Andreja fcamžak
1.	vodnjak v vasi
2.	ribiška vasica v delti Donave
3.	ribolov
J, rdečevrata gos prežimuje v delti
letnik 8, áicvilka 3, september 2002
ORNITOLOSKI POTOPIS
Po devetih urah čakanja v kilometrski koloni sva v brezcarinski prodajalni na madžarsko-romunski meji kupila vstopnico v Romunijo. Za "šteko" Marlboro cigaret nama je policaj vrnil potna lista. Bila sva v Romuniji! Po nekaj kilometrih nočne vožnje nama je postalo jasno, da je v Romuniji mogoče voziti le podnevi. Številne oslovske vprege, predvsem pa luknje, luknje in povsod luknje so naju spremljale do Constance na obali Črnega morja. Bila sva že blizu cilja, toda pred tem sva si sklenila ogledati še lagune južno od delte.
LAGUNE
Morje je s sipinami odrezalo del zaliva Dobrudja in nastale so velike polslane lagune. Največja med njimi je Razelm. S sladko vodo se lagune napajajo iz kanala Sfinthu Gheorghe po kanalih Dunavat in Dranov. V lagunah so primerna mesta za gnezdenje polojnikov Himantopus himantopus in sabljark Reatnirosira avosetta. Na otočku Popina gnezdi tudi redka rjasta kozarka Tadorna Jeruginea. Lagune so še posebno pomembne v času preleta in med prezimovanjem. Poleg številnih drugih ptic tukaj prezimuje tudi rdečevrata gos Hrama rujicollis, ki sem prileti s tundre. Obala na zahodni strani lagun postopoma prehaja v stepo, ki jo naseljuje edinstvena kserofilna flora in favna. Na žalost je stepa večinoma obdelana (polja koruze, sončnic, pšenice...) ali spremenjena v pašnike. Paša je še posebej intenzivna v okolici Histrie in Murighiola. Zaradi nenadzorovane pašnje je ogroženo tudi gnezdenje rjaste kozarke. Kjer je stepa še ohranjena, živijo kolonije lekunic Spernioplnllit.s ciiellus. Sprehodila sva se le nekaj metrov stran od ceste in se pritajila. Kmalu sva zagledala tekunico. kije stala na zadnjih nogah in oprezovala okoli sebe. Tudi rožnatih škorcev Sluriuis roseus značilnih za vzhodnoevropsko stepo ni bilo posebej težko opazili. Spreletavali so se nad žitnim poljem in svojimi rožnatimi trebuhi pritegnili najino pozornost. Več potrpežljivosti je bilo potrebne za opazovanje stepskega lunja Circus maerourus in rdečenoge postovke Falco vespertinus.
Ceste proti delti so bile podobno kot večina romunskih cest obdane z drevoredi sadnega drevja. Na višjih drevesih in na električnih drogovih so posedale zlatovranke Coracias garrolus. Tu in tam sva opazila tudi kobilarje Orioltis oriolus in smrdokavre Upupa epops. V peščenih stenah ob cesti so gnezdili čebelarji Merops apiaster. Njihova gnezdišča so nastala zaradi starega načina izdelave zidakov - mešanico peščene prsli in slame so oblikovali v kvadre in jih posušili na soncu. Bolj kot sva se bližala delti, bolj so bile ceste po meri oslovske ali konjske vprege. Tudi s pitno vodo je bilo vse težje. Voda v vaških vodnjakih je bila pogosto motna in
polna usedline. Zaradi nevarnih mikrorganizmov so maloštevilnim turistom odsvetovali pitje te vode. Katrca" se je naposled prebila do Murighiola oziroma po novem Independente, ki je edini avtokamp v delti, do katerega se lahko pripelješ z avtom. Tu bo nekaj dni počivala, njeno vlogo pa bo prevzel kanu. po najinem mnenju odlično prevozno sredstvo po delti Donave.
JEZERO UZLINA
Oprema za taborjenje, hrana in pijača ter seveda fotografska oprema je zapolnila ves osrednji prostor v kanuju. Bila sva odločena, da bova privcslala skoraj v osrčje delte. Z dovolilnicama za gibanje po delti v žepu sva zgodaj zjutraj odrinila v kanal Sfintu Georghe. Poleg tega, kije najstarejši rokav Donave, tvorita delto še rokava Chilia in Sulina. Po enem izmed okljukov kanala Sfintu Gheorghe sva veslala proti jezeru Uzlina. od koder sva nameravala odveslati še globje v delto. Pogled na jezero Uzlina naju je navdušil. Prostrano jezero je bilo mestoma poraslo z vodnim rastlinjem, po katerem so hodile ptice in iskale hrano. Ponekod je rasel trst. spet drugje je bil rob jezera poraščen z vrbami. Prešinila naju je misel, če je tukaj toliko ptic, koliko jih je potemtakem šele globje v delti. Veslala sva že pol dneva in vročina je postajala vse bolj neznosna. Počasi
Rožnati škorci preletavajo žitno polje.
SVET PTIC 1.1
revija DruSiva " opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS
ORNITOLOŠKI POTOPIS
sva sc pričela zavedati razsežnosti delte in pogrešali motorni pogon. Z oddaljevanjem od glavnih plovnih poti nama je zemljevid vse manj koristil pri orientaciji. Povsod okoli naju je bila trstika in vrbova drevesa - nič takega, po čemer bi se mogla orientirati. Veslala sva po labirintu kanalov, ki so se pogosto slepo končali in iskala prehode med njimi. Zaradi veslanja po vodi poraščeni z vodnim oreškom Trapa natans in plavčkom Sahinia natans so nama pohajale moči. Pozno popoldan sva dokončno ugotovila, da je delta prevelika za veslanje in prezapletena za orientacijo. Vrnila sva se nazaj na jezero Uzlina in postavila šotor na nasipu ob kanalu. Od tukaj sva imela dobro izhodišče do večjih vodnih površin, ki ležijo blizu kanala Sfingtu Cieorghi. To sta poleg Uzline še jezeri Isae in Gorgova. Kljub velikosti so razmeroma plitva in globina le redko doseže 2 m. Spomladi prineso visoke vode Donave veliko naplavin in hranil. Kalne vode se razlijejo v kanale in napolnijo jezera in močvirja. Vsako leto je delta Donave bogatejša za približno milijon ton usedlin. Voda v jezerih je temna, na dnu pa je mulj. v katerem zaradi mikrobne razgradnje organskih snovi nastajajo mehurčki plinov. V sušnem delu leta vodna gladina jezer precej upade in jezera se spremenijo v močvirje.
Naslednje jutro sva navsezgodaj odveslala na jezero Uzlina. Na jezeru so plavale črne liske Fulica atra in se potapljale za hrano. Tu in tam je bilo videti male ponirke Tachvbaptus riijlcollis. Na vodnem orešku je Bojan že ugledal svoj prvi fotografski motiv - belolične čigre Chlidonias Inbrida.
Nekateri pari so že gnezdili, medtem ko so nekateri gnezda šele urejali. Samec in samica sta prinašala rastlinje in iz njega gradila gnezdo na plavajočih rozetah vodnega oreška. Začela sva postavljati plavajoči šotor. Na kanuju je bilo to kar zapleteno opravilo, saj je bilo najprej potrebno napihniti traktorsko zračnico, nanjo namestiti šotor in v šotor obesiti fotografski aparat. Manjkal je le še fotograf Bojan, kije moral zlesti s kanuja, ne da bi ga prevrnil, nato pa zlesti v šotor tako, da ne bi zmočil fotoaparata. Ko je Bojanu uspelo vkrcanje, seje pričel počasi približevati gnezdeči koloniji. Preostal mi je samo še umik v senco vrb, od tu so me pregnali roji komarjev in vse naslednje dni je bila edina senca le tista pod šotorskim platnom.
Jezera so med sabo povezana s številnimi kanali. Gradnja teh kanalov se je začela na začetku 20. stol., ker so želeli povečati izlov rib in nadaljevala v 50-tih letih, ko so hoteli pridobiti čimveč površin za poljedelstvo. Bregovi kanalov so najpogosteje obraščeni z rdečo vrbo Sali.v purpurea. peteroprašniško vrbo S. pelandra, mandljasto vrbo S. triandra in pepelnatosivo vrbo S. cinerea. Ponekod na visokih vrbah gnezdijo kvakači Nycticorax nycticorax. V kanalih obraščenih z vrbami so pogosti vodomci Alcedo aithis. ki v hitrem letu švignejo mimo tebe ali zletijo s kakšne veje nad vodo.
Uečji del jezer je porasel z različnimi vrstami vodnih rastlin. Od rastlin, ki se bohotijo pod vodno gladino, do tistih, ki
loto. Bopn M.iri l-M Belolične čigre gnezdijo na vodnem orešku.
12 DELTA DONAVI:
letnik 8, áicvilka 3, september 2002
ORNITOLOSKI POTOPIS
prekrivajo gladino in naposled lisih. ki kraljujejo nad gladino. Katere vrste prevladujejo, je odvisno predvsem od globine vode. V globji vodi rasle lokvanj Nymphaea alba. blatnik Nuphar luieuin, ščitolistna močvirka Nymphoides pehata, v nekoliko plitvejši vodna dresen Polygouiiini timphibium. rogoz Tvpha lalifolia, navadno ločje Junius c/Jiisus in trst Phragmites austral is. V osrednjem delu delte Donave tvori trst najobsežnejše strnjeno trstišče v Evropi. Votla stebla trsta so na močvirsko dno pritrjena s koreninami. Če se gost preplet korenin, prsti in votlih stebel odlušči od podlage, nastanejo različno veliki plavajoči otočki. To so splavi, na katerih gnezdijo rožnati in kodrasti pelikani Petecanus onocrotalus in P. erispus. sicer redki gnezdilci v Evropi. Ker so trstiko na veliko izsekavali in uničevali gnezdeče kolonije pelikanov, čapelj in kormoranov, so leta 1950 območje, kjer gnezdijo pelikani, zaščitili. Na žalost pa vsako leto število gnezdečih pelikanov upada in danes gnezdi le še nekaj deset parov kodrastih pelikanov. V delti Donave je tudi eno izmed najpomembnejših gnezdišč pritlikavega kormorana na svetu s kar 1500 pari. V velikem številu gnezdijo v delti male bele čaplje Egreliagarzeita in plevice Pfegaelisfalcinelus terceto nekaj parov žerjavov Grus grits.
Vodno gladino pogosto prekriva plavajoča preproga, ki je mešanica alg in cvetnic. Take preproge, bogate z vodnimi nevretenčarji so kot nalašč za počitek in prehranjevanje ptic. Na njih se ustavljajo čaplje. galebi, pobrežniki. plevice in druge ptice. V plitvejši vodi se pogosto hranijo plevice in male bele čaplje. Na preprogi iz rastlinja so postopali rečni
Čopaste čaplje počasi prikorakajo izza trsta.
galebi l.arus ridibumtus med njimi pa je iskal hrano črni martincc Tringa enthropus. Tu in tam so izza trsta in rogoza prikorakale čopaste čaplje Ardeolla railoides. Blizu trsta so plavali rjavovrati ponirki Pod iccpa griaeigena in čopasti ponirki P. eristatus. Na suhih drevesih ali večjih suhih vejah so pogosto veliki kormorani Phcdacrocoras carbo in pritlikavi kormorani Ppvgmetta. ki si sušijo perje. Takšna izpostavljena mesta imajo rade tudi bele čaplje Egretta alba.
Najbolj živahno je na jezerih zjutraj in pred večerom. Najbolj veličasten dogodek je bil prihod rožnatih in kodrastih pelikanov. K jezeru so prileteli v veliki jati. kije najprej zakrožila in si očitno izbirala primerno mesto za pristanek. Kljub velikosti in teži so se pelikani elegantno spustili na vodo. S kanujem sva se jati počasi približevala. Toda bliže kot na nekaj sto metrov se jima nisva mogla približati. Dosegla sva ubežno razdaljo jate in ko sva se premaknila za nekaj metrov, se je elegantno premaknila cela jata. Nekoliko bližje sc je jati približal Bojan v kritju plavajočega fotografskega šotora. Kmalu za pelikani so prileteli tudi kormorani. Jata se je spustila na jezero in se razporedila v obroč. Obroč plavajočih kormoranov se je pričel ožiti. Prestrašene ribe niso znale iz obroča in pojedina seje lahko pričela.
V delti sva tu in tam srečala edinole domačine, ki so ribarili. Zaradi obilja hranil in razsežnosti je delta Donave bogata z ribami. Najbolj znane in hkrati najbolj ogrožene med njimi so vsekakor jesetri, ki sc vsako leto iz morja selijo v Donavo, kjer se drstijo. Predvsem zaradi njihovih jajčec, iz katerih
SVET PTIC 1.1
ORNITOLOSKI POTOPIS
revija Društva /a opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS
fotn Bojuri MdriOlA
Le še nekaj deset parov kodrastih pelikanov gne/di v trstičju v osrčju delte.
izdelujejo kavijar, jih na selitveni poli prestrezajo ribiči. Svetla polt in lasje so odkrivali slovansko poreklo ribičev. Govorili so ukrajinsko in z nekaj sorodnimi besedami slovenščini sva jih vsaj nekoliko razumela. Današnji prebivalci delte so potomci moldavskih pastirjev, ki so prvi naselili delto v II. in 12. Stoletju, in kozakov. ki so živeli ob Dnjepru ter Lipovancev z Dona. ki so jih tukaj naselili v 17. stoi. Večina vasi ima še vedno ruska ali ukrajinska imena. Danes je v delti 22 vasi. ki imajo komaj po 100 do 250 prebivalcev. Največje naselje v delti je Sulina s 5.000 prebivalci. Nekega jutra, ko sva taborila ob enem od kanalov, naju je prebudil glasen ropot ladijskega motorja. Na vlečno barko, ki je imela edina motor, je bilo privezanih ducat ribiških čolnov. Že prej sva opazila, da večina lesenih
loto: Bo|.w Maiti-ia
Plevice je mogoče opazovati pri hranjenju v plitvi vodi.
ribiških čolnov nima motorja in se čudila, kako lahko priveslajo tako globoko v delto. Na večer se jc vodni vlak peljal nazaj na zbirno mesto, kjer so ribiči morali oddati svoj dnevni ulov. Davek ribolovu plačajo tudi ptice. V nastavljene ribiške mreže se najpogosteje zapletejo tiste vrste, ki se prehranjujejo z ribami. Najpogostejši prilov v ribiških mrežah so bili različni ponirki.
Kljub temu da sva si ogledala le majhen del delte Donave, nad obiskom nisva bila razočarana. Delta je kot mozaik sestavljena iz jezer, močvirij in peščenih sipin poraslih z gozdom. Šele ko se znajdeš v delti, se zaveš njene pro-stranosti in raznolikosti. Navkljub vsem grobim posegom, ki so bili storjeni, se delta še vedno zdi obiskovalcu kakor ornitološki raj. Še do začetka 20. stoletja je bila resničen raj za ptice, saj je v njej gnezdilo 10 do 15 milijonov ptičev. Ob koncu II. svetovne vojne je bilo še okoli sedem milijonov ptic. V letih 1950 do 1970 so začeli sekati trstičevje in zgradili veliko novih kanalov. Število ptic v delti je v 70-ih letih prejšnjega stoletja doseglo le še pol milijona. Uničili pa so tudi enovitost delte in njen vodni režim, ko so konec 19. stoletja rokav Sulina preuredili za plovbo. Okljuke so ločili od novo zgrajenega kanala in mu utrdili bregove. Enako so naredili tudi z rokavom Sfinthu Georghi. Prvič so košček delte zaščitili leta 1939. Zaščitili so del gozda na peščeni sipini Letca, ki so ga progasili za nacionalni park. V začetku 50-ih let so naredili prve načrte za mrežo rezervatov in zatočišč. Šele v začetku 90-ih let so delto Donave razglasili biosferni rezervat, ki se razteza na 580.000 hektarjih. ■ ■ ■
14 DbLfA DONAVE