162
Deželni zbor kranjski.
(Zadnja se j a.    Kone<* J
Prične se splošna debata Posl. dr. Tavčar govori o politični upravi, ki nastavlja uradnike, ki slovenščine niti zmožni niso Omenja posebej ravnanje okr. glavarjev v K ran j i in Radovljici ter se spominja bivšega oblastnega okr. glavarja v Eudolfovem, graja nemško uradovanje pri deželnem sodišči, omenja odpušČenja prof. Spinčiča iz službe in konstatuje rnalo-brižnost uprave za Slovence, ki še sedaj ni reaktivirala gimnazije v Kranji. Posl. Luckmann pravi, da je treba za materijami blagor dežele prej skrbeti nego narodni ter zagovarja okr. glavarja v Kranji in Radovljici Deželni predsednik baron Winkler zagovarja politično upravo in povdarja, da je ravno sedanja vlada storila veliko uslug Slovencev. Posl. Hribar v daljšem govoru razmotrava najpivj proračun z gospodarskega stališča potem izreka obžalovanje na razcepljenosti narodnih poslancev, odločno protestuje proti postopanju politične uprave nasproti posl. Spinčiču, graja upravo zaradi nepravilnega ljudskega štetja, kar se tiče narodne rav-nopravnosti in priporoča vladi ravnopravnost do vseh narodov rekoč: Avstrija bodi svojim narodom mati ne pa mačeha. Poslanec Sch\vegel ugovarja predgovorniku in pravL da je Spincič hotel sam postati mučenik. Na to se seja prekine in zvečer nadaljuje Poročevalec Šuklje še enkrat natanko razloži, od kod prihajajo prispevki in kako se porabljajo, povdarja, da glede uprave nazadujemo in pravi, da se aristo-kratom daje v uradih prednost, domačini pa se prezirajo. Glede sodišč pravi, da ravnajo v protislovji s članom XIX temeljnih zakonov. Nasproti posl. Hribarju poudarja, da ekstremne stranke ne rode vspehov, Nemcem pa priporoča, da naj bodo pravičnejši drugim narodnostim. Na to prične se podrobna razprava. Pri točki III (Troški za deželno posestvo) posl. dr. Tavčar poudarja, da deželni dvorec ne zadošča več potrebam deželnih  uradov in stavi naslednjo resolucijo:  »Deželnemu od-
Novice.
163
1boru se naroča, da pretresuje. ali bi ne kazalo odpovedati zakup deželne hiše vis. vladi ter v to hišo prenesti deželne urade in da v prihodnjem zasedanji stavi v tem oziru primerne nasvete." Resolucija se vsprejma Pri točki IV (Troški za deželno-kulturne namene) posl. Mesar priporoča uravnavo dveh hudournikov pri Kranjski gori in nasvetuje resolucijo: rDeželnemu odboru se naroča, pri Kranjski gori in Podkorenom nahajajoča se hudournika „Krotnik" in „Suhelj" preišče in v prihodnjem zasedanji predloži načrt zakona glede njene za-gradbe. Ob jednem se mu naroča, da občini kranjskegorski iz kredita za vodne stavbe primerni znesek nakloni in vse oskrbi, da se imenovana hudournika kakor hitro mogoče za-gradita, da se vrneta v prejšnji strugi in se jima z odpravo nanesenega kamničja zagotovi prost odtok." Resolucija se vzprejme.
Posl. Po v še izraža željo, da naj bi se za uravnavo Save pri Stožicah, Jaršah in Tomačevem kaj storilo in obžaluje, da se ni lanska svota 30 000 gld. dovoljenih v državnem zboru za uravnavo Save porabila. Dež. predsedstvo stori naj potrebno in skrbi za to, da se ta svota piiklopi onim 60.000 gld., ki so namenjeni za 1. 1892, deželni odbor pa naj gleda na to, da se z delom takoj prične. Pri točki IX. (Troški za občila) graja posl. Kersnik nedostatke pri kamuiški železnici in stavlja naslednjo r-solucijo: ^Deželnemu odboru se naroča, posredovati, da se pri kamniški železnici uvede olajšave glede pristobinske tarife za tovore in primernejša zveza osobnega prometa z južno in državno želesnico." Resolucija se vzp:ejme z dostavkom posl. Gfrass e 11 i j a: „in da se spremeni vozni red v ti smeri, da bode bolje ustrezal tako kamniškemu kakor ljubljanskemu stanovništvu."
Posl. Hribar govori o tarifah na bodočih dolenjskih železnicah in stavlja nastopni dve resoluciji: 1.) Deželni zbor Vojvodine Kranjske smatra, da je podržavljenje južne železnice v interesu dežel, po katerih teče nje proga in v interesu napredka avstrijskega glavnega trgovskega emporija Trsta ter pričakuje, da se bode država svoje dni poslužila pravic, katere jej prišteje glede podržavljenja te proge. Deželnemu cdboru se naroča naj naznani to prepričanje deželnega zbora c. kr. deželni vladi. 2.) Deželni zbor Vojvodine KraDJske izreka svoje prepričanje, da bi upeljava transportnega davka eventuvelno zvišanje tarifov imelo jako slab upliv na razvoj osobnega in tovornega prometa v tej krono vini, ne da bi po drugi strani donašala kakih koristi državnim financam. Deželnemu odboru se naroča, da to prepričanje deželnega zbora naznani visoki c   kr.  deželni vladi.
Resoluciji se \sprejmeti. Posl. Kersnik stavi predlog: „Za napravo doprsnih kipov jednega slovenskega pesnika in jednega nemškega pesnika, potem parketnega odra za spremembo avditorija v pritličji novega gledališča v plesno dvorano dalje za napravo deželnega grba na pročelji in ostalih napisov v notranjih delih poslopja, za napravo spominske plošče v foverju, dovoljuje se dodatni kredit 2600 gld. iz deželnega zaklada." Posl. Hribar temu novemu predlogu odločno ugovarja, ki se pa vkljub temu vsprejme. Na to odobri se proračun in vsprejmo vsi predlogi finančnega odseka. 5.) Posl. Hribar poroča vimenu finančnega odseka o dovolitvi najetja posojila za deželno stolno mesto Ljubljana in po daljšem utemeljevanji v imenu odseka predlaga: 1.) Deželnemu stolnemu mestu Ljubljana se dovoli za nakup glavinskih delnic dolenjskih železnic, za pokritje prispevka za zgradbo nove deželne bolnice in onega za osuševanje barj a, za pokritje troškov zgradbe novega mostu čez Ljubljanico in za nakup vojaškega preskrbovališča in rojaške bolnice najetje posojila v znesku 500 000 gld. To posojilo je amortizovati v 50 letih. Anuiteta za obrestovanje in amortizovanje ne sme več znašati kot 5 odstotkov na leto. V zagotovilo posojila sme mestna občina Ljubljana zastaviti primeren del svojih davščin in drugih rednih dohodkov. 2.) Deželnemu odboru se naroča, da zadobi Najvišje potrjenje tega sklepa.
Poslanec Luckmann temu predlogu ugovaj i Wv \r imenu nemške manjšine stavi sledeči predlog: „Sklepanje o prošnji glavnega mesta Ljubljane se odloži do prihodnjega zasedanja deželnega zbora." Če bi ta predlog ne bil vsprejet, stavi naslednjega: „ Glavnemu mestu Ljubljani se dovoli za nakup glavinskih delnic dolenjskih železnic, za prispevek k zgradbi nove deželne bolnišnice in za zgradbo novega mostu čez Ljubljanico znesek 250.000 gld.; to posojilo se mora amortizovati v 50 letih, Anuiteta za obrestovanje in za amortizacijo ne sme znašati nad 5 °/0 na leto. V jamstvo posojila sme mestna občina ljubljanska zastaviti primeren del svojih davščin in  drugih rednih prihodkov "
Posl. Grasselli predgovornikova predloga pobija rekoč, če bi mestna občina ne potrebovala te svote, gotovo bi ne prosila, da se ji dovoli. Govornik to^ej predlaga, da se vsprejme predlog finančnega odseka. Ko še poročevalec Hribar ugovarja poslancu Luckmannu in priporoča predlog finančnega odseka,  se ta vsprejme.
6.) Posl. dr. Vošnjak poroča o preskrbljevanji krajev v ozemlji Pivke z vodo in po kratkem utemeljevanji v imenu finančnega odseka predlaga: 1.) „Deželni odbor se pooblašča, da dovoli za napravo vodnjakov in vodovodov v Hruševji, Zagonu, Landolu Knežaku, Razdrtem, Šmihelu, Zagorji, Orehku in Trnji primerne doneske iz deželnega zaklada, pričakovaje, da država prevzame 50 °/0, udeleženci pa 20% dotičnih stroškov. 2 ) V ta namen se deželnemu odboru dovoli kredit 4000 gld. iz deželnega zaklada. 3.) Deželnemu odboru se naroča, da zvrši deželno-zborski sklep 14. seje dne 24. novembra 1890. 1. glede državnih doneskov za napeljavo vode v one kraje dežele kranjske, ki trpe pomanjkanje vode." Predlog se vsprejme. 7) Posl. Kersnik poroča o prošnji podobčine Begunje in Selšček za podporo za napravo vodovoda. Prošnja izroči se deželnemu odboru v rešitev. 8.) Posl. M urni k poroča v imenu upravnega odseka o prošnji posestnikov v Orehku, da se namesto vodovoda napravijo trije vodnjaki. Tudi ta prošnja se z ozirom na sklep deželnega zbora, zgoraj pod št. 6 naveden, izroči deželnemu odboru v rešitev. 9.) Posl. dr. Papež poroča v imenu upravnega odseka o resoluciji gospola deželnega poslanca dr. Tavčarja, da se deželni zbor kranjski 1. 1892 še edenkrat skliče. Poročevalec po kratkem utemeljevanji v imenu odseka predlaga: „Poročilo se vzame na znanje, dež. odboru pa se naroča, naj vis. vladi naznani željo dež. zbora, da se tekom 1. 1892 še edenkrat skliče dež.  zbor kranjski !  Piedlog se vsprejme.
Deželni glavar De tel a se poslancem zahvali za njihovo neumorno in požrtvovalno delovanje v prid dežele in deželnemu predsedniku izreka zahvalo za njegovo prijazno sodelovanje. Ko se še poslanca Svetcc in baron Apfaltrern zahvalita g. deželnemu glavarju za njegovo nepristransko vodstvo, zaključita zborovanje s trikratnimi „Slava" klici na presvetlega cesarja
—   Osobne vesti. Znani slovenski pesnik c g. Anton Aškerc (Gorazi), ki je bil nedavno premeščen v Slov. Bistrico, postal je provizor župnije Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. — Gosp. župnik František Ekert, znani češki rodoljub in velik prijatelj Slovencev odlikovan je s papeževim križem „Pro Ecclesia." — Višjega, deželnega sodišča Graškega predsednik vitez Waser nastopil je te dni dopust. Govori se, da pojde v pokoj.
—   Za naše vinorejce. Kranjski deželni odbor ukrenil je; da se bodeta vršila dva kratka tečaja za vinogradnike na vinarskih šolah in sicer v Novem mestu in v Vipavi. Tak tečaj trajal bode samo tri dni in se bodo vinogradniki poučevali praktično, kako treba prenoviti opustošene vinograde z z amerikanskimi trtami. Da se mogo udeleževati teh dveh tečajev tudi oddaljeni vinogradniki, določil je deželni odbor, da   se   jim   povrnejo   potni   troški in dovoli   podpora jednega
164
goldinarja na dan. Na ta način se je nadejati, da se sčasoma izuri v vsaki občini nekaj vinogradnikov v nasajevanji in požlahtovanji amerikanskih trt in da bodo pozneje poučevali tudi svoje sosede. — Na Slapu pri Vipavi bode tak dvadnevni pouk dne 27. in 28. t rn. Poučevalo se bode v zimskem cepljenji (z zamaškom) in v poletnem ali zelenem praktično, to je, prvo kakor drugo se hode izvrševalo pred očmi udeležencev. Tečaja udeližiti se sme vsakdo. Vender naj se ga udeleže prvi dan (27. t. m ) od sedme ure naprej vinogradniki iz Vremske in zgoranje Vipavske doline, torej od Grabnov pa do Goč, Slapa, Gradišča. Drugi dan pa vinogradniki iz spodnje Vipavske doline, od Cfoč, Slapa, Gradišča naprej Revni Vremci dobodo za pot na Slap in nazaj 2 gld. in 1 gld. 20 kr. na Slapu za hrano in prenočišče. Kdor hoče to denarno podporo dobiti prosi naj za njo do 2 2. tekočega meseca pri vodstvu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novem-mestu. Na poznejše prošnje se ne bode oziralo. Vsaki prošnji za podporo, (katere ni treba kolekovati) dodati mora prositelj priporočilni list župništva ter županstva svojega, vsaki prošnji vtisnjena morata biti tudi uradna pečata obeh.
—   Deželno pomočno društvo «Rudečega križa» za Kranjsko v Ljubljani bo imelo dne 20. maja ob 6. uri zvečer v mestni dvorani občni zbor, h kateremu vse člane vabi društveno vodstvo.
—   Dolenjski železnici. Upravni svet delniškega društva »Dolenjski železnicik* izvolil si je barona Jož. Sclnvegla predsednikom in dr Fr, Liharzika podpredsednikom. Zgradba proge Ljubljana-Grosuplje-Kočevje oddala se je tvrdki Eedlich in Berger s popustom 15 8 °/0 ali skupaj 332 653 gld. popusta. Proga meri 73 kilometrov in je bilo delo proraču-njeno na 2,105.396 gld.
—   Nova vojašnica za domobrance. V Celji gradili bodo novo domobransko vojašnico in pričnejo z delom še ta mesec.
—   Obrtno-nadaljevalna risarska šola v Nabrežini
prične z rednim poukom zopet dne 1. septembra. Prvi tečaj zaključil se je dne 3. aprila.
—   Pokončno pisavo vveli so v vseh razredih c. kr. ljudskih šol tržaških.
—   Nesreča. V Dolenji vasi pri Eibnici je po neprevidnosti nekemu delavcu odtrgalo obe roki do členkov. Zažgal je namreč v roki dinamitno patrono in jo prepozno iz rok vrgel.
—   Umrl je č. g. Janez Kapuz, župnik v Kropi.
—   Stari goldinarji od 1. januvarija 1882, ki so prišli iz prometa leta 1889, morejo se zamenjati le še do 30. junija 1892 pri državni osrednji blagajnici na Dunaju, pri deželnih glavnih in finančnih blagajnicah in pri državni glavni blagajnici v Zagrebu. Od 1. julija 1892 do 31. decembra morejo se ti bankovci zamenjati le pri finančnem ministerstvu s kole-kovano prošnjo. Z novim letom se pa sploh ne morejo več zamenjati.
—   Vipavska železnica se bode morebiti vendar le gradila, kajti število onih, ki se za njo potegujejo in so pripravljeni za njo kaj žrtvovati se množi. Mestni zastop v Gorici sklenil je v svoji zadnji seji nakupiti za 100.000 gld. delnic te železnice. Dozdaj je vipavski železnici zagotovljenih že 200.000 gld. podpore.
—   Kužna bolezen «spuščaj» (miliaria). Okrog Št. Jerneja na Dolenjskem pojavila se je jako nevarna nalezljiva bolezen „miliaria". Bolnikov oznanjenih je nad 30, od teh umrlo jih je pa že 10. Znamenja bolezni so : glavobol, omamljiv pritisk v prsih in srbičica po vsem životu.   Koža je
pokrita z mazoli in ulesi. Zdravniške oblasti se trudijo, da bi bolezen udušile.
—   C. kr. deželni zdravstveni svet   za   Kranjsko,
Predsednikom tega sveta izvoljen je zopet gosp c. kr. vladni svetnik in deželni zdravstveni referent dr. Fr. Keesbacher, podpredsednikom pa g. ravnatelj in c. kr. vladni r^etenk prof. dr. Al. pl. Valenta.
—   Slovensko delavsko pevsko društvo «Slavrec» v Ljubljani priredi v nedeljo dne 22. t. m. pri Koslerji v korist „Narodnega doma" veliko vrtno veselico
—  Samomor. Na postaji Lič-Plaze na progi mej Reko in Karlovcem vlegel se je te dni ondotni načelnik postaje na tir, ko je dohajal vlak. Nesrečnega je vlak močno razkosal. Fzrok samomoru ni znan.
—   Odlikovanje. Naš rojak g. Iv. Z a d nikar trgovec in steklar v Gradcu, odlikovan je bil v Parizu na „razstavi za nove iznajdbe" z zlato svetinjo. Zadnikar razstavil je stekleno tičjo kopalno kabino, katero je sam izumil in na njo vzel patent že skoro v vseh evropskih državah.
—   Romarski vlak. Iz okolice dobrepoljske in Velikih Lašč pojde k „Mariji pomagaj na Brezje" tudi letos in sicer dne 27. t. m velika procesija. Iz Ljubljane do Otoč se romarji peljejo s posebnim vlakom.
—   „Slovensko društvo" v Ljubljani napravi v nedeljo dne 15. t. m. ob x/2 11. uri dopoludne v vrtnem salonu hotela „pri Malici"  svoj društveni shod.
—   Ponarejeni petdesetaki. V prometu nahajajo se ponarejeni petdesetaki, občinstvo se torej opozarja, da naj bo oprezno pri vzprejemanju petdesetakov. Papir je bolj mehak in barva tiska je veliko svetlejša. Po dnevi se precej pozna, da je ponarejen, po noči je to ttžje. Piliciji izročen petdesetak ima serijo D 52, št. 300.222. Na te številki naj torej pazi vsakdo.
—   Baron Born, posestnik graščine v Tržiču, prikupil je k svojemu okoiu 8000 oral obsezajočemu posestvu še 800 oral zemljišča. Pod cerkvijo sv. Ane namerava baron zgraditi veliki lovski grad in vpeljati v njem električno razsvetljavo.
—   Podžupanom mesta Ljubljanskega bil je izvoljen uže devetič g.   Vašo   Petričič.
—   Novo gasilno društvo. V Fužinah na Gorenjskem ustanovili so gasilno društvo. Začasni načelnik je g. Avg. Malv. Največ zaslug za ustanovitev si je stekel g. Gust. Weiss, ondotni župan in sodrug ondotnih fužin.
—   Jagerja bivšega blagajnika Rothschildovih sinov v Frankobrodu, ki je poneveril okolu 1,700.000 mark, prijeli so v Aleksandriji v spremstvu neke ženske. Ko so ga prijeli, potegnil je revolver, katerega so mu pa iztrgali. Pri njem našli so v bančnih biljetih skoraj vso ukradeno svoto.
—   Redka dedščina. V Parizu umrl je milijonar Astor, zapustivši vdovo, sina in troje hčera. Glavnim dedičem svojega premoženja imenoval je svojega sina, hčeram volil je vsaki po 10 milijonov dolarjev, vdovi pa ima sin dajati po 2 x/a milijona dolarjev na leto. Kako bodo francoski grofi in princi, katerim je že vse drugo pošlo, nego samo plemenitaško ime jim je še ostalo, te bogate hčere nadlegovali z ženitovanj-skimi ponudbami, si lahko mislimo.
—   Slikar Vereščagin ponesrečil. Kakor poročajo ruski listi ugriznil je slavnega ruskega slikarja Vereščagina sprehajajočega se po Moskovskih ulicah, stekel pes Ker je bila takoj zdravniška pomoč pri rokah je upati, da ponesrečenec okreva.