tudi naši malčki. Jaka Kaplan, Nejc Kromar, Mark Šporar in Manca Dečman so se izkazali in zmogli duat-lonsko dolžino, ki je bila sicer namenjena starejšim od njih. Za njihov pogum jim čestitamo in želimo uspešno športno pot.
Tekst in foto Brigita Kromar
O
Prvi Čebin, drugi Kromar
ODMEVEN USPEH MLADIH RIBNIŠKIH ROKOMETAŠEV
Mladi ribniški upi so dosegli velik uspeh že v Kopru, 10. maja, ko so v prelepi dvorani Bonifika v polfinalu premagali favorizirano ekipo RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO, in se v kategoriji mlajši dečki letnik 90 uvrstili med štiri najboljše ekipe v Sloveniji.
Na finalnem turnirju, ki se je odvijal v soboto, 24. maja v dvorani Poden v Škofji Loki, so nastopile še ekipe: RK CIMOS KOPER, RD TERMO iz ŠKOFJE LOKE in RK GORENJE iz VELENJA.
Po uradni predstavitvi vseh ekip in odigrani državni himni se je začelo zares. Prvi so na parket stopili igralci RD TERMO in RD INLES-RIKO. Tekma je bila ves čas zelo izenačena in napeta. Vendar mladi ribniški upi niso popustili ter na koncu zasluženo slavili zmago.
Drugo tekmo so odigrali z lanskoletnimi državnimi prvaki iz Kopra in jo izgubili. Čakala jih je še tretja tekma, saj so vse ekipe igrale med seboj. Igrali so z RK GORENJE iz Velenja. Tekmo so začeli tako udarno, da so že v 10. minuti vodili 10:1 in na koncu prepričljivo zmagali ter tako osvojili 2. mesto in postali podprvaki Slovenije.
Rokometaši iz Kopra so upravičili lanskoletni naslov, tretje mesto je osvojila domača ekipa TERMA iz Škofje Loke, ki je premagala Gorenje, četrto mesto brez osvojene točke pa je pripadlo Gorenju.
Strokovna komisija je izbrala izmed vseh ekip tudi najobetavnejšo sedmerko, med katerimi sta tudi
3Z
Jan Pucelj in Mark Klarič.
Za najboljšega vratarja je bil izbran Mark Klarič, ki je prejel pokal in praktično nagrado.
Za osvojeno 2. mesto so igralci prejeli kristalni globus Rokometne zveze Slovenije in srebrne medalje. Nagrade in medalje je igralcem podelil igralec RD Mobitel Prule 67 Urban Šilc.
Za RD INLES-RIKO so igrali: Matic Andoljšek, Andraž Grebenc, Mitja Nosan, Tomaž Osvald, Nejc Oblak, Jan Pucelj, Martin Batinič, Matej
Pajnič, Damjan Oražem, Aleš Pucelj, Marko Ilc, Matej Ilc, Luka Bartol, Rok Lesar, Matej Peterlin, Jošt Perovšek in Mark Klarič.
Fantje, še tako naprej!
Na koncu se zahvaljujemo trenerju in športnemu pedagogu Janku Ilcu za požrtvovalno in kvalitetno vodenje treningov in tekem v sezoni 2002-03.
Mojca Klarič
Foto Jani Pajnič
flešero

VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO!
Turistično športno društvo Grič je 24. maja organiziralo že 3. kolesarski maraton. Ta je dvakrat potekal po Veliki gori, letos pa je prvič svoje mesto zavzel na pobočjih Male gore. Navdušenje iz preteklih dveh let je letos samo potrdilo organizatorjem, da so na pravi poti - kolesarski maraton "S kolesom po Ribniški dolini" postaja tako tradicionalna prireditev.
Lepo vreme, dobre izkušnje iz preteklih let, pa pripovedovanja drugih o tej prijetni prireditvi, kjer gre za druženje in ne tekmovanje, je na igrišče na Grič privabila preko 120 ljudi. Sicer se niso vsi podali s kolesom po Ribniški dolini, nekateri so prišli le pogledat, vzpodbujat, in da ne pozabimo zaslužnih organizatorjev, tudi pobirat prijave ter skrbet za organizacijsko plat. Tako se je po kolesarski trasi z Griča odpeljalo okoli 90 kolesarjev iz Ljubljane, Idrije, Grosuplja in z ribniškega konca, od mladih, starejših, šolarjev, do družin. Dekleta in žene so na veselje vseh skoraj prevladovale! Trasa pa je potekala takole: Grič, Dolenji Lazi, preko glavne ceste na Breg, v Sajevec, po Opekarski in Struški ulici, pa mimo Rika, smetišča v Mali gori in po srednji cesti pod Malo goro do Koblarjev, kjer je bil največji postanek; nazaj pa so se podali po stari rimski cesti preko Lipovca, Otavic, Hrovače, nazaj na Struško ulico in po isti trasi kot prej do Griča. Tam je kolesarje pričakalo zopet veliko ljudi, ki so vse nagradili z aplavzom. Predvsem so bili navdušeni nad

najmlajšimi udeleženci, ki so vodili skupino v zadnjem delu.
Andrej Klemenc, koordinator in postavljalec proge, je dejal, da je bil glavni namen kolesarskega maratona "druženje in ne tekmovanje; med sabo se bodo pomerili lahko na sprest-nostnih vožnjah. Vse je šlo brez problemov, razen na koncu dveh 'gumidefektov'. Po gozdu voziti je vedno prijetno - bilo je lepo hladno, tempo pa tak, da smo lahko še čvekali vmes. Moram povedati, da je bil maraton voden, torej smo vozili v skupini z vodjo na čelu, čisto zadnji del poti pa smo vodenje prepustili najmlajšim, ki so bili tako še bolj navdušeni. Prepričan sem, da je bila povprečna starost udeležencev pod 20 let."
Predsednik TŠD Grič Nande Šilc nam je razložil, zakaj so se letos premaknili v Malo goro
in izbrali opisano traso: "Naše izkušnje že dveh organiziranih kolesarskih maratonov so pokazale, da si ljudje takih prireditev želijo - ne samo gledati, ampak se jih tudi udeleževati, pogosto kar z vso družino. Vendar pa je bila trasa po Veliki gori prezahtevna, tako smo se za letošnje leto odločili, da zaradi širše udeležbe in ker bi res radi privabili še več mladih, najmlajših, predvsem pa cele družine, postaviti to manj zahtevno progo. Trasa 4. kolesarskega maratona drugo leto bo tako ostala ista."
Na koncu vsi zadovoljni? Vsi so mi kimali, kako je bilo prijetno kolesariti, da je bil tempo res pravi, spremstvo, kot je treba, pa tudi izbira proge prava.
Vzpodbujala in fotografirala Zdenka Mihelilč
LESTVICA:
Končan 1. del tekmovanja Medobčinske lige v malem nogometu
PONIKVE ZMAGALE V VSEH TEKMAH
Z 11. krogom se je končal pomladanski del tekmovanja v MLMN. Po prvem delu prepričljivo vodijo ŠD Ponikve. Čeprav niso zmagovali z veliko razliko, so uspeli zmagati v vseh tekmah. Gotovo jim bo cilj tak izkupiček zadržati do konca prvenstva, kar bi se zgodilo prvič.
Ostala moštva so bolj izenačena, tako da bo najbrž do konca prvenstva lestvica še večkrat spremenjena. Opažen je porast števila mladih igralcev, ki nastopajo v večini moštev, kar prinaša več tempa, hitrejšo igro in ne nazadnje tudi uspeh. To nazorno prikazujejo rezultati, saj moštva, ki so bila nekaj let v samem vrhu, danes zasedajo slabša mesta na lestvici. V večini takih moštev trenirajo dvakrat na teden, kar v preteklosti ni bil običaj, tako da skupaj s tekmami to že predstavlja resno delo, obveznost in pravi klub. Zaradi vremenskih pogojev in koledarja možnih tekem v jeseni bodo prvi 3 krogi drugega dela tekmovanja odigrani že pred poletnim premorom, ki se bo pričel po zadnjem vikendu v juniju.
Peter Kočevar, vodja tekmovanja MLMN
Rezultati 12. kroga:	
KMN SODRAŽICA: KMN KOT	5 : 6 (3 : 3)
KMN TORNADO : KMN DIVJI JEZDECI ŠD PONIKVE : LAŠKI PESJANI	3 : 8 (0 : 3) 2:1 (1:1)
GRAFIT: MI&CO EXTREME	2 : 3 (0 :1)
A'D' B? BAR : KMN V. POUANE ŠD MOŠTIKEL : ŠMD TURJAK 1.	3:4(1 : 2) 3: 11 (2:5)
Na lestvici strelcev je z 28 zadetki v vodstvu Mitja Mihelič (MI&CO Extreme) pred Alešem Pirmanom (ŠMD Turjak L), ki je zadel 26 - krat; na lestvici Fair-play pa vodita moštvi ŠD Moštikel in ŠD Ponikve, ki sta zbrali po 6 kazenskih točk.	
Mesto	Moštvo	T	Z	R	P	Goli	Točke	Razlika
1.	ŠD PONIKVE	12	12	0	0	56 :17	36	+ 39
2.	MI&CO EXTREME	12	9	1	2	55 : 23	28	+ 32
3.	ŠMD TURJAK I.	12	7	3	2	57 : 29	24	+ 28
4.	KMN SODRAŽICA	12	7	1	4	64 : 26	22	+ 38
5.	KMN KOT	12	7	1	4	46 : 34	22	+ 12
6.	A’D B? BAR	12	5	3	4	36:31	18	+ 5
7.	GRAFIT	12	5	2	5	30 : 31	17	-1
8.	LAŠKI PESJANI	12	3	3	6	44:40	12	+ 4
9.	KMN V. POLJANE	12	4	3	5	35 : 45	15	-10
10.	KMN TORNADO	12	2	1	9	39:57	7	-18
11.	KMN DIVJI JEZDECI	12	2	0	10	35 : 65	6	-30
12.	ŠD MOŠTIKEL	12	0	0	12	24 :123	0	-99
Rešeto


JULIJ
Datum:	SOBOTA-NEDEUA,
5.-6. 7.
Kam:	na V. BOGATIN (2008 m) in
KRNSKO JEZERO (1385 m), Dan slovenskih planincev Zahtevnost LAHKA Trajanje:	8 ur, 8 ur
Vodja pohoda: Stane Babič
Datum:	SOBOTA, 19. 7.
Kam:	na BAVŠKl GRINTAVEC
(2347 m)
Zahtevnost:	ZELO ZAHTEVNA
Trajanje:	11 ur
Vodja pohoda:Zdenka Mihelič
Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....).
PLANINSKE NOVIČKE:
•	V nedeljo, 6. julija, bo na Krnskih jezerih Dan slovenskih planincev. Prireditev (ob 12. uri) bo še z nekaj drugimi po Sloveniji zaznamovala 110 let organiziranega slovenskega planinstva in ustanovitev Slovenskega planinskega društva (1893) ter 55 let od ustanovitve Planinske zveze Slovenije.
•	Mladi planinci PD Ribnica, ki so pridno obiskovali planinski krožek na OŠ dr. Franceta Prešerna v Ribnici, se bodo od v avgustu odpravili na taborjenje. O tem, kako bo oz. je bilo, nam bodo gotovo obširno poročali! Se že veselimo, predvsem pa jim želimo srečno in varno pot ter čim več novih doživetij!
10 LET PLANINSKE KOČE PRI SV. ANI
Letos praznuje PD Ribnica prav posebno obletnico: 10 let, odkar je bila uradno odprta planinska koča pri Sv. Ani na Mali gori. Zgrajena je bila kot plod nešteto prostovoljnih ur zagnanih planincev in slovesno odprta 26. junija 1993. Ideja za zgraditev koče se je dokončno izoblikovala na sestanku v Travni gori še dve leti prej, ko so se planinci zavestno odločili, da bodo naslednja leta svoj trud pridno vlagali v nekaj dobrega in trdnega. Planinci, ki so bili pri gradnji koče zraven od prvega do zadnjega dne, so: Marko Češarek, Roman Petelin, Andrej Ružman, Dušan Nosan, Božo Kozina, Ciril Zbačnik, Janez Gorše, Jože Andoljšek in Zvone Oberstar. Seveda pa je bilo še veliko ljudi, ki so pomagali po svojih najboljših močeh. Koča je tako kot na začetku odprta ob vikendih in praznikih, v njej se lahko okrepčamo, možno je tudi prespati. Spada med točke Razširjene slovenske planinske transverzale in je uvrščena tudi v "Vodnik po planinskih pos-
tojankah v Republiki Sloveniji". Ravno zaradi obletnice, vsestranskega dela planincev ter predvsem kot spodbuda za nadaljnja številna in, upamo, uspešna leta, se je PD Ribnica odločilo, da ta jubilej zaznamuje s prireditvami, namenjenim širši javnosti: planincem, obiskovalcem, ljubiteljem narave in ostalim, ki bi to radi šele postali.
OKVIRNI POTEK in PROGRAM PRAZNOVANJA:
•	Petek, 25. julij:
-	predavanje v Ribnici fotografa in nadzornika v TNP Jožeta Miheliča o Triglavskem narodnem parku, njegovem živem in neživem bogastvu: 'TNP po sledeh prvih raziskovalcev".
•	Sobota, 26. julija:
-	"Šola varne hoje za vsakogar", ki bo namenjena vsem (od najmlajših do najstarejših), ki bi želeli spoznati osnovna znanja gibanja v gorah ali bi enostavno radi svoje planinsko znanje obnovili ali še obogatili. Izvedli naj bi predavanja in praktične dele naslednjih tem Planinske šole: nevarnosti v gorah, varna hoja, osebna in tehnična planinska oprema, prehrana v gorah, orientacija, prva pomoč, hoja po zelo zahtevnih poteh in uporaba samovarovanja, čelade, izdelava vozlov itd.
-	Ta dan se v popoldanskih urah obeta še presenečenje z družabnim delom.
•	Nedelja, 27. julija:
-	Žegnanje za sosesko Sv. Ane.
Zdenka Mihelič
ALPINISTI SE POSLAVLJAJO
Člani Plezalnega kluba Ribnica, ki se 31. julija (do 31. 8.) odpravljajo v Kirgizijo, v gorovje Tien Shan, ter nameravajo osvojiti Pik Pobedo (7439 m) in najsevernejši sedemtisočak Khan Tengri (7010 m), vas vabijo na poslovilno zabavo pred odhodom. Sestava odprave se je sicer malo spremenila, a zato ni nič manj pestra. V ekipi so še vedno Aleš in Matej Žagar, Erih Arko in Tadej Zajc, a zaradi obveznosti doma v ekipi ni Dejana Žagarja, Denisa Tekavca in Igorja Mohorja, zato pa se je štirim izkušenim članom pridružil še Stane Lesar. Poslovilna zabava bo torej v petek, 5. julija, po 19. uri, v Sodražici na balinišču (za osnovno šolo). Na njej pa ne bo manjkalo dobre glasbe, za katero bo skrbela skupina Duble Truble, srečelov z domiselnimi nagradami, poskrbljeno pa bo tudi za pijačo in jedačo! Vabljeni vsi - obljubljajo "tako, 'fajn' zabavo, za čisto vsakogar". Izkupiček denarja bo namenjen podpori odprave.
2. TEK PO L0NCARIJI PBV0 S0R0T0 V JULIJU!
Po lanskoletni uspešni in premierni organizaciji Teka po Lončariji, Športno društvo "Lončar" Dolenja vas organizira že 2. Tek, ki pa bo letos štel ne samo za Pokal Dolenjske, ampak celo za Pokal Slovenije. Tek, na katerem sta lani med člani zmagala Toni Vencelj in Ida Šurbek, tradicionalno in kot edini ostaja v večernih urah, česar se tekmovalci še posebej veselijo.
Tehnični vodja tekmovanja Srečko Vrbinc pravi, da je tek po Lončariji športno rekreativna prireditev, "s katero ne želimo privabiti tekmovalcev samo iz različnih krajev Slovenije in Hrvaške, ampak vzpodbuditi tudi čim več domačinov, da bi se nam pridružili v tej koristni rekreaciji, ki krepi telo in duha." Povpraševanje tekmovalcev je številno, tako da organizatorji pričakujejo res množično udeležbo. "Ce je bilo lani vseh tekmovalcev 220, letos realno pričakujemo številko med 300 in 400, seveda v vseh kategorijah skupaj. Odvisno pa bo tudi od vremenskih razmer," ni bil skromen Vrbinc.
Tek bo v soboto, 5. julija ob 18. uri 30 za člane, (za šolsko mladino ob 16. uri). Trasa bo dolga 9400 m (za šolsko mladino 300 - 2000 m). Start bo pri gasilskem domu v Dolenji vasi, nato se bo teklo po asfaltu v Prigorico, pa po poljski poti in makadamu pod Veliko goro in v Zalužje, nazaj v Prigorico (zopet asfalt), po Dolenji vasi v Blate, Rakitnico ter nazaj do startnega mesta. “Tako kot lani bomo tudi letos imeli popolno zaporo na progi. Moram pa omeniti letošnjo novost, ki se mi zdi precej pomembna. To je tek paraplegikov na vozičkih. Podali se bodo na 4,5 km dolgo, asfaltno, progo. Odločili smo se, da zanje startnine ne bo. Glede startnine za šolsko mladino (600 SIT) pa je novost tudi ta, da bodo imeli vanjo vključeno spominsko majico in topel obrok, ki ga letos prvič pripravlja vojska," je o novostih razlagal Vrbinc.
Na letošnji zgibanki lahko najdemo vse potrebne informacije o tekmovanju, pogojih in prijavah, "če smo lani v zgibanki predstavili vasi Lončarijo, pa letos predstavljamo pomembnejše može Lončarijo, tako Petra Kozino, Ignacija Merharja, dr. Frana Zbačnika in Franceta Zbačnika, omenjamo pa še nekaj drugih pomembnih mož. Dejansko želimo, da ta prireditev preraste okvire športa in zaživi z Lončarijo, kulturo, ljudmi in vsemi, ki tu kakorkoli delujejo.1' Podporo in pomoč pa so dobili tudi pri mnogih sponzorjih in donatorjih z Občino Ribnica na čelu. Zaključna slovesnost ob 21. uri bo na igrišču za gasilskim domom (v primeru dežja v športni dvorani DC-16), kjer so celotni program zaupali domačim ustvarjalcem in kulturnikom KUD France Zbašnik.
Kot obljubljajo organizatorji, presenečenj še ni konec, saj so na tek povabili tudi znane slovenske športnike. "Svojo udeležbo sta nam že potrdila triatlonec Uroš Velepec in puščavski lisjak Miran Stanovnik," je za dodatno vabilo gledalcem in predvsem tekmovalcem kot za vzpodbudo dejal Vrbinc.
Zdenka Mihelič
OBVESTILO
Prebivalce Dolenje vasi. Rakitnice, Blat in Prisorice prosimo za potrpežljivost, ker bodo v času 2. Teka po Lončariji krajše popolne zapore cest.
flešem
JOCvX V VSy\ia)y\N.nHM ŽR^TliN.TlJ
MEDS1EBOJNI ODNOSI
sreče med njima je nastal zaradi majhnega nesporazuma. To sta ugotovila, ko sta slavila zlato poroko.
Približeval seje datum petdesetletnice njunega zakona in odločila sta se za praznovanje na Mediteranu. Odpotovala sta v mestece, kjer sta se poročila pred petdesetimi leti, in najela majhen apartma v neki hiši. Ko je gospodinja slišala, da praznujeta zlato poroko, jima jo je želela olepšati na razne načine.
Piše Darinka Suljevič____________ Napočil je ta dan. Sedela sta na
balkonu ob zajtrku. Imela sta senčnik, Vsi se dobro zavedamo, da smo	prekrasen pogled na morje, zajtrk je
socialna bitja, da živimo v sožitju z	bil izredno lepo serviran, fin češki
drugimi. Toda to sožitje se vedno ne porcelan, cvetje,.. .V Indiji rečejo, da zgodi samo, zanj se je se treba potru- nihče ni umrl od lakote, a od dobre diti. Tako kot negujemo lončnico, ki res pogostitve so zaradi preobilne hrane potem raste sama, moramo negovati mnogi umrli.
medsebojne odnose. Z nekaterimi Ko sta tako sedela za lepo in polno ljudmi nismo pogosto, zato to ni težko, obloženo mizo, se je žena obrnila h možu: z mnogimi smo vsak dan, zato jim "Danes je torej petdeset let, kar sva se moramo prisluhniti vsak dan in jih poročila."
dejansko tudi slišati, kaj govorijo ter to 'Kako bi mogel na to pozabiti!" ji odvrne po svojih zmožnostih upoštevati ali pa mož
vsaj s pozitivnim pristopom izraziti	Sedela sta in nista jedla. Po malem okle-
svoje občutke, mnenje, zadržke...	vanju reče žena: "Danes imam posebno
Sicer pa danes lahko veliko beremo o	željo. Petdeset let se ti nisem usodila reči,
medsebojnih komunikacijah.	danes pa ti moram, ker želim, da pre-
Za družbo, v kateri živimo, pravimo, da	ostanek najlepših dni preživiva v
je potrošniška, in to se je preneslo na razumevanju."
odnose - postali smo potrošniki.	"Reci, kaj je to, prosim te. Naredil bom vse,
To pomeni, da z nekom ustvarjam tak	kar je v moji moči," ]e rekel mož
odnos in toliko časa, kot mi je potreb-	"Danes želim..." Žena je povesila oči in
no, da realiziram svoj cilj. Potem se ta	hrabro nadaljevala' "vsako jutro si ti vzel kra-
odnos spremeni, tudi ohladi. Nekateri	jček kmha, jaz pa sem si zelo želela, da ga
ljudje to prenašajo zelo težko, drugim	vsaj enkrat pustiš meni. Danes bi želela, da
je samoumevno. Življenje nas sčaso- mi izpolniš željo." ma že nauči, da najdemo pravo mero.	"Jaz pa sem vsa leta želel, da boš vsaj eno
Toda najtežje je, ko se ti odnosi zrahl-	jutro tako nežna do mene, da mi daš sredk
jajo med ljudmi, ki so se imeli zelo radi,	co kmha, ti pa si mi vedno dajala trdi kra-
bili zaljubljeni, potem pa to ni preraslo jček, "je odgovoril mož v trajno in trdno ljubezen, temveč se je	Sladko sta se nasmejala in napetost med
spustilo na raven sosedskih odnosov, njima, ki je trajala vsa leta, je popustila. Nekaj podobnega govori spodnja	“Zakaj mi tega nisi prej rekla?" ]e vprašal
zgodba, ki podaja tudi rešitev: to je	žalostno mol "Ne bi potratila petdeset let."
komunikacija, paramhans svami	Ljudje težko usklajujejo medosebne
MAHESHVARANANDA.	odnose, ker obračajo pozornost na
------------------------------- velike stvari, pa se jim majhne, ki se
KRAJČEK KRUHA	zdijo nepomembne, izmuznejo.
Edino človek ima zavest o času in	Prav te pa zastrupljajo življenje. Ljudje
spremembah, edino človek ima svo-	zaradi tega zelo trpijo, ne rečejo niče-
bodno voljo, on lahko razlikuje dobro	sar, ne izrazijo vzrokov trpljenja. Živk
in zlo in izbira med njimaV človeškem	jenje v zakonu postane vse bolj kom-
telesu zavest lahko napreduje, se razvi-	' plicirano, težje ga prenašajo, prija. Da bi dosegla slavo in veličino, o	jateljstvo slabi, prav tako zaupanje in
kateri pojejo svetniki, mora človek	pridedoločitve.Zgodisecelo,danes-
spoznati sebe. Dobroje, davtem pro-	porazum ostane,	ko partner boječe
cesu ne izgublja časa kot zakonski par,	izpove drugemu,	daje v njuni zvezi
ki sem ga spoznal: Bila sta že starejša	nekaj vznemirjujočega. A drugi,
Zakon nikakor ni bil srečen. Ko sta bila	čeprav posluša, je tako ozek, da to pro-
mlajša, sta se pogosto prepirala; ker	glasi za neumnost in govoričenje. Tako
se nista odločila za ločitev, sta postala	ljudje na žalost ne rastejo k modrosti,
s časoma prijazna eden do drugega	S tem partnerji	izgubljajo čas za
kot dva soseda: Dobro jutro Kako si? nesmisle, izgubljajo energijo, izgublja-Lahko noč! Vidiva se zunaj in podob- jo leta življenja in smisel se jim no. Zakon je bil podoben pesku v izmuzne...
solati: listi so zdravi, primerno je začin- viri in |ileratura: RS Maheshvaranand* ,z Tame jena, pa vseeno ne prija. Primanjkljaj	kaSvetluBiblioteka Yoga Novi Sad 1994.
lešero
NIŽJA GIMNAZIJA v AIBNICI
Piše mag. Brane Kozina
Šolsko leto 1945/46
V soboto, 5. maja,, so Ribnico zapustile zadnje nemške enote. Ministrstvo za prosveto je imenovalo Ladislava Vaniča, učitelja na tej meščanski šoli, za začasnega delegata, ki je delo prevzel 12. julija. Na šoli sta ostala še Janko Trošt in Dora Novak, naslednjega dne je prišla Ana Knol. V juliju se je vrnila prof. Milena Topolovec, 00 OF pa je nastavil v službo tudi prof. Nevenko Bajt.
Že na začetku so se pokazale pri dijakih velike razlike glede znanja. Nekateri so sodelovali v NOB, drugi iz takšnih ali drugačnih vzrokov niso mogli obiskovati šole, zato je bilo
nekaj nadaljnjih dni sodelovali pri obnovitvenih delih na poslopju šole. Važnejši dogodki: Ladislav Vanič imenovan za delegata, učenci so sodelovali pri pogozdovanju. Učiteljski zbor se je počasi oblikoval, problemi so ostali prostorski. Dne 5. decembra se je lahko začel pouk, ki je bil združen s proslavo. Začetek je veljal le za 3. in 4. razred, 13. decembra pa še za ostala dva razreda. V vseh razredih je bilo v prvem povojnem letu vpisanih 250 učencev (107 m. in 143 ž.). Učilnice so bile le zasilno opremljene, veliko delo so opravili sami dijaki s prostovoljnim delom.
Ob začetku šolskega leta je bil ustanovljen tudi internat v Ribnici, ki je imel zasilne prostore v stari Posojilnici (št. 62).
V času božičnih praznikov je bil organiziran smučarski tečaj. Sodelovalo je 38 dijakov. Dne 25. januarja je bila organizirana prva mladinska konferenca organizacije LMS.
Sledile so konference učiteljskega zbora, zbora sindikata, 8. februarja pa Prešernov dan. Dne 24. februarja je šola proslavila obletnico Rdeče armade. Sledila je učiteljska konferenca ob zaključku I. polletja. Uspeh je bil 53,6%. Počitnice so bile od
Od osvoboditve do ukinitve nižje gimnazije leta 1958
III. del
potrebno uvesti počitniške tečaje, kjer so se poučevali najpomembnejši predmeti - slovenščina, zemljepis, zgodovina, matematika... Vpis je vodil 00 OF Ribnica, k tečaju pa se je prijavilo 88 dijakov oz. dijakinj. Z Uredbo NVS in Ministrstva za prosveto NVS so bile dne 31. julija meščanske šole preimenovane v nižje gimnazije. Tako tudi v Ribnici. Istega dne je službo nastopila Elita Teran, nekoliko kasneje pa je bila Nevenka Bajt premeščena na gimnazijo v Ormož.
Dne 17. avgusta je bila imenovana nostrifikacijska komisija z nalogo nostrificirati spričevala, izdana med vojno. Komisijo so sestavljali Vanič, Teran in Topolovec.
Konec avgusta je bil zaključen počitniški tečaj za srednješolce.
V začetku septembra pa je nastopila službo Rada Juvanec - Serpan Rada.
Na sprejemne izpite za prvi razred, 16. septembra, se je prijavilo 69 kandidatov. Naslednji dan je bila razdelitev spričeval. Učenci pa so še
28. februarja do 3. marca.
Drugo polletje so zaznamovali dogodki: udeležba na sprejemu traktorske edinice, ki je prišla, da preorje naše polje. Velikonočni odmor je trajal od 17. do 23. aprila. Dne 27. aprila je bila slavnostna obletnica ustanovitve OF, posebno obeležje je prispeval pevski zbor s partizanskimi pesmimi. Slovesnost je bila tudi na večer pred 1. majem in ob samem prazniku dela.
Praznik zmage (9. maj) je zaznamovala šolska razstava. Na proslavi je posebej navdušila recitacija 'V ruskem jeziku”. Isti dan je bil preseljen tudi internat iz zasilnih prostorov v Ribnici v zaplenjeno Rudeževo vilo na Ugarju.
Dne 23. maja so učenci že sodelovali pri Titovi štafeti. 25. maja pa je mladina proslavila rojstni dan maršala Tita. Dne 31. maja so zaključili pouk učenci 4. letnika, zaključek v ostalih razredih pa je bil 20. junija, 26. junija je bila sklepna seja učiteljskega zbora. Skupni uspeh na nižji gimnaziji je bil 78,3%.
55
F»0 E> L1 snr K K
Na Dunaju odprta
prenovljena hiša Knafljeve ustanove (II)
Andreas Matevžek, sin Knafljeve sestre iz Ribnice, je prvi užival Knafljevo štipendijo.
"Častitljivi Luka Knafelj je daljnovidno poskrbel za razvoj slovenske kulture in jo trajno povezal z Dunajem, kulturnim središčem Srednje Evrope," je zapisal mag. Anton Levstek.
Luka Knafelj je premalo znana osebnost še danes verjetno zato, ker o njem ni veliko ohranjenih podatkov. Rodil se je 1621. leta v Ribnici. Rojstni kraj je bil kar nekaj časa neznan. O tem piše v monografiji Ribnica skozi stoletja (str. 45) takole: "Iskanje Knafljevega rojstnega kraja se je zaključilo šele ob 300-letnici njegove smrti. Urbar iz leta 1621, ki približno ustreza rojstni letnici Luke Knaflja, pozna tri ribniške kmete s tem priimkom: Lucas Knaffel, Peter Knafel, Andre Knaffel. Janez L. Schonleben v svojem popisu študentov jezuitskega kolegija imenuje Knafljevo rojstno pokrajino Kočevsko (Gottscheviensis), v ordinacijskem zapisniku dunajske nadškofije pa je ob branju nove maše omenjen enostavno kot: Lucas Knaffel iz Ribnice. To je edina neposredna potrditev Ribnice kot Knafljevega rojstnega kraja. Dolgo je namreč veljala domneva, da je bil Knafelj rojen v Doslovičah na Gorenjskem.
Dr. Peter Vodopivec pa je leta 1971 v monografiji o ustanovitelju znane štipendije dokončno ugotovil, da je bil Luka Knafelj Ribničan."
Šolal se je pri cistercijancih v Stični ter pri jezuitih v Ljubljani in v Gradcu na Štajerskem.
V duhovnika je bil posvečen v škofijski kapeli sv. Andreja na Dunaju 1648. Posvetil ga je tedanji dunajski škof Philip Breunner. Najprej je bil duhovnik v dvornem Špitalu.Verjetno se je zbližal z dvorom, ker je leta 1658 postal župnik bogate cesarske župnije v Gross Russbachu v spodnji Avstriji. Župnija in posest sta bili glavni vir Knafljevih dohodkov. Z njimi je lahko kupil hišo na Dunaju, na Seilerstatte 2.
Bival je v obeh krajih. 1671 je precej oslabel zaradi jetike oz. sušice in umrl.
Kako mu je prišlo na misel, da bi svoje premoženje zapustil za štipendijsko ustanovo, ni skoraj nič znanega. Domneva pa se, da ga je za to navdušil njegov rojak, prijatelj in izvršilec njegove oporoke Jurij Georg Wohinz. Bil je ugleden profesor prava, rektor dunajske univerze; v tem času je sestavil ustanovno listino in od tedaj so podporo redno podeljevali.
Glede na določila oporoke in tedanjo upravno razdelitev slovenskih dežel je bila ustanova namenjena na Kranjskem rojenim dijakom - Slovencem in Nemcem. Tako so štipendije prejemali mladi le iz tretjine slovenskega prostora, ki je bil najbolj slovenski; torej so bili v večini dobitniki štipendije slovenske narodnosti.
Odlomek iz ustanovnega pisma Knafljeve ustanove, napisanega na pergament 6. novembra 1676. leta:
"O tem, kdo bo te študente sprejemal, je s svojo poslednjo voljo odredil, da bo kot prvi užival štipendijo njegov lastni nečak Andreas Matevžek, dokler bo živel; kot drugega pa je imenoval mojega lastnega sinka Jurija Antonija Hilarija Wohinza, sedaj študenta poezije (ki naj mu Bog da v svojo čast in slavo dolgo življenje), dokler bo študiral. Glede sprejema ostalih dveh ali pa "in eventum" več pa je prepustil odločitev meni kot superintendentu in mojim naslednikom, to je mojemu prostemu preudarku. In ker je ta ustanova namenjena le Bogu v čast pa v blagor in zveličanje ustanoviteljeve duše: dasi nam "officio gratitutudinis" že samo po sebi nalaga, da se je treba darovalcu zahvaliti, vendar določam in ukazujem s tem v imenu pokojnega gospoda Knaflja, da bodo sprejeti študentje, ki bodo hoteli uživati to štipendijo, dolžni izmoliti vsako sveto nedeljo v letu za dušo umrlega tri očenaše in prav toliko zdravamarij skupaj s credom v čast in slavo najsvetejše Trojice, nadalje prejeti ob velikeh praznikih kot o božiču, veliki noči, binkoštih in vseh svetih, sv. spoved in obhajilo, kakor tudi vsako leto na dan njegove smrti, to je obletnici (29.junija), zanj udeležiti se sv. maše in pri tem izmoliti en rožni venec. Kdor bi zavestno ravnal proti temu in teh zahtev ne bi izpolnjeval ali bi se sicer slabo obnašal, ta bo ipso facto izgubil štipendijo in bo na njegovo mesto prišel kdo drugi. Ko pa bom jaz, doktor Wohinz, kot prvi in po gospodu ustanovniku samem določeni Superintendent po božji volji s smrtjo odšel, naj bo gospod "rektor magnifikus" in "venera-bile consistorium" tukajšnje slavne in starodavne dunajske univerze pooblaščen in upravičen, namesto mene izbrati drugega superintendenta "ex facultate juridica" in po možnosti kakega doktorja kranjske narodnosti, ker bo lahko ta bolje poznal" subjecta der studiosorum nationalium" in jih nadomeščal z novimi..."
Se nadaljuje
Darinka Suljevič
(Iz priložnostne brošure Knafljeva ustanova, SKC Korotan)