STEZICE izdaja Šolska skupnost osno ne šole heroja Bračiču v Tržiču Uredniški odbor sestavljajo: Maks Romih, 5»a, Milena Fornazarič, 5.\) Smiljan Brkljač, 5*c, Darja Markič, 6.a. Matija fiadon, 6.b, Marta Ltalec, 6.c, Mojca Ovsenek in Andraž Legat, 7.a, Iztok Horvat, 7.1)! Vlasta Cizel, 8.a in Mija Ankele, 8.b Mentorji: Ljuba Jakšič, Vida Dežman, Kamilo Legat , Tehnično delo so opravili: Francka Markič, Janka Opalički, Marijana Ribič in Jože Pogačar Nalosvno atran Je ilustriral Andraž Legat Odgovorni urednik Stanko Stritih Tisk: DU Tomo Brejc, Kranj PRAZNIKI NAŠE DRUŽBE Dragi tovariš Titol Rodil ei se v revni družini v Kumrovcu. Doma ste bili revni. Mladost si preživljal težko. Večkrat ste doma dali zadnji dinar za brano. Tudi do šole si težko prišel. Ros, tvoje življenje je bilo življenje, v revščini. Že ko si odrastel, si se boril za pravico. Boril si se za pravico revnih, za pravico delavcev. Tudi sam si okusil, kakšna je bila pravica tedaj. Za pravice, ki si jih priboril delavcem, so ti vsi hvaležni. Postal si voditelj nase ljudske armade, ki si jo vodil med vojno in si nas z njo osvobodil sovražnikov. Med NOB si delal pod drugimi imeni, hodil po raznih krajih, bil si ranjen... Na koncu pa si postal predsednik SFRJ. Živel si potem mirno. Povabil si k sebi na obisk razne ugledne može, predsednike raznih držav. Bil si prvi, ki ei dal pobudo za mir v svetu, ko si dejal, da lahko dve državi med seboj sodelujeta tudi brez Vojne. In sedaj, ko praznujeS 81 let svojega rojstva in uspešnega delovanja,ti želim, da bi živel še mnogo let in nam uspešno vodil našo Jugoslavijo. To ti želijo tudi drugi pionirji. Boštjan Kuljič, razred Zjutraj, na dan dela. Velik praznik je to. Vsakdo odhaja na izlet, dopust. Tudi mi se posvetimo temu prazniku, čeprav se jaz ne zavedam povsem, kako velik je. Vem le to, da je prijeten dan in da bom doživel nekaj zanimivega. Odpravimo se v Poljansko dolino.Z veseljem zrem v hribe in goro, na katerih se_ še blešči sneg. Res, pomlad je že tu. Vozimo se skozi tisoč let staro, zanimivo Škofjo Loko. Cesta v Poljanski dolini je vijugasta in ozka. Peljemo se pod ozelenelim gozdom, pod nami pa teče Sora, ki se bleSči od sonca. Zmeljemo na most. Pripeljemo pred Tavčarjevo domačijo. Je lepa gosposka hiša. V ozadju stoji hlev, obdajajo ga trate. Na obronku gozda stoji kapelica, kjer je Tavčar pokopan. Poleg hiše na travniku stoji tudi njemu posvečen bronast kip. Tu je Tavčar ustvarjal, delal. Gremo v hlev. Konji stojijo v dveh vrstah. Nad njimi so zabite tablice z njihovimi imeni. Berem: Astronom, Čila, Bandi, Mojca.... Stojijo pri jaslih, vsak v svoji ogradi. S strahom se pomikam med njimi. Ker sta starša obljubila, da bova z bratom jahala, izberemo mirnega, črnega konja. Ime mu je Bandi. Konjar, ki skrbi za konje, ga osedla ter naravna stremena. Povzpnem se nanj. Konjar me skupaj z Sandijem pripelje do ograde, ki je namenjena za jezdece. Da mi še nekaj navodil pa hajdil Začetek je težak, konj in jaz se ne poznava, mene pa je tudi malo strah. Toda kmalu se navadim in že Bandi pokorno zavija sem ter tja. Varno ga krmarim z uzdo in nogami. Pripravi* ga celo do tega, da zavije na mestu. Le v tek ga ne morem spraviti. Kmalu je jezdenja konec in brat na Sandiju zavije v hlev. Sedaj si konje natančneje ogledujeva. Najbolj mi je všeč Astronoip.toda sem še veliko preslab jahač zanj. Dve kobili imata tudi Jrebička. Prvi je star dva tedna, drugi pa komaj nekaj dni. Oba sta lepa, z nežno črno dlako. Manjši žrebiček. komaj vstane in mora vložiti precej truda, da obstane na dolgih nežicah. Božava ju. Večji naju celo malo ogrize. Kmalu bo velik žrebec. Domov moramo. Težko je slovo od prijaznih živali in žalostna misel na šolo, ki se bo kmalu spet začela. Hudo je pomisliti na učenje. *li ni bilo včasih življenje v tesnem stiku z naravo lepše? Andraž Legat, 7*& razred tKnAO Pred 1. majem smo se zmenili, d. naredimo kres, ki naj bi bil visok do dva metra. Ob štirih smo odšli v Eozd po les. Nasekali smo.nekaj vej, n:'o pa za temelj še eno večjo, ki amo jo zapičili v tla. Nato smo jričeli poklal t.i veje in p-jbice, v katere tirno natlačili dračje. Čez vse to smo naložili listja, nazadnje pa še Škotib iz kartona. Kres smo zakurili ob pol osmi uri. Ko se je ogenj razplamtel, so po zr-ku letele iskre. Kres smo s težavo pogasili. kdmond Lnobel, 4.b razred Bil je prvi moj. Ves dan je prijazno sijalo sonce, ko pa je šlo za goro, so se na nebu prižgale drobne lučke, ki so megikale nam zemljanom, ki smo se pripravljali, da bomo zakurili kres in tako počastili praznik dela. Nanosili smo stare avtomobilske gume in suhega vejevja. Dva fantu pa sta odšla po pijačo. Ko so se na drugih hribih začeli pi-ižigati kresovi, smo ga prižgali še mi. Visok plamen ne je vzdignil visoko po l n^ibo in iskrice so v lokih padale no tla. Kar naenkrat smo nad Kranjem opazili rakete, ki so se v lokih spuščale v temi. ljudje okrog kresa so bili veseli in nazadnje se je rodila pesem, ki je odmevala od gora. Stala sem ob kresu in strmela v ogenj, ki je požiral vejevje in ge spreminjal v pepel. V obraz me je žgalo in kadar Je zapihal veter, me je obvila tančica sivega dima. Bila sem vesela, da sem bila ob kresu, Saj sem prvič zares praznovala prvi maj. Toda kazalca na uri sta se hitro premikala. Doma me Je mama oštela, ker sem prišla prepozno. Toda za to se še zmeniln nisem. Bila sem vesela, da sem praznovala prvi maj. Iv8nka Švegelj, 8.a razred En dan pred praznikom smo se otroci dogovorili, da bomo zakurili kres. Zbrali smo se in smo pmtirali papir in veje. Mi otroci smo šli v gmajno. Tam smo pobirali vse, kar Je ležalo na tleh. Nato smo zbrano nesli nu kup. Ko se je zmračilo, smo zakurili. Ogenj je gorel, mi otroci smo skakali, si pripovedovali šale, peli razne pesmi, pekli krompir. Ogenj«' Je počasi ponehaval. Ura Je bila že deveta Nato so zagoreli kresovi še drugod. Bilo Je veo praznično. Na drogovih so visele zastave. Ko Je bilo že vsega konec, smo se razšli vsak na svoj dom. Bili smo zelo utrujeni in smo kmalu legli k počitku. Filip Zadnikar, l.b razred Že dolgo sem veselo pričakovala majske praznike. Vreme Je bilo lepo. Odšli smo na družinski izlet. Že zjutraj smo se s sestrico '^'atjanco in z očkom odpeljali k Pavšeljnu. To Je kmetija, ki leži visoko nad vasjo Lom. Izpred hiše Je lep razgled na Storžič, okrog pa so čudoviti travniki. Z nami Je šel tudi bratranec Nejček. Kasneje so prišli še moji prijatelji, moja mamica in sestrica Mojca. Očka Je skuhal zelo dobre bržole. Vsi smo Jih radi Jedli. Bilo nas Je mnogo. Igrali smo se, nabirali storže. Nejček in Uroš sta se začela obmetavati s storži. Vsem Je bilo to zelo všeč. Vsi smo se pridružili igri. Kmalu se Je začel pravi direndaj. Ko smo s to igro končali, smo imeli otroci še nastop. Peli smo in recitirali. Starejši pa so nas poslušali. Proti večeru pa smo se odpravili domov. Želim si, da bi šli še velikokrat vsi skupaj na izlet. Nuška Romih, J.a razred tu. Jpwi'jJ&L Prvomajske praznike sem preživela oh našem morju. Na dan OF smo se odpeljali po lepi asfaltni cesti proti morju. Ko smo prispeli do hotela, kjer naj bi tiste dni prebivali, sem si najprej ogledala okolico. Spoznala sem tudi nekaj novih prijateljic, šla sem tudi k morju, ki Je bilo kljub lepemu vremenu še precej mrzlo. Nekateri ljudje so brodili po vodi, nekateri pa so kar pogumno zaplavali. Ko sem prišla z ogleda, smo se odpeljali v mesto. Želeli smo si ogledati pristanišče. V njem so bile zasidrane velike ladje. Prosila sem nekega mornarja, če mi opiše življenje na ladjah. Rade volje Je to storil. Ko smo se vračali v hotel, smo si ogledali tudi razne znamenitosti. Druge dni pa Je bilo vreme bolj slabo, zato smo se večinoma zadrževali v hotelu. Prvomajski prazniki so bili zelo prijetni. V teh dneh smo si odpočili od vsakdanjih skrbi in tegob. Nekdaj tega praznika niso praznovali tako kot danes. Praznovali so ga le delavci, ki niso poslušali prepovedi kapitalistov. Anka Šober, 6.b razred tKolbo /3 ČAJU. JpVUZMttljA ijttUMCujifc» Prvomajske praznike sem preživela lepo. V soboto in nedeljo smo bili pri stari mami. Tam sem pomagala mamici pri delu. Veliko sem se tudi igrala s psom Princem. Tega smo z bratrancema peljali tudi k slapu Jermanu. Zvečer smo se vrnili v Tržič. V ponedeljek sem se igrala s prijateljicami, a smo ob 12. uri odrinili v Martuljek. Očka Je naju s sestrico odpeljal k sestričnama. Veselo smo se igrale. Zvečer sem v Tržiču fotografirala kresove. V sredo sem morala zelo zgodaj vstati. Cii smo spet V stark mami. Pri njej so pekli domač kruh. To Je bilo veseljal Bilo Je vroče. Pomagala sem mamici, a nisem dolgo vzdržala. Raje sem šla k psu Princu. Zvečer smo se odpeljali domov z domačim kruhom. Alja Robič, k.b razred gni WU-««>' il,v^ ';r-'te'4d ’>:- /'t-.V.^ ;'«>• . ’" '.J ."M- ■ '■ 4 H'» J,*# 4£*ik>. Ä%$eA J MnD »JUJÜi^n^u, ^p)u>n:Oo»?u. Zn prvomujsko prnzniko com t;cl pod ^toržid. Otipi vil nora r,e v nedeljo. Ves čas sem hodil po mračnem cozl,u- 1'rir.pel nem no neko Juso. Tom com videl dvu srnjaka, Iti ata se tepla za samico. Niti splašila se nista. Obrni sem Ju in ti; dni Jevol jot. Ob enajstih sem prispel jiod 'Storžič, lam Je bilo ranopo jluninnev, ki ;io krotili ljudi po at.- ni planinski nnvadi. Tudi mene so kmalu zupledeli in mo oopcljali v di:;o. Vjrraaali rro me, ali go hočem slikati ali zvezde plednli. Odločil som str, cla bi rr Jo plcdal zvezde. Na glavo so mi dali vetrovko. Hokli so mi, naj gledam .kozi rok v. Polili so mo z votlo. Potem so nie se natepli. bali so mi krstni list in na njem je pisalo roje novo im«. Imenovali so mo Ostržek. 1,1 lan «opret, b.b razred 25. UbuOj ~ cLoajo mv^Oudoot^ Petindvujoetega maja ima tovariš Tito xojsctii dan. Ta dan praznujemo vsi d»lovni ljudje Jugoalavije. Tito ima rad vso ljudi, posebno cicibane, pionirje in kurirje. Maršal Tito želi, do bi mi otroci pomaga li mamici pri delu, ds bi se v šoli prisno učili in br-.li knjige iz NOB. Vsi skupaj zaželimo Titu se mnogo zdr-i vih in srečnih loti Marta smolej, 2.b razred 5 ZA STARO PRAVDO Xi/ K&JUj(i t h aAju^) M^O^O. ! Zvečer nem bral knjigo Tolminski punt. Ponoči so mi je sanjalo, da sem puntar, fjanjalo so mi je, dn so prišli biriči in mi vse pobrali, bklenil som, da se bom z drugimi uprl graščakom. Nekega dne so biriči v Gorici oropali kmete. Tedaj so voditelji ukazali, naj začnemo punt. sli smo in se ustavili blizu Gorice. Tam so nas napadli vojaki. Nekaj tovari: ev so ujeli. Poskrili smo se. Ker je bila noč, nas je zeblo. Ko smo se zjutraj zbrali, »mo sklenili, da osvobodimo ujete tovariše, tli smo v Gorico. Ustavili smo se pred gradom. Oblegali »mo ga toliko čara, da o ispu, tili ujeto tovariše. Potem .smo so razšli. Toda H riči so kmalu našli voditelje upora. Zaprli no jih in obglavili. Tedaj sem ne ves prepoten zbudil. Pogledal sem okrog sebe in videl, da ni nikogar. Vesel nem bil, da so bile to le sanje. Marko Ručigaj, 4.a razred. Letos praznujemo 400-letnico slovensko-hrvatskega kmečkega up)ora pri btubici v Hrvatskem Zagorju. Zbrali so se hrvatski in slovenski kmetje. Njihovi voditelji so bili: Ilija Gregorič, Matija Gubec, Ivan Mogaič in Ivan Posanec. Proti upornim kmetom so se zbrali veliko X>remočni graščaki s svojo vojsko. Voliko upornih kmetov so pobili ali obesili, njihove voditelje pa kronali ali pa so jih razčetverili. 8 tem je bil ta veliki hrvatoko-slovenski upor končan, graščaki pa so postali še bolj hudobni in Zahtevni. Kmetje so morali opravljati še več tlake in plačevali desetino. S tem so si nakopali na glavo še večje sovraštvo svojih gospodarjev. Za tem uporom je bilo še več majhnih uporov, vendar so hili zadušeni. Znak upornih kmetov je bilo petelinje pero in zimzelen. Barbka Kopač, 4.b razred PREVZEMAMO SPOMINE NA BOJ ZA SVOBODO Večkrat mi Taja pripoveduje o trpljenju med vojno. Nemci so zasedli našo domovino. Začeli so zapirati, izseljevati, internirati, streljati talce. Zato so se Slovenci zbirali v gozdovih. Pod vodstvom Partije in Josipa Broza Tita so napovedali boj do zmage. đ) • * lori Pinoza, l.b razred cLocjoAtla, V vasi Polšnik, kjer živita moj dedek in babica, je bila leta 1944. velika borba. Partizani so obkolili vas. Nemci so imeli kakih dvajset metrov od babičine hiše svojo postojanko. Nemci so začeli streljati. Tudi okoli dedkove hiše so bili partizani. Babica in dedek sta v strahu, da ne bi zgorela še njihova hiša, pobrala važne stvari in splezala skoz okno ven. Za hišo so se poslovili s partizani, ker so se poznali. Tudi moj očka je bežal pred sovražnikovo kroglo. Tokrat pa je nekaj počilo in podel je očkov stric. Lepo so ga pokopali. V opomin na ta žalostni dogodek je babica zasadila na tisto mesto šop narcis. Čepmv je minilo od takrat že toliko let, se vedno cvetijo. Dedku in babici pa tudi očku, ki je bil takrat star komaj pet let, bo ta dogodek ostal za vedno v spominu. Liljana Ribič, 5.a razred rmvOrrcuLco. »m oJuo. rmfijcL soytoo Moja mamica se je rodila med vojno. Njene tete so delale za partizane. Kadar so morale partizanom nesti pošto, so posadile mamico v voziček, pod odejo pa so dale pošto. Večkrat so jih srečali Nemci, ki so mislili, da mamico peljejo samo na sprehod. Tudi moj stari ata je delal za partizane. Bil je krojač. Moral je šivati za Nemce. Nemcem je naročal polovico več blaga, da je iz ostalega blaga delal še za partizane. Nemci pa so posumili, da dela tudi za partizane, zato so ga preselili. Tudi spati Je moral v delavnici. Podnevi pa je nemški strajar stražil delavnico. Ker mu je bilo dolgčas, je poprosil, če imajo kaj dela za njega. Res so mu dali delo, vendar ni vedel, da šiva za partizane. Ata je imel pomočnike, ki so bili še naprej povezani s partizani. Nuška Romih, 3-a razred JToupcxA pa/AuLOraotf Nekega dne, ko je oče pasel krave, so partizani napadli Nemce nad vasjo Leše. Bilo je lepo popoldansko vreme. Kar naenkrat Je začelo močno pokati. Krogle so priletele tudi mimo očeta, tako da se je moral skriti.za najbližje drovo. Ta spopad je trajal okoli pol ure. Ko je bilo končano, je tudi oče zapustil krave in šel z ostalimi pastirji gledat, kaj se Je zgodilo. Ko so pastirji prišli na kraj spopada, so Jim vaščani povedali, da so partizani uničili nemško patruljo, ubili tri oficirje in eno domačo izdajalko. Bili so vsi mrtvi razen enega, ki Je skočil v najbližji grm in pobegnil ob potoku Lešapščici in tako ušel, da Je sporočil Nemcem, kaj se je zgodilo. Trije avtomobili so bili še vedno v velikem plamenu. Bila sta dva kamiona in en osebni avto. Partizani so pobrali orožje in tako je tržiski odred proslavil veliko zmago nad Nemci. ■'■'roti večeru, ko ao partizani varno odšli, so Nemci prišli pobrat svoje mrtve. Zgoreli avtomobili so počakali svobodo pod cesto nad vasjo Leče. / Slave Blažič, razred Lota 1941 so pridrveli v Jugoslavijo fašisti. Le med pohodom v Jugoslavijo so padle prve slovenske žrtve. Nemci so postavili taborišča in mučilnice . V Hudi graben eo prišli leta 1942. Vzeli so nekaj moških in jih odpeljali v Begunje. Ned partizani je bil tudi moj stari oče. Že leta 1943 je zbolel. Napa je neko popoldne šla v gozd po drva. V grmovju je zagledala starega očeta. Bil je že skoraj mrtev. Namo je prosil, naj mu prinese steklenico čaja. Nama je šla domov. V steklenico je nalila čaj in ga odnesla v gozd. Ko je v skodelico nalila čaj, je po poti prišla nemška izdajalka in jo javila v Begunje. Neko popoldne so prišli Nemci na dom. Pregledali so vso hišo. Nislili so, da se v hiši skriva kak partizan. V kopalnici je bil čeber, v njem pa partizansko perilo. Ko so bili Nemci še v sobi, se je mamica izmuznila v kopalnico. Prijela je čeber in tiho odšla. Čeber je skrila za ograjo. Nekaj časa so še preiskovali po stanovanju, nato pa so prijeli mamo in jo odpeljali v tovornjak. Odpeljali so jo v Begunje, od tam pa v -“udovljico. V Radovljici so jo mučili štiri ure skupaj. Ker ni povedala, kje se skrivajo partizani, je morala teči v spremstvu dveh Nemcev, ki sta kolesarila do Kranja. Potem je bila nekaj časa zaprta v Kranju. Iz Kranja so jo poslali v Tržič. Ko jo bila zaprta v Tržiču,je prišlo povelje, da jo morajo poslati v drugo taborišče. Ko jo je paznik spoznal, da je pridna in poštena, je prosil glavnega komandirja če lahko ostane pri njem, ker jo rabi v gospodinjstvu. In tako je morala odslužiti devet mesecev strogega zapora v Tržiču. Doma je imela tri majhne otroke. Najmlajša je imela komaj štiri mesece. Nemci so ji hoteli vzeti otroke in jih odpeljati v taborišče. Ko so prišli ponje, je sestra prosila Nemce, naj jih pustijo njej, da bo ona skrbela zanje, četudi je imela že svojih pet otrok. A vojna se je kmalu končala in začelo se je spet novo življenje. Jana Lunar, razred ^OTVJC/La jTix3^0“ttlx)VCX V četrtek smo šli v tovarno BPT. Tam smo se ustavili pred spomenikom Tončke Nokorelove. Postavili smo se na določena mesta, nato pa je neki delavec začel govoriti o Tončki Nokorelovi, ki je kot herojka umrla v svojih najlepših letih. Tončka Nokorelova je delala v tovarni še pred vojno. Za delavce je začela delati je v zgodnji mladosti. Že ko je prišla v to tovarno, je začela organizirati stedfleo. Ta stoika pa ni uspela, zato so jo ujeli. Kmalu Jim je pobegnila. Ko se je začela druga svetovna vojna, je zbirala orožje za partizane. Ker se je zdela sumljiva, jo odšla v partizane. Tam je morala preskrbeti hrano za partizane. Tisto noč jo prenočila v neki hiši. Tam so jo izdali, vendar je ušla skozi okno in se rešila smrti. Tončka Nokorelova pa še ni popustila. Od tam je na skrivaj prišla v Ljubljano k stari teti. Tudi tem so Tončko Nokorelovo po izdajstvu ujeli. Poslali so jo v taborišče. Tam je postajala slabotna, a ostala je borbena. Ker se ni mogla več drugače boriti, je kljubovala tako, da ni vzela nobene jedi , ker eo na nji delali poizkuse. Toda Tončkino telo je še živelo, nazadnje so ji odrezali nogi. Ker je bila do konca izmučena, so jo ustrelili. l'ončka Mokorelova ,1e umrla kot herojka, ki sc ni hala smrti. Njen spomin smo še počastili z enominutnim molkom. Pevski zbor je zapel nekaj pesmi. Zopet smo se postavili v vrsto in odSli. Ko sem so odpravil v partizane, sem so dolgo oziral na domačo vas. Pot je bila dolga. Gozdovi so bili temačni. Prispel sem do neke velike lesene hiše. Stopil sem na prag in pokukal Vanjo. V nji oo bili partizani. Imeli so kape, bombe in drugo orožje. Vprašali so me, po kaj oem prišel. Odgovoril sem jim, ds bi bil rad partizan. Komandant je rekel, da sem premajhen za puško, bombo in težje orožje. Rekli so mi, da bom kurir. Ko sem moral čez mejo, sem vzel kepo, ki je imela cofek. V cofek sem naredil luknjo in vanj potlačil pismo. Potem sem ga zašil nazaj. Ko sem prišel do meje, so me ustavili in vprašali, kam grem. Odgovoril sem, da grem s polja. Stražar me je pustil naprej. Tako sem prinesel pismo v tisti štab, kateremu je bilo namenjeno. Nekega večera sva z mamico sedeli pri mizi in se pogovarjali. Prosila sem jo, naj mi pove kaj iz NOB. Bila je pri volji in povedala mi je kar dolgo zgodbo: "Bila sem še majhna, ko se je začela vojna. Že v začetku vojne so nas izselili na HrvaškOu Tam so nas preseljevali iz kraja v kraj. Neko noč nas je zbudil kurir in zavpil, da gori hiša, v kateri spimo. Mama je pograbila mene, ata pa sestro in tako smo zbežali ven. Hiša je pogorela do tal. Ostalo nam je samo tisto, kar smo imeli na sebi. V tisti noši sta pogoreli še dve hiši. Potem smo stanovali pri sosedu. Oče nas je preživljal tako, da je vozil s konji. Zgodilo se je, da je podnevi vozil za Nemce, ponoči pa za partizane. Tako je neke temne noči spet vozil. Na vozu je imel hrano in orožje za partizane. Spredaj je skrit v slami ležal ranjen partizan. Tema je bila kakor v rogu. Kar naenkrat je ata začutil, da nekdo leze na voz. Ata je vzel ročico z voza in z njo udaril po neznancu. Padel je na tla, vendar od presenečenja ni streljal. Ko so v gozdu raztovarjali voz, so med slamo na vozu našli neznančev kazalec. Ata ni nikoli zvedel, kdo je bil ta neznaec in kaj je hotel. Prepričan pa je bil, da poštenih namenov ni imel. Kmalu so nas Nemci preselili v Srbijo. Bilo je nekega zimskega jutra. Tista zima je bila zelo huda in Donava je bila docela zmrznjena. Nemci so očetu ukazali, naj pelje preko Donave orožje, od. partizanov pa je dobil naročilo, da to orožje uniči. Z očetom sta se na vozu peljala nemška stražarja. Že prej je oče poskrbel, da nista bila konja močno vprežena. Bapeljal je čez zaledenelo Donavo. Na tistem kraju je bil led tanjši, zato se je zdrobil pod težo voza in voz se je potopil nn dno. Konja sta se rešila. Oče je z veliko težavo prilezel na led in previdno prečkal reko. Domov je prišel moker in prezebel, neverno je zholil za pljučnico. Noge ga pa še danes bolijo. Blizu ApatinJi smo stanovali pri bogatih ljudeh. Gospo smo morali ogovarjati z "milostljiva gospa!1, 'im. n jo ogromno pol ja,velike -sitnice ia mlin. V teh kaščah so starši delali od jutra do vočera. Zjutraj naju Je "mll&stihva" zaklenila v žitnico in šele zvečer smo smeli ven. Medve s sestro sva bili cele dneve eami z malo Glavico. Slavica Je bila Se zelo ma.jhna, ko Je težko zbolela. KilontJjJLva ni hotela slišati, da bi ostala mauna pri bolnem otroku. S sestro sva jo nosili po kuhinji, kadar je jokala. Kmalu pa tudi jokati Marija Ovsenek, 4.a razred Marijan Radosavec, A.a r ni mogla več in Je umrla. S aestro nisva.mogli razumeti, da Je mrtva. Božali sva Jo in klicali. Tako sta nas našla zvečer mama in ata. Že drugi dan so Slavico pokopali. S sestro nisva smeli na njen pogreb. Še dolgo nisva verjeli mami, da Je ne bo nikoli več. Ko Je umrla, Je bila stara petnajst mesecev." Smiljana Brkljač, 5-c razred MAŠE MISLI 0 MOVI ŠOU Vsi se veselimo nove šole. Hadi bi imeli večjo telovadnico. V novi šoli bomo imeli lepše klopi, bolj topel razred in večjo garderobo. Zato se bomo še bolj pridno učili. V Bistrici bom imel šolo zelo blizu, zato bom prej prišel domov. Doma se bom lahko več časa igral. V Križah sem že videl novo šolo. Zelo mi je ugajala. Matej Kuhar, l.a raz. Približno čez pol leta bo v Bistrici zgrajena nova šola. Zgrajena bo tako kakor šola v Križah. Veselim se zato, ker bodo šolski prostori novi in se bomo v njih bolje počutili. Do nove šole bom imela čisto blizu. Ostalo mi bo več prostega časa kakor sedaj, ko hodim v šolo v Tržič. Če bo v novi šoli bazen, bom še bolj vesela. V bazenu se bomo lahko naučili še bolje plavati. Tudi pozimi se bomo lahko kopali. Veselim se tudi nove telovadnice. Ker bom imela šolo blizu, bom lahko hodila po pouku k telovadbi. Težko pričakujem, da bo šola zgrajena. Jelka Jelovčan, 2.a raz. Jeseni se bomo selili v novo šolo v Bistrici. Bo zelo velika. V šoli bodo telovadnica, risalnica, kabineti in učilnice. Na tej šoli bodo učile iste tovarišice. V novi šoli se bomo veliko lažje učili. Zato bodo uspehi v učenju veliko lepši. Telovadnica bo zelo velika. V telovadnici bomo dobro telovadili. K izgradnji te šole so pripomogli vsi občani Tržiča. Vsi se Jo zelo veselimo. Ani Pehare, 2.a razred V Bistrici gradijo novo šolo. Vsi učenci jo že težko pričalnijemo. Nekateri pravijo, da bo zgrajena že jeseni, nekateri pa, da se bomo vselili v drugem polletju. Zelo rada bi videla,da bi imela bazen in bi bila lepa. Tovarišica nam že sedaj pravi, da bo telovadnica še več kot enkrat večja kakor v stari šoli. Za novo šolo bomo skrbeli in čistili svoj razred. Lepo bi bilo, če bi tovarišice in tov8riši tudi tako ocenjevali red in čistočo kakor sedaj. Nove šole se že vnaprej zelo veselili. Nuška Romih, J>.& razred Naša nova šola bo zgrajena v jeseni, ko se bo začelo novo šolsko leto. Stoji v Bistrici na polju ob avtocesti. Bo moderna, z veliko telovadnico in z vsem, kar spada k novi, moderni šoli. V njej bomo imeli kabinetni pouk, ko bomo v višjem razredu. V novo šolo bomo šli učenci iz Bračičeve šole. i>ri,Šoli bo čist zrak, ker ni tovarn. Že sedaj se nove šole veselim, ker Jo bom imel zelo blizu. Zraven šole bo tudi veliko igrišče. Razredi bodo bolj veliki. Čole se veselim, ker bo lepa in bomo imeli veliko prostora. Dušan üosar, J»a razred Ko sem Sla na sprehod, sem si z veseljem ogledovala novo, še nedograjeno poslopje, kjer se ho v jeseni pričel pouk. Nova šola ho velika, lepa, prostorna, z velikimi okni. Upam, da ho v njej tudi velika telovadnica, mogoče pa tudi plavalni hazen. Ueveda ho v njej tudi šolska kuhinja, v kateri homo lahko obedovali. Posebno se veselim nove šole zato, ker ne bom imela do nje daleč. V njej bo tudi centralna kurjava in ne peči. Komaj čakam, da ho šola že narejena in se bo v njej pričel pouk. Simona Kurnik, J.a razred V Bistrici gradijo novo šolo. Otroci se je zelo veselimo. Stara šola je ge premajhna. Tudi telovadnica ne ustreza potrebam. Sola se že skoraj podira. V novi šoli ho vse drugače. Bo zelo velika. Imela bo veliko učilnic in veliko telovadnico. V njej bodo tudi razne prireditve. Precej prostora je tudi za kabinetni pouk. Šola bo ogrevana s centralno kurjavo. Sestavljena bo iz več zgradb. Pri šoli bodo uredili igrišče in park. Nasadili bodo razna drevesa, tako da hrup s ceste ne bo motil pouka. Mi otroci bomo pazili, da bo šola vedno čista in ne bomo poškodovali nasadov. Gradnja šole lepo napreduje, če bo šlo vse po sreči, bo šola do jeseni gotova. Na koncu naj se zahvalim staršem, ki so prispevali denar za novo šolo. Marko Ručigaj, 4-.a razred V jeseni se bomo selili v novo šolo. Šola bo velika in lepa. Imela bo lepe učilnice, kuhinjo, telovadnico, zbornico in knjižnico. Poleg šole bo tudi športno igrišče, ki se ga otroci še posebno veselimo. Šola stoji blizu mojega doma. Večkrat gledam, kako zidajo. Delo hitro napreduje. Otroci si želimo, da hi bila šola čimprej gotova. Najbolj smo hvaležni vsem, ki so dali samoprispevek za našo šolo. eu>e Hočem premakniti nogo, vendar začutim, da sem privezana. Pomonem si oči in vidim, dn mi v nogo teče umetna hrana. Vesela sem, da je operacija uspela. Tedaj pu se spomnim, da mi je včeraj, ko o operaciji še nisem ničesar vedela, mamica obljubila, da mo bo obiskala. Gledam v vra-ta, kdaj so bo pokazal njen obraz. Toda oči so preveč utrujene in kmalu se zapro. Zbudim se, ko se nakdo dotakne moje roke. Prišla je mamica. Pogledala sem vesela, vendar so besede zamrle v ustih. Sestra ji ne pusti ostati dalj časa. Pomahala mi je v slovo in odšla. Mene pa je spet prevzel sen. Mislim, da je bil ta dan srečen bolj, kot sem pričakovala. SREČANJA NA POTI ŽIVLJENJA rZi nooecWe Neznosna vročina, üonce pi’ipeka, da bi se na njem kubolo samo kamenje. Počasi stopam po praSni, asfaltirani cesti. Avtomobili švigajo mimo mene in mi. s prašnimi zavesami zastirajo pogled na veliko, zeleno travo,polno raznobarvnih cvetov, ki. se rahlo pozibavajo v vetru. Od daleč zaslišim kričanje razposajenih otrok. Moje oči se že ujemajo z lesketajočo vodo kopališča. ŽelJa po hladni vodi se mi poveča. Že stopam po vročih peščenih ploščah in si iščem primerno mesto. Ustavim se ob osebi, ki Jo na videz poznam. Sedi na veliki pisani frotirki in gleda - ne vem kaj. Dolgi prameni svetlih las Ji pokrivajo lepo zagorele rameni in hrbet. Njene modx'e oči se zazrejo vame. Umaknem pogled. Zazdi se mi, da Je njen pogled govoril namesto ust : "Kaj me zijaš?" Postane mi nerodno. Dvigne se. Hodi počasi vendar lepo. Požene se v vodo. Stopim za njo. Sedaj zagledam na njenih ustnicah prijazen nasmešek. Njeni beli zobje se zablestijo v soncu. Voda Je hladna. Zazdi se mi, da postaja vedno bolj mrzla, mraz mi sega v kosti. Ozrem se po znanki. Ujamem Jo zadnji trenutek. Stopa skozi vrata kopališča. Tako se konča moje srečanje z znanko iz sosednje ulice. Prihajala je vsa leta, vsak dan. Večer se je že bližal, ko sem stopila skozi velika vežna vrata na ulico. Ljudje so hiteli od trgovine do trgovine in kupovali darila za svoje otroke ali starše. Ura je odbila šest. Tedaj je prišla stara ženica, sključena, osamljena. Kot ponavadi se je s steklenico pod pazduho napotila v trgovino s pijačami. Videvala sem jo vsak dan in vedela sem, da prebiva v stari razpadli baraki, onkraj umazanega cestnega potoka. Bila je soma in zapostavljena, zato je svojo žalost utapljala v pijači. Nekoč je bila morda lepa in nasmejana, zdaj pa ji je ostra žgana pijača razorala obraz v globoke gube. Nikdar se ni smejala, obraz ji je prešinjala trpka bolečina. Ura na zvoniku je zopet pozvanjala in tedaj se je starka že vračala. Steklenica,ki jo je držala v rokah, je bila polna. Zdelo se mi je, du zdaj hodi hitreje in bolj vedro. Gledala sem za njo, dokler ni izginila v množici ljudi. Odšla sem v stanovanje in sedla k oknu. Premišljala sem o njej in vedela sem, da jo bom spet srečala. Vsako človeško življenje poteka zelo različno. Nekdo živi v izobilju, drugi v revščini in bedi. Poznam neko starko, ki jo večkrat opazujem. Vsako jutro stopi na ulico oblečena v temno oblačilo. Izpod rute ji gledajo sivi lasje, ki se mi zdijo kot srebrne nitke. Na rokah ima zgubano kožo. Trdno se oklepa palice, s katero se vsako jutro odpravi na trg. Počasi se premika ta zgubana postarana znanka, ki živi v revščini in dobi le malo denarja po pokojnem možu, ki je padel v partizanih. Včasih pa cele popoldneve presedi na stolu, ki ga prinese pred hišo. Mimoidoči se večkrat ustavijo in jo nagovorijo e prijazno in toplo besedo. Tudi jaz sem z njo že spregovorila par besed, toda le ob srečanju na cesti. Ta ženica je le znanka, kajti poznam jo le na pogled in nič več. Hada jo opazujem in spremljam njen tok življenja. Kako mirno in potrpežljivo prenaša tegobe življenja. Za vsakega ima toplo in prijazno besedo, čeprav je včasih nerazpoložena. 0OOO0 Anka Kersnik, 8.b razred oQQoo Peni Lvab, 8.a razred ooOOo Tržič je majhno mesto, polno ulic. Ulice nas povezujejo, zato smo si ljudje znanci. Tudi jaz imam znanca, znanca, ki živi v zadnji ulici, čisto na koncu mosta. To je dober starček. Vsako jutro ga vidim, kako stopa, e palico v roki, po cesti. Čeprav nima žene in otrok, je videti srečen in ponosen, ko stopp po ulici, po cesti, po mestu, za katerega se je tudi sam boril. Ko ga opazujem, vidim,.da,je Vesel, ko vidi, kako otroci skačejo po igrišču in se smejijo. Sam verjetno ni imel take mladosti. Verjetno ja v mladosti živel v bedi in beda ga je spremljala vse do današnjih dni. Otroci se mu smejijo, ko ga vidijo v prašni ponošeni obleki, vendar pa niti za trenutek ne pomislijo, da se je lahko prav ta "berač” boril za svobodo. Za svobodo, ki jo uživamo mi. Starček jim ne zameri, ko posluša opazke na svoj račun, vendar gre dalje, saj ve, da so otroci lahkomisleni, da so svobodni, da so niti. Vsako jutro ga vidim, ponosnega in spoštovanja vrednega človeka. Irena Božič, 8.a razred GOZD IN NDEGOVI PREBIVALCI S prijateljico sva se domenili, da greva na sprehod. Odšli sva v gozd. Spotoma sva nabirali cvetje. V gozdu sva poslušale ptičje petje. Ko se je zmračilo, sva šli domov. OOOOo Marja Vodnik, l.a razred Danes smo šli na pprehod v gozd. Ogledali smo si drevesa. Vse je že zeleno. Mnogo je Iglastih in listnatih dreves. V gozdu je oster in čist zrak. OOOOo Bojan Mesarek, l.a razred Včeraj smo šli v gozd. V gozdu smo si ogledali iglasta in listnata drevesa. Občudovala sem smreke, ki so bile ravne. Videla sem tudi bor. Nabirala sem gozdne cvetice. Lepo je v gozdu, kjer ptički žvrgolijo. OOOOo Anica Jarc, l.a razred Ob enih smo šli na sprehod. Ogledovali smo smreke. Paziti smo morali, da ne bi padla skala na nas. Nabirali smo cvetlice in jedli kisle deteljice. Tovarišica nam je opisala smreko. Potem smo morali biti čisto tiho, da smo slišali, kako šumi voda. Žli smo se igro med dvema ognjema. Potem smo šli v šolo. Mirjana Huvič, l.a razred Včeraj smo šli zopet na izlet na Veterno. Tam imamo vrt, zato gremo večkrat tja, da ga zalijemo. Sadili smo tudi paradižnik. Okoli hiše je veliko trave in prostora, da se lahko igramo. Tam je mir, čist in svež zrak. Kt ^o'rc)a/j Gozd občudujemo spomladi, ko listnato drevja ozeleni, saj nikoli ni tako lep kot prav v teh mesecih. Koliko barv se preliva v njem, kadar posije sonce skozi sive in bele oblake, ko zažari v večerni zarji. V teh mesecih brnijo v naših gozdovih motorne žage. Žagajo suhe veje in slabo drevje. Poskrbimo pa tudi za pogozdovanje. Kamor se ozreš, povsod vidiš samo les, skladovnice. Delavci razžagujejo dolge smreke in Jelke, razrezujejo les, da bo rajo drsel po zglajenih drčah, in da ga bodo nato s konjem privlekli do pravega mesta. Žičnice pa še vedno spuščajo na cesto z levega in desnega brega nove hlode, vlečejo Jih po strmini, visoko nad smrekami. Zato imajo gozdarji dovolj dela in to zelo nevarnega. Pri težkem delu Jim pomagajo stroji. Gozd Je dom mnogih živali,zato vanj radi zahajajo lovci. V gozdu pa si iščejo največ zdravja bolniki, v njem najdejo tudi utrujeni delavci prijeten počitek. Vsakogar pritegne svež zrak, tišina in skrivnostno življenje gozdnih prebivalcev. Gozdovi so naše največje bogastvo. Bogatejši so kot vsi rudniki in dragoceni bolj kot vsaka tovarna. Nada Kolman, ?.b razred v 1 OT&duu/ Gozd Je veliko naravno bogastvo. V njem so skriva mnogo ptic in živali. Šla sem po gozdu. Utrudila sem se. Sedla sem na štor in pogledala na tla. Zapazila sem majhno črno mravljo. Počasi Je šla po mahu proti štoru, kjer sem sedela. Mogoče Je čakala drugo mravljo, ki je pravkar prišla za njo. Mogoče se je zgubila in ne zna več nazaj. Mogoče je šla po hrano delavcem v mravljišču. Kaj veš, kaj vse mora mravlja delati . Tako se je mravlja zopet oddaljevala od mene in že je nisem več videla. Ujela som rahel šum dreves. Tik pred menoj Je stal kostanj. Veje so se mu ^ sušile, posekali ga bodo. Poleg njega je stala breza in še veliko drugih dreves. Od tod se mi je pogled obrnil po strmini. Zagledal sem črnega kosa. Zletel je v dolino, po kateri je tekel majhen potoček. Kar zaslišim neko prasketanje. Ozrem se v krošnje dreves. Veverical Skoraj bi me bila preplašila. Rjava veverica je čepela v rogovih kostanja in gledala oreh. No, pa me že zopet zmoti neko trkanje. Žolna je iskala hrano. Kar naenkrat sem zaslišala pok vejice. Mislila sem, once, ki je Zez dan plavalo po Sistem nebu in nam pošiljalo na zemljo prve žarke, se nagiba k zatonu. Lahen vetrič, ki veje iz gozda, je prignal na nebo nekaj belih oblakov, podobnim ovčkam, ki so se prišle past. V gozdu se je že začelo temniti. Veje, ki so se sklanjale pod težo snega, so bile trudne kakor starka, ki nosi težko breme. Žvrgolenje prezeblih siničk je utihnilo. Vse se je odpravljalo k zasluženemu in prepotrebnemu počitku. Lonce se Je že skrilo za vrhove gora. V dolini je bilo že temno, le vrhovi gora so se še kopali v zarji, ki je bila rdeča kakor razbeljeno železo, ki go jo kovač pravkar potegnil iz žerjavice. Ttidi oblački, ki so bili če pred nedavnim snežno beli, so postali nežno rožnati, kot jabolčni cvet. Nebo se je sklanjalo k zemlji, kot se sklanja skrbna mati nad svojega spečega otroka. Postajalo je vse temm.^e, temneje.... Na nebu so se počasi prižigale zvezde. In končno je nanj priplavala tudi luna in jim začela kraljev; ti. Don je ugasnil in na zemljo jo legla v tenko črno t nčico odeta noč. J Majda Radon, 6«b razred Cvetlice imamo vsi radi, ker nam krasijo dom. Seveda pa mora biti šopek lepo urejen. Vsak dan mu je treba menjati vodo. Na mizi stoji v lepi vazi šopek cvetja. V njem so raznobarvni tulipani, narcise in druge cvetlice. Lepek je lepo urejen. Cvetovi tulipanov so se že razcveteli. Tudi narcise so odprte. Lvoje bele cvetove ponosno dvigajo iz vaze, kot bi hotele prerasti tulipane, ki so precej višji. Tulipani, ki so veliki, imajo zelo lepe cvetove. Najlepši se mi je zdel tulipan, ki je imel temno vijoličast cvet z rumenimi pegami na spodnji strani. Vmes je bilo tudi nekaj perunik, ki so prav tako lepe. Vae skupaj je bil lep šopek, ki ga bom še dolgo pomnil. Vsak ima svojo najljubšo cvetlico. Tudi jaz jo imam. Moja najljubša cvetlica je tulipan. Všeč mi je zato, ker ima krasne cvetove lepih barv. Marko Ručigaj, 4.a razred FW Gorska pot se je vzpenjala nad globokim breznog v katerem se je pretakala bistra in čista studenčnica. Skale in ostro kamenje so bile daleč naokoli oškropljene s hladno vodo, ki je v hitrih skokih drvela čez kamenje in se močno svetila v soncu. Zagledala sem se v razgledane in razpadle skale. Pogled mi Je obstal na največji skali. Nekaj na njej me je privlačilo. Na skali Je rastel lep,rumen avrikelj, ki Je s svojimi drobcenimi cvetovi očaral moje oko. Nekoliko okrogli zeleni lističi, pokriti s tankimi dlačicami^sredi njih pa drobceno stebelcema njem pa majhni zvončasti cvetovi, ki so bili pokriti z rosnimi kapljicami. Hladen veter je zavel, okoli mene in me predramil. Pogledala sem na uro. Že pol enih. Tri ure že hodim ih vlačim s seboj ta težki nahrbtnik. Joj, kje je še koča?Sonce mi Je utrudilo pogled. Odločila sem se, da grem naprej. Izkopala bom avrikelj, da se bom lahko pobahala pred domačimi. Odložila eem nahrbtnik in začela počasti stopati proti ogromni skali. Hladna voda mi Je segala do kolen, začela me je spodnašati, ostro kamenje pa se mi je zarezalo v čevlje. Težko sem lovila ravno- težje. Že kratek korak mi ja manjkal do skale. Roka se je stegovala proti cvetu, prsti so se dotaknili občutljivih lističev, ko se je kamen, na katerem sem stala, premaknil. Ravnotežja mi je zmanjkalo. Z vso svojo težo, dolžino in širino sem padla v mrzlo vodo. Veliki curki vode so oblili od sonca razgrete skale. Ostro kamenje se mi je zarezalo v dlani. S težavo sem se pobrala iz vodei Žele takrat sem začutila bolečino. Na čelu se je začela pojavljati velika, modra buška, ki mo je vedno bolj skelela. Sedla sem na skalo in nekoliko ožela obleko, buško pa sem močila s hladno studenčnico. Ozrla sem se po skali na kateri je rastel avrikelj. Pozibaval se je v rahlem vetru. Zazdelo se mi je, da se mi cvetovi smejijo na vsa usta. Obleka so je sušila, Pe buška je počasi izginjala. S proznim nahrbtnikom in bolečimi rebri sem odšla proti večeru nazaj v dolino. Ilamesto lepega avriklja sem doma lahko X^okazala le buško, prazen nahrbtnik in napol suho obleko. Od tistega časa se nisem več dotaknila gorskega cvetja. Anka Kersnik, 8.b razred Že več dni je hodil oče gledat srno na poseko za našo kočo. Zaprosil sem ga, če grem lahko z njim. Rad hodim z očetom na lov, saj vedno vidim veliko novega in zanimivega. Pozno zvečer se po ozki stezici odpraviva. Sedeva na dve debeli korenini in v zavetju dveh dreves tiho opazujeva. Nič ne vidim, nič ne slišim. Le rahel vetrič zašelesti med novim pomladanskim listjem. Nad podnevi bučno jasoj'zdaj grobna tišina. Z očetom se samo šepetaje pogovarjava In spet dalje opazujeva oziroma škiliva, ker glave sploh ne smeš premikati, da te ne opazi. Tedaj zagledam nad grmovjem dvoje ušes. Rahlo dregnem očeta, češ naj pogleda za grmovje. Oče mi samo pokima. Gotovo je že prej opazil teh dvoje ušes. Srna se pomakne naprej. Obstane. Posluša in ostro opazuje. Ko nič sumljivega ne opazi, gre dalje. Počasi stopa proti kraju, kjet- je trava najbolj sočna. Ne zamudim priložnosti* da si jo natančno ogledam. Po trebuhu in prsih je bela - srebrne barve. Dlaka je zlata. Noge vitke. Ušesa ji stojijo pokonci na dvignjeni glavi. To je izredno lepo bitje. Srna se pase dalje Na nebo je že prijadral mesec. Napeto opazujeva srno, vsak njen elastičen in lahkoten gib. Tedaj sem po svoji nerodnosti podzavestno premaknil nogo in stopil na suho 'ejico, ki je seveda počila. Srna je skočila nekaj deset metrov. Pogledala je proti kraju, od koder je prihajal ta pok. Nato pa sem jaz - tepček premaknil še glavo. Srne je zbežala s poseke. A kljub temu sem bil zadovoljen. Ko sva se z očetom vračala h koči, sem mu šepnil: "Ne smeš ustreliti te srne. Prelepa je, prekrasna, ne smeš oškodovati narave za to lepo bitje." Joge Pogačar, ?.a razred ^Buč&o, «oriu*vQo%iJta^ Tudi v naš kraj Je že posijalo prvo pomladansko sonce. Pod debelo snežno odejo so začele poganjati prve cvetilce. Ob bistrem potočku Je zvonček pozvonil svojim zaspanim prijateljem. Pod grmom se Je prebudila trobentica, v pomladni rosi se umiva prijatelj Jeter-nik. Ptice veselo skakljajo po gozdu za črviči. Ptičnica postaja otožna, ptice se ne menijo zanjo, ruje uganjajo svatovske norčije. Gugajo se po vejah in se preizkušajo v letenju. Prvi mtelulji so že prileteli posladki sok, da bi se malo okrepčali in posladkali. V daljavah se sliši glas piščali. Pastirček že pase svojo čredo, da bo lahko prodal mleko. Nataša Romih, 4. razred podružnična šola Leže crrdL. Prišla je pomlad. Zelo sem se je razveselil. Nekega dne sem se odpravil v gozd. Malo pred gozdom sem opazil, da se je gozd v zadnjih dneh spremenil. Vse je bilo zeleno. Listjldto drevje je pognalo mlade, svetlo zelene lističe. Tudi mesečen ima že iglice. Te iglice so še zelo mehke in svetlo zelene. Ko sem šel dalje, sem zagledal lazarja. Malo je manjkalo, da ga nisem pohodil. Bil je črn in je počasi lezel naprej. Hišo ni imel. Blizu sem zagledal mravljišče. Mravlje so tekale sem ter tja. Ker sem se mravljišču preveč približal, jo nekaj mravelj zlezlo nama. Zelo sem se jih prestrašil. Otepal sem se toliko časa, da ni bilo na meni nobene več. Nato sem šel naprej. Na sončni jasi je poganjala mlada trava. Blizu so cvetele jagode. Sem ter tja je piibrenčal čmrlj in se voodel na kakšno cvetlico. Kar naenkrat sem zagledal kačo. Od strahu sem otrdel. Kača pa se je počasi splazila v svojo luknjo. Takrat sem si oddahnil. Odšel sem proti domu. Ker se nisem vračal po isti poti, sem prišel še na drugo jaso. Tam so se veselo spreletavali metulji. Ob robu gozda je imela taščica svoje gnezdo. Daleč naokrog se je slišalo njeno petje. Našel sem tudi podlesno veternico. Utrgal sem jo in jo nesel domov. Iz gozda sem prišel poln prijetnih občutkov. Sklenil sem, da bom v prihodnje se velikokrat šel v gozd. OfaKA&odl Marko Ručigaj, 4.a razred l’o gozdni stezi sem hodila v visokih škronjih, bila sem vsa blatna. Šla sem mimo grmovja. V grmovju je nekaj zašumelo. Vsa prestrašena sem odskočila. Ko sem se opogumila, sem šla gledat, kaj je. Bila je srnica. Ko me je si-nica zagledala, je zbežala. Tako sva se druga druge ustrašile. Odšla sem domov in pripovedovala, da sem se uctrašila srnice. Vsi so se mi smejali. Drugič bom bolj opazovala naravo in se ne bom ustrašila plahe srnice. Mojca Hrovat, 4. razred podružnična šola Leše ODGRINJAMO VAM MSD NAŠEGA ŽIVLJENJA dorru Zjutraj se zbudim okoli sedme ure. Včasih me prebudi tudi jutranje sonce, ki komaj pokuka izza bližnjega hriba. Potem stopim, še vsa zaspana, k oknu in zrem v nebo. Tanke meglice se vlečejo čez nebo kakor bel pajčolan. Kato se oblečem in odpravim v kuhinjo, pogledam na uro in prižgem radio. Ko je ura sedem, se odpravim v šolo. Poti v šoli nimam veliko, samo mimo avtobusne postaje in po bregu navzdol, pa sem že pred veliko, sivo stavbo, ki ji pravimo šola. Nato odrinem težka, lesena vrata in stečem po stopnicah do prvega nadstropja. V šoli je včasih prav zabavno, vendar pridejo tudi težki in naporni dnevi. Po končanem pouku se takoj odpravim domov, ker imam ob enih kosilo. Po kosilu napišem nalogo in pripravim šolsko torbo za naslednji dan. če popoldan nimam kakšne obveznosti, greva s prijateljico malo ven. Zvečer se učim in včasih gledam televizijo, ali pa berem knjigo. Vendar ne vzdržim dolgo, ker me premaga spanec. Tako se prične in konča moj šolski dajr. 00O00 Nuša Križaj, 8.a razred Nekoč bo prišel dan. Prav tiho in neopazno. Kakor vse, kar je lepega. Kar nenadoma bo prišel. Ne vem, ali bo ponedeljek, sreda, petek, ne vem, če bo dan deževen ali sončen, tudi ne vem, kdaj bo. Morda še jutri! Morda pa čez mnogo, mnogo let. Ničesar ne vem o njem. Samo to, da bo to moj dan. se malo odpočili, smo odšli igrat med dvema ognjema na šolsko dvorišče 4.a:4.b. Igra je bila skoraj enaka, a vseeno smo zmagali mi. Po končani igri smo se pozdravili s trikratnim hura in odšli domov. Joško Markič, 4.b razred o00o° Včeraj v petek, 11. maja 1973, smo imeli športni dan. 4.a in 4.'b razred sta se zbrala ob deseti uri v Hočevnici na majhnem travniku ob Blajšnici. Začeli smo tekmovati v teku. Na startu nam je tovariš povedal, kako bo tekmovanje potekalo. Tedaj je tovoriš zamahnil z zastavico in skupina dečkov se je trudila v teku, da bi dosegla najboljše mesto. Jaz sem zasedel petnajsto mesto. Po končanem krosu smo odšli do šole, kjer smo igrali med dvema ognjema. Dvakrat smo zmagali in amo zato veseli odšli domov s športnega dneva. ooOoo Darko Dobravc, h.b razred V petek smo imeli kros, ko je bilo krosa konec, smo se obrnili in šli na igrišče pred dom TVD Partizan. Tam je bilo zasedeno, ker sta osma razreda naše šole igrala rokomet. To nas ni zanimalo, zato smo se obrnili in šli v šolo. V šoli smo se preoblekli v drese in stopili v vrsto. Za tem Jei.tovarišica dala žogo 4.e razredu, ta je Stopil v svoje polje, mi pa v svojega. Igrali smo dvakrat med dvema ognjema. Zmagali smo mi. Nato smo veseli odšli domov. Majda Zupan, 4.b razred Tinx*, ijclovoJJk. Vsak četrtek petö uro imamo telovadbo. Ko pozvoni, se zberemo v vrsto po dva in dva. Skupaj gremo v telovadnico. Malo se še lovimo, ko pa pride tovarišica, gremo v vrsto. Najprej so dekleta, nato pa dečki. Včasih igramo med dvema ognjema, včasih pa igramo rokomet. Če ae gremo igro med dvema ognjema, se preštejemo po dva in dva. Nato gredo vsi prvi v eno polje in vsi drugi v drugo polje. Potem gre iz vsakega polja en igralec v re-zei-vo. Nato tovarišica vrže žogo in kdor Jo ujame, od tistih Je. Nato rezervni igralec začne ciljati. Če koga zadene, mora k rezervnemu igralcu in mu pomaga loviti žogo. Ko pozvoni, gremo v vrsto in nato pozdravimo. Hitro se oblečemo in gremo domov. Damijana fearabon, 4.a razred Lepega spomladanskega dne smo se zbrali pred trgovino v Bistrici in se s kolesi odpeljali v Tržič. Zmenjeni smo bili e sošolci iz mesta, da bomo med seboj odigrali nogometno tekmo. Ko smo prišli na nogometno igrišče, eo nas Tržičani že Čakali pripravljeni. Z obrazov smo jim brali, da mislijo nalfthko zmago. Že takoj na začetku tekme smo pričeli streljati proti njihovem golu. Končno je Jože zatresel mrežo in že je bilo 1:0 za nas. Ta gol nam je vlil movih moči in do konca tekme smo zabili še tri gole. Tudi jaz sem prispeval k naši zmagi, saj sem na podajo Sergeja zabil tretji gol. Kislih obrazov so odšli naši nasprotniki z igrišča. Nasprotno pa smo bili mi veseli zmage, saj nihče med nami pred tekmo niti pomislil ni na tako visoko zmago. Veseli in nasmejani smo se vrnili v Bistrico. Štucin Hobert, 4.a razred i/CjKjOmv fnorriu/aytiu. "tt/vun Že dolgo sem si želel, da bi imel primerno mizo za igranje namiznega tenisa, trosil sem očeta, da mi naredi mizo. Po mnogih prošnjah mi je ustregel. Tega smo bili vsi veseli. Potem mi je kupil še mrežico in loparčke. V začetku sem igral slabo in sem mnogo-krat zgrešil žogico. Pozneje sem se na igro privadil in ga zelo rad igram z dobrim nasprotnikom. Miza je sicer malo prekratka, a še vedno dovolj dolga za primerno igranje. Komaj čakam, da mi oče dovoli igrat. Takrat skočim k mizi in začnem. Toda hitro se razjezim, če me žogica ne uboga in pade čez mizo ali se zaleti v mrežo. Ko igram pozabim na šolske skrbi. K igri povabim brata Boža in bratranca Jožeta, večkrat pa tudi ostale sosede. Tudi oče ga zna dobro.igrati in me vedno nadigra. Čeprav imamo mizo šele nekaj tednov, sem se že precej m vadil. Želim pa, da bi igral še bolje in da bi bil očku enakovreden. Brane Pogačar, 4.a razred UGANKE V kvadratke napiSi PETER! V kvadratko nnidčl KATRIC/I V kvadratke napiči TJUKOTMKI V kvadratke napiši PETKOTKIK 1 1 □ L i I V kvadratke napit* i NIČESAR I V kvnar.'tko napi.äi BO'OPCTI V kvadratke n- Vfi "' -'.J ?! V kvndr'tke napili ; TIRIKR/iTI nnm mm n Maja Zagorc, 4.t) razred posErnicE ALI GPEC mwo n. QM3Q 3K §m KAFEM DK2m JO ZANIMA FAMI RAJC BOSTJAH KULJIČ, 5.a razred NJEGOV HO&by JE mm ČASOPIS KUPUJE mA JELI5 KATERI AgDgr JI UGAJA KATERI mi JE OBIbKAlA NADA MIL LINA POC PD POKLIC!/ 3B . v