SpioSne vestl. — »Črna cleska« jim ne prija. Za vse one, ki jim ne prija »črna deska« na naslov* ni strani »Učit. Tovariša« naj velja objasniio, da je ta »deska«, na kater-o pribija orguni= zacija samc najbolj kričeče slučaje, samo; obramba učiteljskega stanu, ki bo veljala za vse režime v enaki meri, brez vsake popust= ljivosti in obzirnosti. »Danes meni, jutri tebi« — zato mora učiteljstvo strnjeno stati za to samoobrambo in obče interese pred^ postaviti pred osebne interese; ločiti mora tudi, da se s tem v nobenem, slučaju ne na^ pada ioseb, ampak le brani princip. Deska ima namen, da dvigne službeno in staaovs sko moralo v prid zdravi 'upravi in v dobrobit šalstva in naroda. — Kaj se godi? Nova rubrdka p,od tem naslovom v »Učiteljskem Tovarišu« vzbuja povsod veliko pozormost. »Narodna Pnosve« ta« z dne 29. aprila prinaša članek posvečen tej »Črni deski« slovenskega učiteljstva in priobčuje prva dva slučaja, :k(i sta bila objav» ljena v rubriki »Kaj se godi«. Zadnji slučaj »Militarizacija učiteljstva« pa je pirinesio tudi dnevno časopisje. Ta slučaj je v celoti obja» vil »Slovenski Narod« in pa »Jutarnji list« iz Zagreba. — Upokojitev oblastnega šolskega nadj zornika E. Gangla. S kraljevim lukazom je bil upokiojen na lastno prošnjo tov. E. Gangl, ker je dosegel polno službeno dobo. Tovariš Gangl je prišel na svoje mesto ob prevratu ter je ostal, z malenkostno prekinitvijo do zadnjega časa na tem mestu. Tedanja upra* va in vlada za Slovenijo ga je pozvala na mesto višjega šolskega nadzornifca na pred* log organizaoije, ki je stala na načelnem sta= lišču samouprave osnovnega šolstva, t. j. da naj tudi višja upravna mesta, na katerih se stavljajo predlogi o osnovnem šolstvu, zase= dajo in opravljajo osnovnošolski učitelji. Podčrtavamo, da je bila načelna zahteva tudi med drugimi zahtevami, ki jih je predložilo združeno učiteljstvo, t. j. ono iz bivše Zas veze in iz Slomškove zveze potom »Učitelj; skega sveta« tedanji vladi in vlada je ugos dila solidarni in upravičeni zahtevi osnovno* šolskega učiteljstva ter mu dala nadzornike iz lastnih vrst. Posebno plodno1 je bilo delo oblastnega šolskega nadzornika Gangla ob prevratni dobi, ko je bilo treba vseh energij za lorganizacijo šolstva v novi državi. Imel je srce za učiteljstvo in razumevanje za po= trebe šolstva in učiteljstva, ki je pod njegu= vim vodstvom lepo napredovalo do nesrečne dobe iOib ukinitvi višjega šolskega sveta, s ka= tero je nastal zastoj in zapreke, ki nas more še danes ter so bile iovira, ki jih tudi on z vso svojo voljo ni mogel odstraniti. Danes, ko se poslavlja od učiteljstva, mu isto želi, da ga o»hrani z današnjo čilostjo še dolgo let v svoji sredi. — Za vršilca dolžnosti oblastnega šol« skega nadzornika je imenovan oblastni nadzornik za šol&ke vrtove Andrej Skulj v Ljub= ljani. To imenovanje je pozdravilo solidarno vse osnovnošolsko učiteljstva, ker vidi s tem, da je prodrl princip, da tudi upravna mesta osnovnega šolstva zasedaj osniovnošoilsko učiteljstvo samo. Podčrtavamo, da si je v tej zahtevi — ne oziraje se na osebo — solis darno in edino vse učiteljstvo in bi iz istega razloga pozdravilo vsakogar iz svojih vrst na tem mestu. To je plod soilidaritete učiteljstvi v stanovskem iboju! — Iz katerih razlogov bi bile boljše obs lastne učiteljske knjižnice namesto okrajnih? Okrajne učiteljske knjižnice z novim šolskim zakonom ne bodo imele več prave zakonite podlage in bodio le vegetirale. Združene v ciblastno učiteljsko knjdžnico bodo lahko do» bile svoje stalne prostore in mnogo ugodno^ sti za svoj razwj. Imele bi svoj stalen odbor in svojega knjižnioarja, ki bi stalno, dnevno lahko oskrboval za izpopolnitev iknjižndce in njeno poslovanje. Izposojevalo bi se lahko dnevna, službeno in poštnine prosto potom šolskih upraviteljstev po posebnem ipravii« n^iiku za izposojevanje. Važnejših del bi ime« la knjižnica po več, da bi bile knjige hitro na razpclago. Izdal bi se skupen katalog za vse Sole in dopodnilnd katalogi vsako leto ter se tudi nove knjige objavljale po strokovnih listih. Knjižničar bi se lablko posvetil zasle= dovanju moderne pedagoške literature vse« stransko dn ibi sistematično dzpopolnjeval knjižnico ter skrbel za čitanje iknjig ,s strani učiteljstva. Ena knjižnica bo tudi lahko re= flektirala na državno in oblastno podporo. Zadnje leto je dala »Zaloga šolskih knjig« do 3000 Din vsaki okrajni učiteljski Iknjiž* nici, ki so se raztrosiili dn porazguibili, koliko več bi zaleglo. če bi prejela vsaka oblastna knjižnica po 45.000 Din letno, kako bolj si< stematično bi se dale nabaviti knjige. Še slabše je, če se siklicujemo na privatne ob< lastne knjižnice, 'ker smo s tem ob lokale, knjižničarja, podporo in poštnine prosto razpošiljanje, ki bi jih sicer dala država, a moramo pri privatni knjižnici plačati vse iz svojih žepov. — Zakaj učiteljstvo uhaja domov in ne ostane dalj časa v enem kraju? Stalno se sli* šijo pritožbe, da posebno mlajše učiteljst\o kaj rado zapušča službeni kraj ob vsakem pouka pnostem času. Ne misli pa se na to, kaj je temu res graje vrednemu pojavu pravi vzrok. Na deželi je zelo težko dobiti stano* vanje, bigijeničnega stanovanja pa sploh r.e mioremo dobiti. P.osledica je, da učitelj sta« niuje v kakšni nezdravi sobioi, katere se rad reši koliikrat le more, p>osebno takrat, v ta^ kem že sicer nezdravem stanovanju, če mu še primanjkuje najnujnejša oprema, pob'> štvo. — Najmočnejša vez med človekom in gotovim krajem je prijeten dom in baš zato mislimo, da toliko časa, dokler se ne preskrbi učiteljstvu — posebno na deželi — zdrava in njegovemu poklicu primerna aobica. toliko časa se ne smemo čuditi, ako mlado učiteljs stvo tauktos rado zapušča službeno mesto in &voj pauka prosti čas preibije pri roditeljih. odnosno pri znancih. Zato jc prav umesten predlog, ki ga je stavilo za rešitev stanovanja skega problema učiteljstva Dol. Lendavsko društvo in se glasi: Vodstvo organdzacije naj predlaga obema oblastnima šolskima odbo« roma izposlovanje uredbe, da mora imeti vsaka učna oseba naturalrao stanovanje. Za učitelje z družino naj se da na razpiolago kompletno stanovanje, neporočenim pa s po» bištvom i&premljena soba. — Dobra odredba. Pnosvetnio ministr* stvo je izdalo odlok, ki prepoveduje vsemu uradništvu tega ministrstva sprejemati *od kogarkoli prošnje in vloge, ako niso poslane uradnim potom. — Ako se bo ta odredba strogo izvajala, bode marsikatera nepravil* nGst 'odstranjena. — Izplačila iz partije 55. Ministrstvu pro» svete so bili po velikih županih predloženi spiski dolgov iz prejšnjih let s priznanicami vred. Ministrstvo prosvete pa je vrnilo spi« ske s priznanicami vred z nalogom, da moira vsak uslužbenec posebej zaprositi ministr? stvo prosvete z nekolekovano prošnjo za iz» plačilo prejenikiov po partiji 55. — Vsi prt> zadeti, ki še niso vložili piosebne prošnje, naj to store, a prošnji naj priložijc priznanico in overavljen prepis dekreta o priznanju višjih prejcmkov (premestitveni — uipiokojitveni de» krct ali naLog za uradna potovanja), katerih dolg spada v partijo 55. — Zavarovanje kontraktualnega učiteljs stva. I_šla *Je ponovna tozadevna oknožnica, na padlagi katere morajo vsi sreski pogla? varji sestaviti seznam vseh kontraktualnih učiteljev, ki mora vsebovati ime in priimek uslužbenca, službeni kraj, mesečna nagrado in od kedaj prejema nagrado. Zavarovanje se bo izvršilo pio-tom prosvetnega oddelka. — Razpis učiteljskih služb. iPo odloku ministrstva prcsvete O. N. br. 22.890 z dne 22. marca 1928 se morejo ponovno razpisati vse učiteljske službe, ki so ibile razpisane v tekočem šolskem letu, a niso bile oddane. — Razpisana bodo tudi vsa mesta, kd se iz* praznijo po zadnjih imenovanjdh, da jih bo mogoče že z novim šolslcim letom stalno oddati. — Učiteljsko društvo »Jedinstvo« za grad Zagreb i okolicu če održati u subotu 5. maja 1928 u Samoboru redovitu skupšbinu društva. Dnevni red: S pedagoškosnastavnič* koga internacijcnalnoga kongresa u Berlinu aprila ove gcdine. Izvješčuje prof. Josip Škavič, predsjednik Povjereništva U. J. U. Za« greb. Naš stalež u sebi i oko sebe, s osobitim obzirom na prilike u Hrvatskoj i Slavoniji. Raspravlja Jovan MHojevič, učitelj. Dječja književnoist u nas. Na raspis pedagoške sek= cije U. J. U. m Beogradu prikazuje Ljudevit Krajačič, oblasni školsiki nadzornik. Pred= lozi društvene uprave o aktuelnim školskim i staleškim pitanjima (pitanje novoga Zaikona za osnovne škole; neaktivnost mjesnih i 'O-blasnih škol. odibora; neureden škoiski nad= zor; nepravilno nabavljanje časopisa i knjis ga; pitanje reorganizacije zanatskoi«trgovačkih škola; roijenjanje zakonslkih ustanos va Finansijskim zakonima; disciplinsko su= dovanje za učiteljstvo; učiteljski stečajevi; oblasne samouprave d učiteljska drva, sa sta= novima i drugim pravima; udaja uoiteljica; promjena pravila U. J. U., gradnja Dačkoga Doima Udružonja u Beogradu i Konvilkta Povjereništva u Zagrebu; potreba pristupa^ nja svega učiteljstva u jedno Udruženje; potpomaganje štampe U. J. U.). Skupštinu če posjetiti predsjednik Udruženja Jugosla« venskoga Učiteljstva Vlada K. Petrovič iz Beograda. — Predsjednik: Ivan Vereš. Taj* nik: Viktor Klepstc. — Razstava sodobne kulture v Brnu. Č. S. R. 26. maja je otvoritev razstave, ki bo po svojem obsegu ena največjih v srednji Evropi. Tu se bo videlo jasno, kaj zmore člo^ veški razum, volja in vztrajnost. Razstava sama se deli v pet velikih skupin: V prvi je šolstvo in to od otroških vrtcev preko ljud« skih in srednjih šol do učiteljišč in strokovs nih šol. Druga skupina nam 'kaže človeka v zvezi z živo prirodo. Obsega človeški rod, njegovo zdravje, psihologijo in psihotehniko. Sem spadajo tudi prirodne znamenitosti in botanični vrt. Tretji del tvord človek in ne« živa priroda. V njem občudujemo vsemir in zeraljo, kakor tudi fizdkalno, kemično in mas temafcično znanost. V četrtem je pravništvo in država, v petem pa duševno življenje člc* veka. V poslednjem se razstavlja sociologija, jezikoslovje in literatura; dalje žurnaHstika, zgodovina, upodabljajoča umetnost, glasba in gledališče. Tu se seznanimo tudi s kulturs nimi in znanstvenimi društvi, vzgojo ljuds stva in visokim šolstvom. Istočasno in na istem prostoru se vrši v posebnem 2400 m2 obsegajočem paviljonu VII. brnski velesejem, k<i bo obsegal vso industrijo in obrt Čeho« slovaške. Razstavljeno bo tu v dvajsetih raz= ličnih skupinah, in sicer železna in lesna in« dustrija, steklarstvo, keramika, porcelan, umetno obrtništvo, elektrotehnika, optiika, mehanika, zemljedeljstvo, gozdarstvo, vrt? narstvo, tekstilna industrdja, kožarstvo, gra« fika, papirništvo, godbeni stroji itd. Raz* stavni prostori obsegajo 30.000 m2 in leže na 30 ha velikem zemljišču. Je tu glavna ro=* tunda s 16.000 nr in še 15 drugih paviljonov, katerih vsaki ima svoje tehniške in arhitek« tonske zanimivostd. Razstava bo odprta dokonca septembra. — V. S. — Za fond najvišjih slovenskih pro« svetnih zavodov, Akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije, se vrši dne 6. maja t. I. splošni šolski zbiralni dan, po od= loku ministrstva prosvete št. 3601 z dne 14. marca. Ta dan bo šolska mladina vseh osnov« nih. meščanskih, učiteljskih in srednjih šol v ljubljanski in mariborski oblastt pod vod* stvom svoijih lučiteljev zbirala prispevke za fond in tako dokumentirala narodovo voljo za dograditev lastne kulturne zgradibe. To= variši, apeliramo na Vas, da iniciativno vodite to splošno narodno zbirko in ji pripo^ morete do čim večjega uspeha. Razpravljajte o nji na svojih scstankih in razložite vsem, katerim bi bilo šc potrebno, pomen in po» trebe akcije na podlagi prejete brošure in uredite način zbiranja po krajevnih razme< rah tako, da bo 6im večje število Slovencev s svojimd, če tudi skromnimi darovi manife* stiralo za Akademijo znanosti in; umetnosn in za Narodno galerijo. — »Skrb in smrt«. Ako dma kdo izmed tovarišcv na razpolago otroSko trodejanjko »Skrb in smrt« — ki je bila pred leti natis* njena v »Vrtcu« — se prosi, da jo pošlje proti odškodnini na šolsko upraviteljstvo Loče pri Poljčanah. — Maturantinje državnih moških učitea ljišč v Mariboru iz leta 1923. Letos poteče pet let, odkar smo delale matura. Ali se snide* mo? PredLoge glede kraja (Mariibor ali Ce» lje) in časa (Binkošti) pošljite meni. — N. Šijanec, Velika Nedelja. — Maturantom koprskega učiteljišča iz leta 1903. Dvajsetpet let gre h ikioncu, odkar smo se poslovili od Kopra in odšli v svet. Desetletnico mature smo praznovali v Trstu o Božiču leta 1913. Zdaj smo tu in v Italiji. Oglasite se prijatelji od tu in od tam dn pi= šite mi, če se strinjate, da pridemo v počit^ nicah enkrat skupaj dn prebijemo dan ali dva v lobnovi preteklosti v naših spominih. — Anton Mervič, Ribnica (Dolenjsko). — »Ženski list«. Izašao je 5 (majski) ibroj ovog O'bljubljenog i omiljenoig mjesečnika za našu ženu. U modnom dijelu prikazana je najnovija moda biranim elegantnim modelis ma, od kojih su mnogi u vdše boja. Prikazan je i modni i narodni ručni rad. Tekstovni dio sadržaje višc zanimivih i poučnih člana« ka, mcdju kojima se ističu članci: o američ« kom kučanstvu, o uplivu prolječa na čov= ječjo tijelo, >o tome što niiedna žena nesmije propustdti i. t. d. Rubriko o kosmetici, zdrav« stvui. 'kučanstvu, športu i. t. d. sadržavaju mnoštvo praktičnih uputa. Posebno je pri= kazan uspješan rad našega kazališta. Zabav« no štivo je kao uivjek birano i za ženu oso^ bito zanimivo. — Pretplata stojd na tri mje* seca Din 45 a naručuje se kod Uprave »Zen* skoga lista« Zagreb, Samostanska ul. 2/1. — Opozarjamo tovariše(ice) na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo topio priporočas mo. — Enako naj se tovarišice in tovariši oziraju pri nakupu in naročilih na tvrdke, ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«. — Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbinah uživajo ŽIKO brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. ŽIKO dobite v vsaki trgovini v rdečih zavitkih. — Kdor nima še Ročnega kataloga za leto 1927./28., ki stane le 16 Din in ki vse-= buje vsestranska navodila, naj si ga takoj naroči v UČIT. TISKARNI, ker je v zalogi prav pičlo število izvodov. Ne zamudite pri* like za nakup najcenejše knjižice, ki je že marsiko-ga obvarovala s svojimi nasveti in navodili občutne škode.