BIlIENlflŠl -ŽIlEGODMBlMO LJUBLJANA, NOVEMBER 1976 LETO IX —Ji Konstituiranje novega sveta ZK ŽITO Novoizvoljeni svet ZK se je sestal 29. oktobra z namenom, da pregleda dosedanje delo, da sprejme nov poslovnik ter predvsem, da se konstituira. Dosedanji sekretar sveta ZK Vinko Mihelič je podal politično oceno dela sveta in orisal bodoče naloge: Svet ZK Živilskega kombinata ŽITO je bil izvoljen dne 18. marca 1974 na konferenci vseh komunistov. Zajemal je osnovno organizacijo ZK bivše uprave kombinata ŽITO, osnovno organizacijo tedanje delovne enote Imperial Krško in aktive ZK: pekarna Ljubljana, tovarne ŠUMI, Ljubljansko področje, Maloprodaja in Gorenjka. Vseh članov ZK je bilo tedaj v kombinatu 78. Izvoljen je bil 14-član ski svet ZK, ki sta ga sestavljala po dva delegata iz vsake osnovne organizacije oziroma aktiva. Svet je deloval na podlagi statutarnih do-(Nadaljevanje na 2. strani) Dosedanji sekretar sveta ZK Vinko Mihelič je podal Politično oceno dela i**-****-******************************.**.),****.******.), ******.****** ★ ★ ★ k k k k k k k k k k k k k * * k k k k k k k k k k k ★ ★ * ★ * * * * k k k k k k k k k * k k k k k k k k k k k k k k k k ★ ★ k ★ ★ ★ ★ ★ k k k k ★ ★ ★ ★ ★ k k k k k k k k k k k k k k k k k ★ k k k k k k k k k k k k k k k SPOŠTOVANE TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! Samo nekaj dni nas loči od 21. novembra, ko bomo z udeležbo na referendumu in z glasovanjem za samoprispevek potrdili in zaključili družbenopolitično akcijo, v kateri smo se samoupravno dogovarjali in dogovorili o uvedbi novega samoprispevka. Novi samoprispevek pomeni veliko solidarnostno in vzajemno akcijo delovnih ljudi in občanov Ljubljane, s katero bomo omogočili gradnjo najpotrebnejših objektov za predšolsko varstvo, za vzgojo in izobraževanje, za zdravstvo in za varstvo ostarelih občanov. Obenem bomo s prelivanjem sredstev omogočili skladen razvoj in manjšanje razlik v posameznih območjih mesta. Vemo, da so šolstvo in varstvo, a to velja tudi za zdravstveno varstvo, naj slabše razviti prav v naši občini in da čimbolj zmanjšamo te razlike, se bo del sredstev dotekal v občino Moste-Polje iz drugih območij Ljubljane. Z uresničevanjem programa, ki ga bomo potrdili z glasovanjem, bomo zagotovili enoinpolizmenski pouk osnovnošolcem in varstvo več kot 40 odstotkom predšolskih otrok. To bo za nas velik napredek, saj bomo odpravili dolgoletno grožnjo o uvedbi triizmenske-ga pouka na posameznih območjih in občutno povečali možnosti varstva. V razpravah o srednjeročnem programu občine in mesta smo poudarjali potrebo, da moramo zagotoviti skladno rast na vseh področjih, tako tudi pri urejanju komunalnih in prometnih vprašanj in ne nazadnje tudi v gospodarstvu. Za vse to pa ni in ne bomo imeli do volj sredstev, razen če se v akcijo ne vključimo vsi delovni ljudje in občani Ljubljane ter s samoprispevkom za gradnjo šol, vzgojnovar-stvenih zavodov, zdravstvenih domov in domov za ostarele občane ne razbremenimo naših skupnih sredstev. Večja sredstva pa bodo ostala na razpolago tudi za hitrejšo rast gospodarstva, ki je edina osnova za hitrejšo rast našega družbenega in osebnega standarda. Zato je samoprispevek izrednega družbenoekonomskega pomena za nadaljnji razvoj občine in nam zagotavlja normalni razvoj, katerega pričakujemo ter zahtevamo. V javnih razpravah smo ugotavljali, da program prvega samopri spevka uspešno zaključujemo. Res nismo razočarani. 52 novih učilnic, 5 telovadnic, prek 700 novih varstvenih mest je najbrž več, kot so pričakovali optimisti pred petimi leti, ko smo se odločali za prvi samoprispevek. Ta velik uspeh, s katerim smo skoraj podvojili površine vzgojnovarstvenih zavodov in šolskih objektov, nam je obenem tudi jamstvo, da bomo lahko uspešno uresničili tudi program drugega samoprispevka. To lahko trdimo še posebej zato, ker se bomo uresničevanja programa lotili polni izkušenj in se bomo zlahka izognili številnim težavam in slabostim, ki so ovirale uresničevanje programa prvega samoprispevka. Program za drugi samoprispevek nam zagotavlja, da bomo v petletnem razdobju odprli 48 novih učilnic, kar pomeni prostor za 1500 učencev, pridobili več kot 600 novih varstvenih mest, razširili prostore za zdravstveno varstvo in zgradili objekt z 200 posteljami za ostarele občane. Ta program je vzpodbuden in v primerjavi s sredstvi, ki jih bomo vsak posebej in vsi skupaj vložili tak, da ga moramo osvojiti. Vsi smo soodgovorni za rast in napredek naše skupnosti. To pot nam je ta odgovornost dana neposredno v roke in prepričan sem, da se te odgovornosti v celoti zavedamo. Zato je naša odločitev samo ena: 21. novembra se udeležimo glasovanja in glasujemo za samoprispevek — za program in s tem tudi za razvoj občine in mesta. Delovni ljudje in občani naše občine smo bili vedno v prvih vrstah boja za napredek in razvoj naše samoupravne in socialistične domovine. Taki bomo tudi 21. novembra, ko bomo z odločnim ZA potrdili to našo pripravljenost in odprli novo stran v našem razvoju. Marjan MOŠKRIČ ★ ★ ★ ★ ★ k k k k k ★ ★ ★ k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k ★ ★ ★ ★ ★ k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k ★ * k k ★ k k k k k k * k $ ★ k k k * ★ k ★ ★ ★ ★ * ★ * k k k k * * ★ r-k-K-K-K-k-K-k-K-K-K-K-K-k-k-K-K-K-K-K-K-K-K-K-K-k-k-K-K-k-k-k-K-K-K-K-k-K-k-K-K-K-k-K-K-K-K-K-K-k-K-K-K-k-k-K-K-K-K-K-K-lt-k Uspešnost prvega samoprispevka zavezuje veliko število občanov, da sedaj glasujejo, da bi dobili z drugim samoprispevkom tisti, ki so bili pri prvem solidarni, ker so spoznali nujnost v prioriteti. (Nadaljevanje s 1. strani) Konstituiranje novega sveta ZK ŽITO ločil, navodil in sklepov drugih organov ZK. V program dela za minulo obdobje so bile vključene naloge, ki so se postavljale pred člane ZK, predvsem pa so na delo sveta vplivale politična situacija doma in v svetu. Delo sveta je bilo zelo obsežno, saj je v njegovo mandatno dobo sovpadala razprava o ustavnih dopolnilih in izvajanje stabilizacije v gospodarstvu. Delo sveta je bilo pomembno in dokaj uspešno, čeprav pri reševanju posameznih nalog vedno ni bilo mogoče doseči zaželjene-ga uspeha. Za reševanje posebnih problemov sta bili pri svetu ustanovljeni: kadrovska in idejno izobraževalna komisija. Na sejah sveta smo po dnevnem redu obravnavali med drugim naslednjo problematiko: — aktualna družbenopolitična vprašanja; — samoupravno sporazumevanje in delitev osebnih dohodkov; — osnutek ustavnih sprememb; — ekonomski položaj kombinata ŽITO; — informacijo 21. seje predsedstva in 29. seje CK ZKJ ter pismo tovariša TITA in izvršnega biroja CK ZKS; — politični položaj v kombinatu ŽITO; — ustavna določila in formiranje TOZD; — osnutek statutarnega sklepa o organiziranju in delovanju ZK v Ljubljani; — sprejem akcijskega programa ZK; — organiziranost komunistov v TOZD; — poslovnik sveta; — ustanovitev sveta ZK; — osnutek zakona o združenem delu; — ocena uveljavljanja ustave ter notranjih odnosov v kombinatu ter vrsto drugih aktualnih vprašanj, ki se nanašajo na delo v kombinatu. Svet je ta vprašanja obravnaval na 7 sejah sveta in 5 razširjenih sejah, na katere so bili povabljeni tudi vsi ostali predstavniki družbenopolitičnih organizacij. V program dela, ki si ga je svet zastavil, je bila ena glavnih nalog, utrditev organizacije, ustanovitev osnovnih organi zacij po vseh TOZD in pomladitev članstva. Pri tem smo dosegli, da se je od prvotnih dveh osnovnih organizacij in petih aktivov naša organizacija razširila na 11 osnovnih organizacij in dva aktiva s skupno 145 člani ZK. Od teh je 93 moških in 52 žensk. Pripominjamo, da je bilo v letošnjem letu sprejetih v ZK 26, pred- vsem mladih delavcev kombinata. Pripravlja pa se še sprejem novih članov in bomo v prihodnje ustanovili še 2 osnovni organizaciji iz sedanjih aktivov ZK. Stremimo, da bi ustanovili osnovne organizacije v vseh delovnih organizacijah, kjer še niso, in sicer v Kamniku, Kočevju, Domžalah in na Vrhniki. Gornji podatki nam povedo, da je ZK v zadnjem času napredo vala v smeri krepitve organizacije ZK predvsem z neposrednimi proizvajalci, prav pa bi bilo, da bi organizacije ZK po TOZD s tako politiko nadaljevale še dosledneje ter vključevale v članstvo ZK predvsem neposredne proizvajalce in mladino. Članstvo sveta je oblikovano po delegatskem sistemu, tako, da je vsaka osnovna organizacija udeležena s po dvema članoma in vsak aktiv ZK s po enim članom, število članov sveta se je z rastjo osnovnih organizacij povečalo in je od prejšnjih 14 članov svet narastel na 24 članov. Na podlagi predloga IK CK ZKS je svet pristopil k pripravi osnutka novega poslovnika, ki naj bi nadomestil stari poslovnik in naj bi tudi S seje sveta ZK Žito vseboval nove oblike dela tako v organizacijskem kakor v vsebinskem pogledu. Osnutek poslovnika je bil že v začetku leta dan v obravnavo vsem osnovnim organizacijam in so le-te poslale k temu osnutku svoje pripombe, o katerih bomo danes razpravljali. Eden glavnih problemov, s katerim se je ukvarjal svet ZK in vse ostale družbenopolitične organizacije v kombinatu pa je bil, razreševanje konfliktne situacije v kombinatu, ki je nastala z osnovanjem TOZD in katere je obravnavala tudi posebna delovna skupina koordinacijskega odbora za uresničevanje ustave pri OK SZDL Ljubljana Moste-Polje. Skupina je podala oceno stanja v kombinatu in tudi nakazala pot za izboljšanje odnosov v kombinatu. Svet ZK je z vso zavzetostjo pristopil k reševanju tega stanja in na svojih sestankih ugotovil, da je bila ocena delovne skupine oziroma koordinacijskega odbora o stanju v kombinatu povsem realna. Svet je sprejel naloge delovne skupine kot svojo obvezo, zavedajoč se, da je reševanje teh nalog trajnejšega značaja in je tudi z vso resnostjo pristo-stopil k odpravi pomanjkljivosti, vključujoč pri tem vse komuniste in vse družbenopolitične organizacije v kombinatu. Vse osnovne organizacije ZK in druge družbenopolitične organizacije so v svoje delovne programe sprejele zaključke delovne skupine. Lahko trdimo, da je reševanje teh nalog povsod v teku, tako v TOZD kakor v skupnih službah, zaostajajo pa predvsem tam, kjer je osnovni problem pomanjkanje ustreznih vodilnih in strokovnih kadrov. To je primer v skupnih službah, v teh pa najbolj pereče v gospodarsko računskem sektorju. Medtem ko ugotavljamo, da so se TOZD politično in strokovno opredelile pa ne smemo prezreti nevarnosti, da bi nekateri vodilni in vodstveni delavci v TOZD presegli svoja pooblastila in onemogočili delavcem, da bi izvrševali ti ste naloge, ki jim pripadajo po zakonu o združenem delu. Zato naj člani ZK obenem s sindikalno organizacijo posebno pozornost posvetijo uveljavljanju samoupravnega in delegatskega sistema ter uveljavljanje načela odločanja delavcev in ne odločanja v imenu delavcev. V zvezi z zakonom o združenem delu pa je v dokončni pripravi tudi razmejitev pristojnosti med TOZD in skupnimi službami, kar bo znatno pripomoglo k izboljšanju političnega in strokovnega dela in okrepilo sodelovanje med TOZD in skupnimi službami. Nujno je potrebno delati tudi na izdelavi planov. Pri svetu ZK delujeta kadrovska in idejno izobraževalna komisija. Obe sta se v preteklem mandatnem obdobju v svojem delu zelo angažirali in izdelali svoja programa dela ter uspeli v mnogih akcijah, kjer sta sodelovali. To velja npr. za delo pri izvedbi volitev delegatov v samoupravne organe, pri delegiranju delavcev v razne interesne skupnosti, pri preverjanju kandidatov za razna vodilna in vodstvena delovna mesta, pri izbiranju vodilnih kadrov za družbenopolitične organizacije in ne nazadnje pri izbiri mladih ljudi za sprejem v ZK. Idejnoizobraževalna komisija je v tem obdobju svoje napore usmerila predvsem v izobraževanje mladih ter je bilo v te namene skupno z mladinsko organizacijo organiziranih več seminarjev z različnimi aktualnimi temami. Podrobneje lahko dopolnita to poročilo o de- lu komisij njuna predsednika. Iz tega poročila je bilo razvidno v grobem delo sveta ZK do sedaj. Mnenja smo, da bi moral novoizvoljeni svet na prvi seji razen že na-kaznih nalog v poročilu, zajeti v delovni program predvsem zaključke oziroma napotke in smernice delovne skupine, naloge akcijskih programov TOZD in zaključke širšega političnega aktiva z dne 12. julija 1976, kjer je govor o uveljavitvi zakona o združenem delu, predvsem pa je trenutna in neodložljiva naloga sveta, kakor vseh komunistov, borba za pozitiven izid referenduma za samoprispevek II. Mislimo, da moramo prav sedaj vse do referenduma realizirati vse tisto, kar bo neposredno pripomoglo k uspešnemu izidu samega referenduma. To pomeni, da bo potrebno organizacijsko in tehnično povezati vse akcije, ki naj bi bile časovno usklajene in vsebinsko vsetransko ustrezne. gami sveta ZK, da podpre akcijo za izdelavo planskih dokumentov in za druge skupno načrtovane cilje. Več pozornosti je treba posvetiti načinu, metodi dela pri oblikovanju stališč. Problemati ko moramo obravnavati tako, da dosežemo enotno prepričanje, kajti le tako bodo komunisti Ham, Trampuš, Slovenc. Vsi so si bili enotni v mnenju, da je potrebno tesnejše sodelovanje med posameznimi osnovnimi organizacijami ZK, pri čemer dislociranost ne bi smela predstavljati ovir. Člani sveta ZK Žito so nato obravnavali predlog poslovnika o delu sveta, KDAJ IN KJE BOMO GLASOVALI? Gostje iz Pesara v mlinu lahko uspešno uresničevali naloge. Samo s preglasovanjem ne bomo dosegli dobrih rezultatov. Važen je način usklajevanja mnenj in stališč, ne le sam prin- 1 tali Janška delegacija iz Pesara na obisku v Žitu 22. oktobra Tako bomo lahko tudi v drugi fazi priprave uspešno zaključili; naše delo bo s tem doprineslo svoj delež k uresničitvi skupnih družbenopolitičnih ciljev. V razpravo se je vključil glavni direktor Bogo Bratina, in dejal, da mora svet ZK odpreti vprašanja, slediti problemom osnovnih organizacij, usmeriti se na ključna vprašanja kombinata. Bolj neposredno se mora povezovati z delom osnovnih organizacij in vzpostaviti kontakt med vodilnimi delavci-komu-uisti in osnovnimi organizacijami. Trenutno je med najvažnejšimi nalo- cip demokratičnega centralizma. V imenu občinskega komiteja ZKS je prisotne pozdravil Dino Koda-rin, namestnik sekretarja občinskega komiteja. Dejal je, da je svet ZK Žito primer, ki zajema osnovne organizacije v več občinah, zato je delo večkrat otežkočeno. Vsekakor je treba to posebnost pri organiziranju dela upoštevati. Vlogo sveta ZK tudi natančneje obravnava 5. seja CK ZKS. Tovariš Koda,-rin je novoizvoljenemu svetu želel uspešno delo. V razpravi so sodelovali še tovariši Bašel, Vukelič, Puš, Cvetkovič. Referendum bo v nedeljo, 21. 11. 1976, od 6. do 19. ure, na glasovalnih mestih, ki jih določi občinska volilna komisija. KAKO BOMO GLASOVALI? Na referendumu glasujejo delovni ljudje in občani neposredno in tajno z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Skupščina občine ..................... Ljubljana Na referendumu dne 21. 11. 1976 za uvedbo samoprispevka v denarju za območje občine Ljubljana za sofinanciranje enotnega programa ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol, vzgojnovar-stvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane za dobo petih let, to je od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981. »ZA« GLASUJEM Žig »PROTI« uskladili pripombe in ga potrdili. Zadnja točka dnevnega reda pa so bile volitve novega sekretarja sveta, njegovega namestnika, sekretariata pri svetu, komisij in tovariškega razsodišča. Izid tajnega glasovanja je bil naslednji: novi sekretar sveta ZK Žito je Slavko PUŠ, direktor DE Domžalsko področje v TOZD Mlini, namestnik pa je Miha HAM iz DSSS. Sekretariat sestavljajo: Slavko Puš, Miha Ham, Brigita Žagar, Tomo Vukelič in Alojz Ščap. Predsednik kadrovske komisije je Edo Novak, njegov namestnik Andrej Ravnikar, člani so Drago Gašparut, Jožica Pavlin, Cveto Bašel, Vida Košmrl in Stane Fišer. Idejnoizobraževalno komisijo sestavljajo predsednik Vene Rutar, njegov namestnik je Jasna Novljan, člani so Jože Urh in Boris Premk. Predsednik tovariškega razsodišča je Janez Slovenc, namestnik Miha Urbanija, člani so Marinka Pavlič, Jože Preskar, Ivan Ravnikar, Marija Rejc in Ivan Zore. Delovni ljudje in občani izpolnjujejo glasovnico tako, da obkrožijo besedo »ZA«, če se strinjajo z uvedbo samoprispevka, besedo »PROTI«, če se z uvedbo samoprispevka ne strinjajo. KDO NE PLAČUJE SAMOPRISPEVKA? Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendije učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevek tudi ne plačujejo: 1. Delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2000 din mesečno. 2. Delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 2.500 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. 3. Delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov. 4. Delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti za čas, ko imajo pravico do opro stitve in olajšave po zakonu o davkih občanov razen za učence v gospodarstvu. Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje, in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu oz. nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 900 din mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. O zahtevkih občanov bo na podlagi mnenja občinskega organa, pristojnega za socialno varstvo, odločila posebna komisija, ki jo imenuje občinska skupščina. Od samoprispevka, ki ga plačujejo občani po tem sklepu, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. Samoprispevek je edina oblika neposrednega vplivanja občanov pri finansiranju družbenih potreb. Res je, da dajo v tem primeru sredstva iz lastnega žepa, toda tudi sami odločajo kaj, koliko in kje bomo gradili. To izpolnjuje našo predstavo o samoupravljanju in uresničevanju ustave. KAKO SMO PRIPRAVLJENI Vaje štaba in enot civilne zaščite so bile na območju krajevne skupnosti Nove Jarše, 15. oktobra. Na območju krajevne skupnosti Nove Jarše je odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito odločil v sklopu dopolnilnega pouka enot CZ preveriti, kako smo pripravljeni na morebitni napad sovražnika. Južni del Novih Jarš je industrijska cona ob zelo prometni Šmartin-ski cesti in se navezuje žrtve in večjo materialno škodo. Delovne organizacije v Novih Jaršah — TOZD GIF Gradis, Blagovni transportni center, OŠ Jože Moškrič, Prehodni mladinski dom, Emona, TOZD trgovina na veliko, SAP TOZD Globus Avtošpedicija, Vektor in Živilski kombinat ŽITO — imajo organizirane enote civilne zaščite. Enote so delno opremljene in usposobljene za reševanje. Povezava štaba civilne zaščite krajevne skupnosti z vodstvi civilne zaščite v delov- Sovražnik je napadel. K sreči le navidezno. Vendar pa so se naše enote obnašale, kot da gre zares. Aktiviran je bil kurirski pozivni sistem, enote so prišle na zborna mesta. Natanko ob 15.57 so sirene označile začetek sovražnikovega bombardiranja. Vsi člani enot so se umaknili v zaklonišča, po znaku za prenehanje nevarnosti so vse ekipe začele z reševanjem. Na objekt mehaničnih delavnic in pisarn TOZD Razdelitev nalog v štabu Gasilcem je uspelo pogasiti požar Štirje so bili ranjeni Mlini je padla rušilna bomba, povzročila je manjši požar in poškodovala štiri delavce. Druga bomba je padla na dvorišče med garažami in skladiščem moke, a ni eksplodirala. Štab civilne zaščite v Žitu je delal v pisarni vodje servisnih delavnic, kjer so komandirji posameznih enot in oddelkov sprejemali naloge in poročali o poteku. Gasilci so reševali, lokalizirali in pogasili požar. na tovorno ranžirno železniško postajo. Torej obstaja realna možnost, da bi bil ta predel v primeru vojne izpostavljen zračnim napadom, pričakujemo lahko človeške nih in drugih organizacijah je dobra, tako da so možne skupne reševalne akcije vseh enot civilne zaščite. Zračni napad 15. oktobra popoldne 11 Eekn k, 1 FtiiKOiH- _ ti ^ 1 Reševanje vozil Enota prve pomoči je transportirala ranjenca do zdravstvene postaje OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV Dobro leto je od tega, ko smo pričeli z razvijanjem nove aplikacije, zato je čas, da jo malo podrobneje opišem, ter tako seznanim čim širši krog zaposlenih. V tem letu je bilo napravljenih blizu 200 programov s preko 60.000 inštrukcij (kartic). Prenos obračuna OD na računalnik pa s tem še ni zaključen, saj nam je ostalo še precej stranskih obdelav, ki se logično vključujejo v obračun. Obračun osebnih dohodkov je zaokrožena in dokaj samostojna aplikacija, ki pa zaradi velikega števila soudeleženih zahteva precej dolg čas uvajanja. Pri tej aplikaciji sodelujejo vsi obračunski referenti v TOZD, mezdni oddelek v DSSS, kakor tudi vsi kadrovski referenti v TOZD in DSSS. Kadrovska evidenca in statistika OD logično dopolnjujeta obračun OD. zato ne bo odveč še nekaj besed o tem. 1. KADROVSKA EVIDENCA Preden smo pristopili k obračunu osebnih dohodkov, smo morali imeti na enem mestu zbrane vse podatke o zaposlenih. Pri tem smo morali upoštevati potrebe in želje kadrovskega in mezdnega oddelka. V sredini lanskega oktobra smo organizirali semi- nar za vse kadrovske referente. Tam smo se tudi domenili, da nam bodo vso kadrovsko evidenco dostavili najkasneje do 15. decembra Pri tem pa smo naleteli na težave, saj nam je vhodna dokumentacija hodila še do aprila. Kas-nenje vhodnih dokumentov pa je imelo za posledico različen čas prenosa obračuna OD za različna obračunska mesta. Za TOZD Imperial smo tako poskusno obračunali OD že za mesec december, za DSSS pa šele za mesec junij. Iz evidence zaposlenih izdelujemo različne preglede tako za kadrovski oddelek kot za mezdnega. To so različni pregledi zaposlenih po TOZD, izplačilnih mestih, stroškovnih mestih, po občinah, po delovni dobi, po članstvu v DPO in podobno. Za personalno (Nadaljevanje na 6. strani) jPP&i Poveljnik štaba, Franc Vrbinc, poroča Zbor enot po končani vaji Tehnično reševalna enota je reševala motorna vozila in druga materialna sredstva, člani enote prve pomoči so nudili pomoč ponesrečencem, organizirali prevoz do zdravstvene postaje in prenesli enega mrtvega na določeno mesto. bora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Bogu Bratini. Vaja je bila uspešna. Člani vseh enot so dokazali, da so sposobni v najkrajšem času primerno ukrepati. Z izpopolnjeno opremo pa bo delo še učinkovitejše. i TU SO — j ! NAŠI SO! * ! ! i GLASUJMO | ZANJE! j ! > Enota za vzdrževanje reda je zavarovala okolico, uvedla dežurstvo in urejala promet. Enota za RBK zaščito pri tej vaji ni imela posebne naloge, ker člani še nimajo ustrezne opreme. Vse enote so zelo resno in zavzeto opravile svojo nalogo. Po končani vaji so se vsi zbrali pred centralnim skladiščem. Komandirji enot so o poteku vaje poročali poveljniku štaba CZ Francu Vrbincu, ta pa je Štab je dobro opravil delo poročal predsedniku od- Prigrizek po vaji OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV (Nadaljevanje s 5. strani) evidenco pa izpisujemo tudi osebni list. 2. OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV Obračun lahko delimo v več različnih faz, in sicer: — izračun plačilne kuverte; — izpis pregledov; — izpis virmanskih nalogov; — izpis temelj nic za finančno in stroškovno knjigovodstvo. Pod izračunom plačilne kuverte pojmujemo vrsto programov, ki so potrebni za izpis obračunskega oziroma izplačilnega lista. Vhodne podatke nam dajejo obračunski referenti v TOZD. Na dnevniku ur zajemajo podatke o opravljenih oz. neopravljenih urah, specificirane po vrstah dela (redno delo po času, učinku, nadurno delo, nočno delo, boleznine, prazniki ipd.). Na dnevniku pa so poleg ur razvidni še drugi podatki kot npr. urna postavka, indeks dela po času, indeks dela po učinku ter skupno število ur kot kontrolni podatek. Kolikor indeksa nista izpolnjena, se obračunava tiste ure po 100%. Pod opombe pa obračunski referenti izpisujejo različne dodatke v obliki enkratnih zneskov (dodatek za vrnjeno embalažo...). Vsak mesec se srečujemo z nekaterimi podatki, ki so od meseca do meseca enaki ali po znesku (npr. dodatek za varstvo pri delu) ali po procentu (npr. dodatek na stalnost in delovne izkušnje, članarina sindikat, ZK). Da se izognemo odvečnemu vsakomesečnemu pisanju smo kreirali t. i. datoteko stalnih dodatkov in odbitkov, v kateri imamo zabeležene vse take podatke. Pri obračunu pa se le-ti avtomatično obračunajo. Datoteko vzdržuje mezdni oddelek tako, da nam vsak mesec dostavijo v RC na posebnih obrazcih vse spremembe, ki se nanašajo na tekoče obračunsko obdobje (prenehanje kredita, povečanje dodatka za minulo delo...). Vso vhodno dokumentacijo prejmejo in pregledajo v mezdnem oddelku DSSS. Ko so vsi dokumenti pregledani, se jih da v računski center. Ko so vsi zluknjani in zverificirani, se lahko prične redna obdelava na sistemu. Obračun je zaključen šele z izpisom obračunskega lista oz. kuverte. Obračunski listi se skupaj z vhodno dokumentacijo dostavi v mezdni oddelek, kjer se kontrolira pravilnost luknjanih podatkov, pravilnosti zajetih ur, urnih postavk, indeksov, dodatkov ipd. Napačne obračunske liste se stornira, ustrezna vhodna dokumentacija pa vrne v ponovno obdelavo v računski center. Tudi v drugi fazi obračuna je potrebna kontrola mezdnega oddelka. Obračun se lahko ponovi še tretjič, kolikor je prišlo do kakšnih napak v drugi fazi. Ko imamo vsi pravilno obračunano plačo, to se pravi, da kontrola ni odkrila nobenih napak, lahko preidemo na drugi del obdelave. V tem delu pričnemo z izpisovanjem najrazličnejših pregledov po statusih (redno delo, vajenci, upokojenci...), po vrstah podatkov (dodatek na stalnost, posojilo za ceste, nočno delo ...), po stroškovnih mestih, TOZD, kakor tudi preglede za banko. Virmanskih nalogov za izplačilo posameznih prispevkov in osebnega dohodka (za kulturno skupnost, za skupnost pokojninskega zavarovanja ...) še ne izpisujemo. Zaenkrat izpisujemo le preglede prispevkov po občinah, vse drugo pa je še v fazi testiranja. Izpis temelj ice za finančno in stroškovno računovodstvo je še v fazi priprave. Pri samem obračunu se pojavljajo najrazličnejši problemi. Najbolj pereč od vseh je prav gotova dostava vhodnih podatkov v pravem času. Če se je morda po starem tj. ročnem načinu dalo skrajšati čas obračuna s tem, da so še bolj »zagrabili« za delo, se pri računalniku tega ne da. Za obračun potrebujemo približno 80 ur. če hočemo, da bo plača npr. 14. v mesecu, potem lahko točno izračunamo, kdaj je zadnji rok, da pričnemo s prvo fazo obdelave. Kot sem že omenil, se vhodna dokumentacija najprej dostavi v mezdni oddelek. Da se pregleda ca. 3000 dokumentov potrebujejo najmanj 2 dni. Čas, potreben za luknjanje in verificiranje dokumentov je približno 12 ur. Za obračun OD v treh fazah, skupaj s kontrolo izplačanih listkov, potrebujemo nadaljnjih 4—5 dni. Ker je potrebno dostaviti v banko naloge za vpis na hranilno knjižico, virmanske naloge idr. dva dni pred izplačilnim dnevom, potem smo si lahko takoj na jasnem, da mora vsaj polovico vhodnih dokumentov prispeti v mezdni oddelek do 4. v mesecu, druga polovica pa dan kasneje. 3. STATISTIKA OD Statistiko OD izračunavamo že precej časa. Do maja lanskega leta so jo delali na INTER-TRADE. Pri tem so redno nastopale težave zaradi kasnega izračuna, tudi do pet mesecev po obračunu OD. Prav zaradi tega smo se tudi odločili, da bomo izdelovali statistiko na našem računalniku. S tem smo tudi uspeli skrajšati čas zakasnitve na 1 do 2 meseca po obračunu. S samo pripravo vhodnih podatkov za izračun statistike OD smo imeli precej dela tako v plansko analitskem oddelku (šifriranj e, kontrola), kot tudi v RC pri luknjanju in verificiranju. S prenosom obračuna OD na računalnik, pa je ves ta proces odpadel. Vse potrebne podatke zajamemo pri samem obračunu OD. S tem so odpadle tudi vse napake, ki so nastale pri luknjanju dokumentov in se jih pri starem načinu obdelave niti ni dalo odkriti. Tudi zakasnitve so se skrajšale na teden dni po obračunu OD. Milan Selan KDO BO PLAČEVAL SAMOPRISPEVEK? Samoprispevek bo uveden za obdobje petih let, in sicer od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981. Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Ljubljana, po stopnji 1,5 o/« od naslednjih osnov: 1. Delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov. 2. Upokojeni občani od neto pokojnin. 3. Delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti. 4. Delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in avtorske pravice od osebnega dohodka zmanjšanega za prispevek in davke. Samoprispevek plačujejo tudi občani, ki imajo iz obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, intelektualnih storitev in avtorskih pravic priložnostni dohodek, od vsakega posameznega bruto dohodka, zmanjšanega za obračunan davek. Linija zmrznjene hrane ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠC Prehrana in delo Običajno jemo trikrat do petkrat dnevno. Število obrokov hrane nima večjega vpliva na izkoriščanje hrane ima pa velik pomen za razdelitev krvi v organizmu. Zato je boljše, če jemo večkrat dnevno manjše obroke. Prehrana je ustrezna, če je pravilno kakovostno in količinsko sestavljena. Ustrezno prehrano mora zagotoviti osnovna prehrana. Dopolnilna prehrana je dopolnilo osnovne prehrane v zvezi z delom. Dopolnilna prehrana je dopolnilni obrok. Dopolnilni obrok konzumiramo med odmorom, ki ne sme biti prezgodaj ali prepozno -— najbolje v prvi polovici tretje ure delovnega časa. Za težjega ali težkega fizičnega delavca priporočamo dva dopolnilna obroka v dveh ločenih odmorih. Ni nujno, da je dopolnilni obrok le »topli obrok«. »Hladni obrok« ima prednost, ker je lah- moramo nadaljno potrebo kriti z maščobami. Maščobe morajo kriti 20—25 % dnevne kalorijske potrebe, če te niso večje od 2500 kalorij. Pri težkem mišičnem delu je upravičeno povečati porabo maščob 2—5 krat. Beljakovine v hrani ne smejo biti material za kritje kalorijske potrebe. Osnovni namen beljakovin je bilanca dušika. Dnevni fiziološki minimum je gram beljakovin na kilogram telesne teže. Težki fizični delavci in intelektualci imajo večjo potrebo po beljakovinah v prehrani. Odnos med živalskimi in rastlinskimi beljakovinami mora biti 0,7. Za vsako kalorijo organizem potrebuje po 1 cm3 vode. K temu je potrebno prišteti vodo izgubljeno s potenjem. Dnevna potreba kuhinjske soli znaša poprečno 7—12 g. Pri večjem potenju je potrebno še 2 g soli na vsak dodatni liter vode. Hitra pomoL^^oo^L pomoč. ko močno kaloričen v hialem obsegu, hitro ga Pripravimo, razdelimo in konzumiramo. Hitro se tudi resorbira in izkoristi. Cena je tudi praviloma nižja. Kombiniramo ga vedno s pijačo (poleti mlačno, pozimi pa toplo). Racionalno je, če se 3/5 teh kalorij krije z ogljikovimi hidrati. Če je kalorijska potreba večja, Mišično delo povečuje potrebo vitaminov skupine B. Pri težkem delu je povečana potreba vitamina C. Alkohol ima veliko kalorijsko vrednost (7 kalorij v gramu — ogljikovi hidrati imajo 4,1, a maščobe 9,3 kalorij v gramu). Kalorije, ki se osvobajajo pri zgorevanju alkohola, ne moremo porabiti za delo ali ogrevanje, temveč le delno za nadomestilo kalorij bazalnega metabolizma. Alkohol ne priporočamo delavcem in športnikom, ker povečuje izločanje vode, je nevaren za delavce, ki izgubljajo večje količine potu. KRVNI OBTOK, DIHANJE IN DELO Med intenzivnim mišičnim delom se metabolizem večkrat poveča. Zato se lahko poveča tudi potreba organizma po kisiku za 20—30-krat in proporcionalno hitrejše je tudi odvajanje ogljikovega dvokisa. To zahteva povečanje minutnega volumna srca in povečuje pljučne ventilacije. Delovna kapaciteta organizma je predvsem odvisna od maksimalnega minutnega volumna in maksimalne pljučne ventilacije. Na podlagi porabe kisika klasificiramo mišično delo v tri kategorije: 1. lahko delo, če je poraba kisika 0,5—1,01 na minuto, 2. srednje težko delo, če je poraba kisika 1—2 litra na minuto, 3. težko delo, če je poraba kisika več kot 2 litra na minuto. Med lahkim delom so delovni pogoji aerobni in je ravnovesje porabe kisika (stady state). Med srednje težkim delom se ravnovesje vzdržuje z večjo ali veliko porabo kisika. Med težkim delom nastaja motnja ravnovesja, delo se prične opravljati v anaerobnih pogojih. To lahko traja maksimalno le 30 sek., pri tem pa organizem napravi velik »dolg kisika« in delo preneha. Pri mirovanju je frekvenca dela srca variabilna in odvisna od emocij in položaja telesa. Med pripravo za delo frekvenca že raste. Med fizičnim delom je pospešek frekvence proporcionalen obremenitvi ali porabi kisika. Pri maksimalni obremenitvi navadno frekvenca ne presega trikratno vrednost frekvence v mirovanju. Nekaj sekund po prenehanju dela prične vračanje frekvence na nivo pred obremenitvijo. Ta čas vračanja je proporcionalen teži obremenitve. Pri fizičnem delu pride do zvišanja sistolič-nega krvnega pritiska, medtem ko diastolični ostaja praktično nespremenjen. Po prenehanju dela se sistolični pritisk zviša do ca. 35 vdihov v minuti. Ker je srčna in pljučna aktivnost med fizičnim delom proporcionalna obremenitvi organizma, poskušamo s testiranjem srčne in pljučne funkcije oceniti fizično kondicijo ali stopnjo obremenitve. Vozni Ki ! „ • Razmisli, ne samo,Kaj vous , ampaK tudi KaKe w»s naJoteno! vrača na prvotni nivo. Ta čas vračanja je proporcionalen teži opravljenega dela. V mirovanju je večji del krvi v organih trebušne votline. Med delom sprejemajo možgani in srce praktično isto količino krvi brez ozira na intenziteto dela. Med delom sprejema koža več krvi, a dihalne mišice precej več kot v mirovanju. Največ krvi dobijo skeletne mišice —-proporcionalno intenziteti dela. DELO, UTRUJENOST IN POČITEK Protiukrepi za aktivnost delavca so ukrepi organizma, da odpravi posledice aktivnosti. Ti ukrepi so regulatorni in obrambni. Regulatorni ukrepi so pojačano delo srca in pospešeno dihanje. Obrambni ukrep je utrujenost. Prepiri v . . . cL.ruz.im Pljučni sistem se prilagaja mišičnem delu s povečano ventilacijo, to je z višjo frekvenco dihanja in z večjo amplitudo dihalnih gibov. Frekvenca se lahko poviša od 16—20 na 50 vdihov v minuti, dihalni volumen pa se poveča za pol litra do dveh litrov. S povečanjem pljučne ventilacije se poveča tudi preskrba organizma s kisikom. Med pljučno ventilacijo in porabo kisika v času fizičnega dela je precej pravilen odnos. Med lahkim delom se troši na 11 kisika 20— 251 zraka. Pri tem se frekvenca dihanja zviša od 16 na 20 v minuti. Pri zelo intenzivnem delu se frekvenca dihanja Utrujenost je preventivni opomin delavcu, da je njegovemu organizmu potreben počitek in istočasno obrambni ukrep organizma za zmanjšanje aktivnosti in preprečevanja preutrujenosti. Utrujenost je normalen prehoden pojav pri delavcu. Zmanjša se delovna sposobnost organov ali organizma, kar pa preide po krajši ali daljši prekinitvi dela. Utrujen delavec občuti teles- ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO VARNOST — ZA NAŠO no izčrpanost ali pa izgubi voljo za nadaljnje delo, ki mu postane neugodno in dolgočasno. Utrujenost ne prizadene vseh organov enako. Pri težkih telesnih obremenitvah so (posebej utrujene določene skupine mišic, pri umskem delu pa živčevje in čutila. Pri težkih telesnih obremenitvah nastane nagla ali akutna mišična utrujenost. Pri umskem in monotonem delu na- stane kronična ali počasna utrujenost. Vzroki utrujenosti so bili že velikokrat raziskani, a niso še dovolj pojasnjeni. Danes poizkušamo razložiti utrujenost kot: 1. posledico izčrpanja goriva, 2. posledico kemičnih procesov, ki se dogajajo v organizmu v času aktivnosti in 3. normalen regulator aktivnosti in obrambe organizma proti preutrujenosti. Subjektivni znaki utrujenosti so: telesna izčrpanost, bolečine v posameznih delih telesa, nerazpoloženost, izguba volje za nadaljnje delo, neugodje, dolgočasje, mlahavost in konfliktne situacije. Objektivni znaki utrujenosti so: pojačano delo srca, pospešeno dihanje, spremembe v krvi in seču, motnje v koordinaciji gibov (večje število napak pri delu), zmanjšanje koncentraci- je (večje število napak in nesreč pri delu), motnje v funkciji centralnega živčevja in motnje v funkcijah čutil. Vsi subjektivni znaki utrujenosti lahko hitro izginejo, če se pred utrujenim delavcem pojavi nepredvidena nevarnost ali če utrujenega delavca neka dolžnost spodbudi k nadaljnji aktivnosti. Takrat utrujenost ne preneha ampak še nadalje obstaja, občutek utrujenosti pa je namenoma potisnjen v ozadje. Če delavec nadaljuje delo kljub utrujenosti organizma, nastopi preutrujenost v obliki izčrpanosti organizma. Preutrujenost ni normalen pojav. To je izčrpanost ali celo okvara organizma, ki zmanjšuje dela-zmožnost ali celo onemogoča delo ter povzroča motnje v delavčevem zdravju. Znaki kronične preutrujenosti so isti kot pri kronični utrujenosti, vendar hujši in s težjimi posledicami. Doslej niso znani zanesljivi psihofiziosociolo-ški testi za testiranje utrujenosti in preutrujenosti. Počitek je normalna prekinitev dela, katerega namen je ponovno doseganje ravnovesja v organizmu in ponovno usposabljanje organizma za delo. Pravočasno in pravilno organizirani počitek je odličen ukrep za zvišanje delazmožnosti. Vrste počitka so: odmor med delovnim časom, dnevni počitek, tedenski počitek in letni dopust. Oblike počitka so: pasivni odmor in aktivni odmor. Dopolnitev »Pravilnika o sredstvih za osebno varstvo pri delu in o osebni varstveni opremi« Po neljubi pomoti so izpuščena iz pravilnika predpisana osebna zaščitna sredstva za DE Pekatete in jih objavljamo sedaj v našem glasilu: — tehnolog halja bela na 12 mesecev — vodja halja bela na 8 mesecev izmene hlače bele na 12 mesecev kapa čevlji nizki na 12 mesecev beli na 12 mesecev — delavci v del. obleka na 6 mesecev proizvodnji (saržerji kapa bela čevlji beli na 12 mesecev ipd.) nizki na 8 mesecev brisača na 12 mesecev gumi predpas. do obrabe gumi škornji do obrabe — delavci v gumi rokavice del. obleka b. do obrabe proizv. pri ali s. na 6 mesecev linijah in pri praznit-vi ruta ortopedski ali nizki čevlji — na 12 mesecev — vodja za vi- beli halja (bela ali na 8 mesecev jalnice siva) na 12’ mesecev čevlji nizki beli na 12 mesecev — delavke v halja bela na 10 mesecev zavij alnici ruta bela ortoped, čevlji na 12 mesecev beli na 12 mesecev hlače bele na 12 mesecev — snažilka v del. obleka na 12 mesecev proizvod. ruta na 12 mesecev ortop. čevlji na 12 mesecev brisača gumijaste ro- na 8 mesecev kavice do obrabe Delo v silosu Naše plavanje v bazenu Tivoli Marjan, počakaj na krematorij SMUČARJI! Smučarji, ki ste pripravljeni zastopati barve kombinata na zimskih živilskih športnih igrah in na drugih tekmovanjih, prijavite se tovarišu Jožetu Pircu v finančno gospodarskem sektorju, interni telefon številka 45. Smučarska sekcija pri RA Žito bo organizirala nekaj treningov in izbirne tekme med TOZD, da bomo lahko dosegli čim boljše rezultate na tekmovanjih. Letos bo RA za smučarje — tekmovalce Žita nabavil puloverje, da bodo enotno oblečeni še naprej sprejemali diplome in kolajne! Samoprispevek je akcija solidarnosti. V eni sapi ni mogoče zadovoljiti vseh želja. Ce so s prvim samoprispevkom dobili eni, bodo ob drugem samoprispevku prišli na vrsto drugi. In če bomo s samoprispevkom zgradili tolikšno število objektov družbenega standarda, bo ostalo na voljo toliko več sredstev za kritje drugih potreb. Izdaja Živilski kombinat ŽITO — Odgovorni urednik Janez Slovenc — Uredništvo: Živilski kombinat Žito, Ljubljana, Šmartinska 154 — Tisk: Tiskarna Ljubljana