Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2015/99 H^ülll 0ИЈЕ& ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (za obdobje 1. 1. 2009 - 31. 12. 2014) A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROGRAMU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem programu Šifra programa P5-0193 Naslov programa Analiza dela, izobraževanja in zaposlovanja Work, Education and Employment Analyses Vodja programa 6829 Miroslav Stanojević Obseg raziskovalnih ur (vključno s povečanjem financiranja v letu 2014) 34186 Cenovni razred B Trajanje programa 01.2009 - 12.2014 Izvajalci raziskovalnega programa (javne raziskovalne organizacije - JRO in/ali RO s koncesijo) 582 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 5 DRUŽBOSLOVJE 5.03 Sociologija Družbenoekonomski cilj Družbene vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 5 Družbene vede 5.04 Sociologija B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROGRAMA 2.Povzetek raziskovalnega programa1 SLO Raziskovalni program je na splošno vpet v široko temo prehoda v 'post-fordizem'. Izhodiščni konceptualni okvir programa je neo-institucionalna teorija v obliki v kateri je definirana v literaturi o različnih kapitalizmih (Hall in Soskice, 2001), znotraj tega posebej koncept blaginjskega produkcijskega režima (BPR), kako so ga artikulirali Estevez-Abe, Iversen in Soskice (2001) ter Iversen v knjigi Capitalism, Democracy and Welfare (2005). Programska skupina se je, na osnovi tega izhodišča in dosedanjih raziskovalnih rezultatov, ukvarjala z ožjimi vprašanji institucionalne (ne)komplementarnosti na mikro ravni (posebej med podjetniškimi in družinskimi strukturami) ter skušala umeščati ta mikro-razmerja v bolj dolgotrajno preobrazbo trga delovne sile (segmentacija trgov dela) in jih povezovati s spremembami v območju interesnega (intermediarnega) organiziranja in oblikovanja javnih politik. ANG_ In general terms the research is framed by the wide topic of transition from Fordism to the post-Fordism. The starting conceptual framework is neo-institutional theory as it is defined in the VoC literature (Hall in Soskice, 2001) and, within it, especially on the welfare production regime (WPR) concept as it is articulated by Estevez-Abe, Iversen and Soskice (2001) and Iversen in book Capitalism, Democracy and Welfare (2005). In terms of this starting point and on the basis of its former findings the group dealt with issues concerning institutional (non)complementarities at the micro level (especially between companies and families structures), trying to frame the micro level with more long term transformations at the labour market (labour market segmentation) as well as with changes concerning intermediate interest organisations and the policy formation processes. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem programu, (vključno s predloženim dopolnjenim programom dela v primeru povečanja financiranja raziskovalnega programa v letu 2014)2 SLO Opis raziskovanja: Izhodiščni konceptualni okvir programa, ki smo ga opredelili leta 2008, je bila neo-institucionalna teorija v obliki kot je definirana v literaturi o različnih kapitalizmih (Hall in Soskice, 2001). Ta teorija sugerira obstoj močnih in sistematičnih medsebojnih povezav oziroma 'institucionalnih komplementarnosti' med sistemi socialne zaščite, temeljnimi tipi in načini razvoja kvalifikacij ter prevladujočimi proizvodnimi in tržnimi strategijami podjetij v razvitih nacionalnih gospodarstvih; teorija izpostavi dva temeljna modela kapitalizma - liberalno tržno gospodarstvo (LTG) in koordinirano tržno gospodarstvo (KTG). Na osnovi raziskav, ki jih je skupina opravila v začetku in sredi prejšnjega desetletja, smo ugotovili, da se slovenski sistem močno ujema s ključnimi značilnostmi modela koordiniranega tržnega gospodarstva (KTG). Obenem smo ugotovili, da je v Sloveniji dotedanji uspešni gospodarski razvoj temeljil predvsem na naraščajoči prožnosti dela in zaposlovanja ter na stopnjevanju intenzivnosti dela (Cranet 2001, 2004; FEWC 2007; Svetlik in Ilič, 2006). Ugotovili smo tudi, da tradicionalno pomembna vloga družine (Černigoj Sadar, 2004) v Sloveniji postaja vse bolj pomemben vir zagotavljanja socialne varnosti in blaginje njenih prebivalcev, posebej mladih. Skladno s temi ugotovitvami smo oblikovali hipotezo, da slovenski KTG sistem močno spodbuja fleksibilnost in intenzivnost dela. Leta 2009 je Slovenijo dosegla svetovna finančna kriza. V tem letu je slovenski BDP upadel za 8 odstotkov (OECD, 2011). Skladno s tedanjimi dramatičnimi spremembami se je programska skupina proti koncu leta 2009 osredotočila na izpeljavo 'dvotirne' raziskave: empirične raziskave 'podjetje - družina' ter tej komplementarne raziskave trga delovne sile in socialnega partnerstva. Ugotovljeni rezultati: V Sloveniji se je v 90. letih stabiliziral proizvodni model (oziroma produkcijsko blaginjski režim - BPR), ki je imel naslednje ključne značilnosti: 1. množična proizvodnja kot prevladujoča tržna strategija podjetij (z elementi raznovrstne množične proizvodnje); 2. oblikovanje pretežno neprenosljivih (za podjetja specifičnih) znanj; 3. institucije in organizacije, ki so komplementarne tem strategijam in kvalifikacijam so: 1. družina, katere člani so, poleg formalnih oblik dela močno vključeni tudi v neformalno delo; 2. intermediarne organizacije (neo-korporativni sindikati in GZS z obveznim članstvom); 3. konsenzualno omejevanje rasti plač in centralizirani, inkluzivni sistem kolektivnih pogajanj ('varnost' plač); 4. varnost zaposlitve za večino delovne sile. Opisani model je temeljil na kombinaciji močne tradicionalne znotraj-družinske ter širše družbene redistributivne solidarnosti. Slovenija se je, ob uporabi podedovanih virov oziroma primerjalno ugodnega razvojnega izhodišča, prav s pomočjo teh dveh tipov solidarnosti sorazmerno učinkovito vključila v EU in EMU režim. Ugotovili smo, da je ta sistem v Sloveniji že sredi prejšnjega desetletja dosegel skrajno točko ter da se je, pod pritiskom svetovne krize, začela dogajati njegova (kvalitativna) sprememba. Temeljna ugotovitev naše empirične raziskave je, da je vitalna institucija celotnega modela, družina in njena notranja solidarnost, izpostavljena ekstremnim pritiskom ter da se ti pritiski v kriznem kontekstu močno stopnjujejo. Ugotovili smo tudi, da imajo zaposleni starši, posebej moški dolg delovnik, medtem ko so ženske bolj obremenjene tako s plačanim kot neplačanim delom (Kanjuo-Mrčela in Černigoj-Sadar, 2011; Kanjuo Mrčela in Ignjatović, 2013). Učinki krize so imeli značilno bolj negativne učinke na žensko populacijo, saj je celoten proces stopnjevanja krize in proti-kriznih ukrepov, med temi posebej varčevalni ukrepi, ki so bili sprejeti sredi leta 2012, močno ogrožal ekonomsko neodvisnost žensk. V naših raziskavah smo se ukvarjali z analizo družbene odgovornosti podjetij (Golob, Podnar in Lah, 2009; Golob in Podnar, 2013) ter ugotovili erozijo zaupanja v podjetja, ki so bila pred krizo med najbolj uglednimi (Podnar, Tuškej in Golob, 2012). Ugotovili smo, da se pod pritiskom krize pospešeno spreminjajo ključne značilnosti socialnega dialoga v Sloveniji (Crowley in Stanojević, 2011; Stanojević, 2012). Zaradi upada članstva se radikalizirajo pogajalska stališča tako delodajalskih organizacij kot sindikatov. V teh okoliščinah, ki se kombinirajo z ekstremnim pritiskom zunanjih dejavnikov - finančnih trgov in ostalih globalnih in evropskih institucij, postaja unilateralno oblikovanje in izvajanje vladnih politik ključni mehanizem implementacije politik oblikovanih na evropski ravni. S tem tako vlade kot 'evropske politike', izgubljajo na legitimnosti. Uporaba rezultatov. Rezultate našega raziskovanja smo sistematično uvajali v pedagoški proces, saj so člani programske skupine večinoma pedagogi. Rezultate raziskav smo predstavljali na znanstvenih konferencah in jih objavljali v domačih in tujih revijah in monografijah. Člani programske skupine se s prispevki ali strokovnimi mnenji pojavljajo tudi v medijih ter na ta način vplivajo na splošno in strokovno javnost. Posamezni segmenti našega dela in posamezni člani skupine so bili delno vpeti oblikovanje nekaterih javnih politik (glej točki 7 in 14). Sodelovanje s tujimi partnerji. Člani programske skupine sistematično sodelujemo z Evropsko fundacijo za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev in smo bili vključeni v različne mednarodne projekte in druge oblike mednarodnega sodelovanja (glej točki 13 in 14). 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem programu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 SLO_ Realizacija hipoteze: Osrednja raziskovalna hipoteza naše programske skupine je bila, da v Sloveniji prevladuje proizvodni model, ki močno spodbuja fleksibilnost in intenzivnost dela. Z našimi raziskavami v preteklem obdobju smo obstoj tega modela tudi dokazali. Pokazali smo, da so bili učinki tega modela protislovni: do približno sredine prejšnjega desetletja so se kazali v gospodarski rasti a hkrati, že pred izbruhom svetovne krize, tudi v delovnih preobremenitvah zaposlene populacije ter v močnih družbenih cepitvah in razvojnem (organizacijsko-tehnološkem) zaostajanju. Realizacija programa dela. Zaradi svetovne krize, ki je Slovenijo zajela leta^2009, smo program dela prilagajali in delno spreminjali njegov začetni fokus. Že na začetku dela smo identificirali znake notranje izčrpanosti slovenskega modela, nismo pa predvideli kombiniranja te izčrpanosti z učinki globalne finančne krize. Ker smo ugotovili, da je družina in neformalno delo, ki ga opravljajo družinski člani, pomemben stabilizatorja celotnega modela, smo preko empirične raziskave želeli preveriti obseg teh sprememb. Junija 2011 je bil zaključen terenski del raziskave, ki je zajel reprezentativni vzorec slovenske populacije in je vključeval 1082 respondentov. Na osnovi zbranih podatkov smo ugotovili stopnjo institucionalne (ne)komplementarnosti med ključnimi razsežnostmi slovenskega blaginjskega produkcijskega sistema: sfero formalnega gospodarstva, ki ga je zaznamovala močna fleksibilizacija in intenzifikacija dela ter družinskega življenja, ki vire preživetja dopolnjuje z močno naslonitvijo na neformalno delo. V letu 2012 smo člani programske skupine analizirali podatke pridobljene s terensko raziskavo. V letu 2013 smo zbrane in analizirane podatke skušali umeščati v primerjalno perspektivo. Omenjena raziskava je bila največja sprememba našega programa, ki v osnovi ni odstopala od temeljnih načrtovanih ciljev. Raziskava nam je omogočila vpogled v učinke krize na mikro ravni družbenega sistema ter identifikacijo skupin, ki so najbolj izpostavljene njenim pritiskom. Realizacija zastavljenih ciljev. Ključni cilj programa je bil identifikacija osnovnih značilnosti blaginjskega produkcijskega režima v Sloveniji. Osnovne značilnosti tega režima smo uspešno identificirali. Program je predvideval sprotno analizo (eventualnih) sprememb tega sistema. Kot je bilo omenjeno, z našimi raziskavami smo zaznali procese pospešene dezorganizacije celotnega obrazca._ 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega programa oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v letu 20144 SLO Programska skupina je v letu 2014 prejela odobreno povečanje financiranja na podlagi Javnega poziva za oddajo prijav za povečanje financiranja raziskovalnih programov (Uradni list RS, št. 10/14). Zato sta se novembra 2014 programski skupini pridružila raziskovalca dr. Jožica Zajc ter dr. Žiga Vodovnik. Kolegica Zajc se je v tem obdobju seznanjala s temeljnimi koncepti in znanstveno literaturo, ter začela s prvimi analizami že zbranih podatkov raziskovalne skupine. Omenjene priprave so ji omogočile bolj poglobljeno nadaljnje delo v drugi fazi, v kateri je pregledala podatke raziskave Delo - družina, ki jo je programska skupina izvedla v letu 2011. Kolegica je izvedla dodatne analize in pričela s pripravo izvirnega znanstvenega članka o posledicah intenzifikacije dela. Kolega Vodovnik je letu 2014 individualno raziskovalno delo fokusiral na pregled dosedanjih raziskav v okviru programske skupine »Analiza dela, izobraževanja in zaposlovanja«, pri čemer je bil poudarek na že opravljenih obravnavah intersekcij spreminjanja režimov dela in širših političnih transformacij. Tudi v letu 2015 bo v tem delu njegov poudarek ostal na obravnavi epistemoloških in metodoloških dilem, ki jih predstavlja proučevanje družbenih transformacij sodobnih postdemokracij (Ranciere 2004, Crouch 2004). Sledil bo tezi Arjuna Appaduraja (2004), da so z nastopom neoliberalne paradigme številni koncepti in kategorije spremenjene družbeno-politične realnosti preveč izmuzljive za tradicionalne discipline, klasične teorije in epistemologije, zato mora njihova analiza temeljiti na novih in bolj elastičnih epistemoloških predpostavkah. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati programske skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 32731229 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Pogoji za neoliberalen obrat: primera Madžarske in Slovenije ANG Conditions for a neoliberal turn: The cases of Hungary and Slovenia Opis SLO Slovenija in Madžarska sta uveljavljali sistematične tržne reforme še pred zlomom enostrankarskega sistema. Po nagli politični spremembi ju je zaznamoval premik v tržno gospodarstvo. Na Madžarskem je imela ta sprememba jasne značilnosti neo-liberalne preobrazbe; v Sloveniji se je v tem obdobju uveljavljal alternativni obrazec sprememb, ki je vseboval neo-korporativizem in njegove keynesovske blaginjske korelate. V preteklem desetletju se je v obeh družbah pojavil novi val radikalnih neo-liberalnih sprememb. Avtor v članku primerja preobrazbo dveh družb ter tako skuša identificirati pogoje, ki so v 'ozadju' neoliberalnega obrata v teh dveh primerih. ANG Even before the end of the one-party system, both Hungary and Slovenia experienced systematic internal market reforms. After the abrupt political transition there has been a complete shift to a market economy. In Hungary, this had clear features of a neoliberal transformation; but in Slovenia an alternative path was taken, involving neo-corporatism with its Keynesian welfare correlates. Yet during the last decade, a new wave of radical neoliberal change has occurred in both countries. In this article, I compare the transformations in both countries, in order to identify the conditions underlying the neoliberal turn in each. Objavljeno v Sage; European journal of industrial relations; 2014; Vol. 20, no. 2; str. 97-112; Impact Factor: 0.822;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.892; A': 1; WoS: NM; Avtorji / Authors: Stanojević Miroslav Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 31346781 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Vzpon in upad slovenskega korporativizma: lokalni in evropski dejavniki ANG The rise and decline of Slovenian corporatism Opis SLO V 1990. se je v Sloveniji izoblikoval in stabiliziral regulativni obrazec, ki je bil (po strukturi in osnovnih funkcijah) podoben povojnemu sistemu evropskega korporativizma. Ta sistem je Sloveniji omogočil relativno hitro in mirno / nekonfliktno vključitev v evropski monetarni sistem. Vendar se prejšnji vzpon in najnovejša tendenca dezorganiziranja tega sistema očitno ujemata s kvalitativno različnima fazami evropoeizacije. Na prvi pogled ta ujemanja podpirajo tezo o upadu socialnih sporazumov v post EMU obdobju, kar naj bi bilo bolj ali manj posledica uspešne internalizacije zahtev in pritiskov EMU režima v obdobju vključevanja v ta režim. V primeru Slovenije je ta interpretacija v osnovi napačna. Res je, da je upad slovenskega korporativizma povezan z EMU pritiski, ključni vzroki njegove dezorganizacije pa so zasidrani v njegovi mikro-strutkuri. ANG In the 1990s a regulative pattern that strongly mirrored the structure and basic functions of post-war European corporatism was formed and stabilised in Slovenia. The system enabled the country's relatively fast and smooth inclusion in the European monetary system. However, its former rise and recent tendency towards disorganisation clearly overlap with the qualitatively different phases of Europeanisation. At first glance, this overlap supports the thesis that there has been a decline of corporatist pacts in the post-EMU period, suggesting that the decline is caused by the more or less successful internalisation of EMU demands and pressures during the accommodation process. In the Slovenian case, this interpretation is basically misleading. It is true that the decline of corporatism in Slovenia was connected with EMU pressures, but the primary source of its disorganisation lay in its specific micro-foundations. Objavljeno v Carfax Publishing for the University of Glasgow; Europe-Asia studies; 2012; Vol. 64, no. 5; str. 857-877; Impact Factor: 0.464;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.494; A': 1; WoS: BM, GY, UU; Avtorji / Authors: Stanojević Miroslav Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 31455325 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Uokvirjanje semantičnih pomenov korporativnega ugleda v kontekstu globalne ekonomske krize: primer Slovenije ANG Mapping semantic meaning of corporate reputation in global economic crisis context Opis SLO Prispevek obravnava osnovna vprašanja, ki zadevajo pomen ugleda in njegovo merjenje. Vprašanja preučuje v kontekstu nedavne globalne ekonomske krize, ki je povzročila erozijo zaupanja v korporacije in znižanje ugleda kot kapitala korporacijam, ki so bile pred krizo ene izmed najbolj uglednih. Raziskuje semantični pomen ugleda in asociacije, ki jih posamezniki povezujejo s tem konceptom ter te asociacije primerja z uveljavljenimi lestvicami za merjenje ugleda. Empirični del sloni na semantični analizi omrežij. Rezultati kažejo, da obstaja nekaj močnih determinant ugleda, ki sovpadajo z dimenzijami v merskih instrumentih, vendar pa jih je tudi precej takih, ki so kontekstualne in odražajo ekonomsko in finančno krizo. Ugotovitve sovpadajo s tezo, da je ugled družbeno konstruiran in pod vprašaj postavljajo relevantnost in univerzalnost standardnih merskih instrumentov ugleda. ANG This paper raises fundamental questions about the meaning of reputation and its measurement. It also considers the context of the recent global economic crisis, which brought about the lowest levels of trust in corporations, and a serious erosion of reputational capital of the corporations previously regarded as highly reputable. It maps out the semantic content of corporate reputation in an attempt to capture the ideas that individuals associate with this concept and to contrast it with the established standard reputational measures of reputation. The empirical part is based on semantic network analysis, a special form of social network analysis, where connections are formed by the use of overlapping concepts. The results show that there are a few strong determinants of reputation. They mainly coincide with the established reputational measures; however, some strong determinates seem to be context-specific and reflect the current global economic and financial crisis. The findings of the study correspond to the proposition in the literature that reputation is socially constructed and deliver insights into the relevance of standard and universal reputational measures. Objavljeno v Elsevier; Public relations review; 2012; Vol. 38, no. 5; str. 906-915; Impact Factor: 0.749;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.903; A': 1; WoS: DI, EU; Avtorji / Authors: Podnar Klement, Tuškej Urška, Golob Urša Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 30465629 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Socialne politike povezane s starševstvom in zmožnosti slovenskih staršev ANG Social policies related to parenthood and capabilities of Slovenian parents V članku uporabljamo Senov pristop zmožnosti, da bi ocenili zmožnosti Opis SLO slovenskih staršev za usklajevanje plačanega dela in družine pod pritiskom procesa prehoda v tržno ekonomijo. Zanima nas kako so med seboj povezane različne ravni zmožnosti, vključno s socialno politiko, organizacijsko in ravnijo posameznika glede usklajevanja dela in zasebnega življenja zaposlenih staršev. V analizi kombiniramo kvalitativen in kvantitativen metodološki pristop. Raziskovalni rezultati kažejo, da povečana prekernost in intenzifikacija dela ustvarjata vrzeli med zakonsko in normativno obstoječimi možnostmi za učinkovite strategije usklajevanja in dejanskim koriščenjem možnosti, ki jih ponujajo slovenske socialne politike. Ugotovili smo, da zmožnosti staršev za usklajevanje plačanega dela in starševstva povečujejo obstoječe socialne politike in sprejetost enakosti spolov v sferi plačanega dela, medtem, ko jih zmanjšujejo intenzifikacija dela, dominacija plačanega nad ostalimi deli življenja in sprejetost neenakosti po spolu na področju starševstva in gospodinjskih obveznosti. ANG We apply Sen's capability approach to evaluate the capabilities of Slovenian parents to reconcile paid work and family in the context of the transition to a market economy. We examine how different levels of capabilities together affect the work-life balance (WLB) of employed parents. We combine both quantitative and qualitative methodological approaches. The results of our quantitative and qualitative research show that increased precariousness of employment and intensification of work create gaps between the legal and normative possibilities for successful reconciliation strategies and actual use of such arrangements in Slovenia. The existing social policies and the acceptance of gender equality in the sphere of paid work enhance capabilities for reconciliation of paid work and parenthood, whereas the intensification of working lives, the dominance of paid work over other parts of life, and the acceptance of gender inequalities in parental and household responsibilities limit parents' capabilities to achieve WLB. Objavljeno v Oxford University Press; Social politics; 2011; Vol. 18, no. 2; str. 199-231; Impact Factor: 1.077;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.66; A'': 1;A': 1; WoS: WM, ZK; Avtorji / Authors: Kanjuo-Mrčela Aleksandra, Černigoj-Sadar Nevenka Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 30330717 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Raznoterosti kapitalizma, virov moči in zgodovinske zapuščine ANG Varieties of capitalism, power resources, and historical legacies Opis SLO Kljub temu, da je Slovenija majhna, relativno nova nacionalna država, je bila upravičeno prepoznana kot primer 'neo-korporativistične' in 'koordinirane tržne ekonomije', zaradi česa je edinstven primer med post-komunističnimi državami, vključno z novimi članicami EU. Avtorja raziskujeta vzroke te posebnosti in se sproti vključujeta v debato o načinu oblikovanja koordiniranih oz. neo-korporativističnih ekonomij, ki se je sprožila med zagovorniki teorije različnih kapitalizmov (VoC) in teorije virov moči. Čeprav nekateri elementi, ki jih predvideva VoC teorija v Sloveniji obstajajo, se v primeru Slovenije pojavljajo tudi drugi, ki jih ta teorija ne predvideva. Avtorja ugotavljata, da je imelo organizirano delavsko gibanje v kritični točki razvoja bistveno vlogo, in v celoti gledano ugotovita, da v tem primeru ima teorija virov moči večjo razlagalno moč. Kakorkoli, pri premiku z razlage načina oblikovanja slovenskega modela k odgovoru na vprašanje o vzrokih njegove edinstvenosti med primeri post-komunističnih družb, avtorja ugotavljata, da je bila specifična zgodovinska dediščina odločilnega pomena, posebej tista povezana s posebno obliko jugoslovanskega komunizma. Although Slovenia is a small, relatively new nation-state, it has been justifiably called "neocorporatist" and a "coordinated market economy," ANG making it unique among postcommunist societies, including ten new EU member states. The authors explore how it became so, and in the process shed light on the debate between varieties of capitalism (VoC) and power resources theories about how coordinated or neocorporatist economies emerge. Although several of the elements predicted by the varieties of capitalism perspective were present in Slovenia, others were not. The authors also find that a significant mobilization by organized labor at a crucial point played an essential role, and overall find that power resources theory has greater explanatory power in this case. However, in turning from explaining how the Slovenian model was formed to why it was so unique among postcommunist cases, they find that specific historical legacies were critical, particularly those from the distinct Yugoslav form of communism. Objavljeno v Sage Publications; Politics & society; 2011; Vol. 39, no. 2; str. 268-295; Impact Factor: 2.118;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.918; A'': 1;A': 1; WoS: UU, WM, XA; Avtorji / Authors: Crowley Stephen, Stanojević Miroslav Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati programske skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 32279645 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Zmogljivosti za ravnovesje med delom in življenjem v okviru povečanja intenzivnosti in negotovosti dela v storitvenem sektorju in IT industriji v prehodnem gospodarstvu ANG Capabilities for worklife balance in the context of increasing work intensity and precariousness in the service sector and the IT industry in a transitional economy Opis SLO V poglavju so predstavljeni podatki o zmožnostih zaposlenih staršev, da bi zahtevali ustrezne pogoje za usklajevanje plačanega dela in zasebnega življenja v treh sektorjih v istem institucionalnem in normativnem družbenem kontekstu. Pri analizi konteksta usklajevanja plačanega dela in zasebnega življenja v pogojih obnavljanja kapitalističnega režima v Sloveniji smo uporabili pristop zmožnosti A. Sena. Z analizo zbranih podatkov pridobljenih v fokusnih skupinah in z intervjuji smo zajeli stališča delodajalcev in zaposlenih. Ugotovili smo razlike na organizacijski in sektorski ravni odvisne od oblike lastništva, tržnega položaja in organizacijske kulture podjetij povezane z razlikami v spolni, starostni in izobraževalno/ strokovni strukturi zaposlenih. Vendar pa smo v vseh treh primerih ugotovili nekatere skupne predpostavke, ki vplivajo na neenakosti pri zmožnostih usklajevanja: vedno večja prevlada plačanega dela nad drugimi deli življenja; spol in neenaka delitev vlog in odgovornosti v javnem in zasebnem življenju in občutek, da je usklajevanje odgovornost staršev, a ne podjetja. ANG Chapter presents data on the agency and capabilities of working parents to make claims for WLB in three sectors within the same institutional and normative societal environment. We applied Sen's capability approach in analysing the capabilities for WLB in context of restored capitalistic regime in Slovenia. By analysing collected data from focus groups and interviews with managers we captured both accounts of employers and voices of employees. Specific firm and sector level variations exist in the three cases: differences in the ownership, market position, and organisational culture influenced by gender, age and educational/professional structure of employment. However, in all three cases, certain assumptions operate that shape agency inequalities in WLB: the increasing dominance of paid work over other parts of life; the gendered and unequal division of roles and responsibilities in public and private sphere and the sense that WLB is the responsibility of the individual parents, not the company. Šifra B.06 Drugo Objavljeno v Oxford University Press; Worklife balance; 2014; Str. 238-265; A': 1; Avtorji / Authors: Kanjuo-Mrčela Aleksandra, Černigoj-Sadar Nevenka Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 2. COBISS ID 996461 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Vrednotenje izvajanja resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2005-2013 ANG Evaluation of the Resolution on the National Programme on Equal Opportunities of Women and Men, 2005-2013 Opis SLO Vrednotenje Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2005-2013 je namenjeno predvsem ugotavljanju koristnosti in uspešnosti tega strateškega dokumenta ter predstavlja osnovo za iskanje nove rešitve na istem področju. Resolucija, sprejeta oktobra 2005 je strateški dokument, ki določa cilje in ukrepe ter ključne nosilce politik za uresničevanje enakosti spolov na posameznih področjih življenja žensk in moških v Republiki Sloveniji za obdobje od leta 2005 do leta 2013. Pri evalvaciji Resolucije smo ugotavljale, kako so se skozi izvedbo ukrepov in aktivnosti uresničevali cilji, ki so bili opredeljeni v Resoluciji in ocenile, kakšni so bili rezultati in učinki teh procesov. Pri opazovanju trendov enakosti spolov v času obstoja Resolucije smo upoštevale tudi širši družbeni kontekst (institucionalni in normativni okvir, vrednote in pričakovanja glede družbenih vlog moških in žensk, gospodarsko krizo in dr.). ANG The Evaluation of the Resolution on the National Programme for Equal Opportunities for Women and Men 2005-2013 was primarily designed to determine the usefulness and effectiveness of this strategy document and to provide the basis for new solutions in this area. The Resolution adopted in October 2005 was a strategic document that set out the objectives and measures and key policymakers to achieve gender equality in various spheres of the life of women and men in the Republic of Slovenia for the period from 2005 to 2013. In the evaluation of the Resolutions we determined the extent to which the objectives defined in the Resolution were achieved through the implementation of measures and activities. We also assessed the results and impacts of these processes. When observing the trends in gender equality in the time period covered by the Resolution, we also take account of the wider social context (institutional and regulatory framework, values and expectations about the social roles of men and women, the economic crisis etc.). Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v MDDSZ; 2013; 129 str.; Avtorji / Authors: Kanjuo-Mrčela Aleksandra, Filipovič Hrast Maša, Humer Živa Tipologija 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 3. COBISS ID 13174823 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Komuniciranje družbene odgovornosti podjetij ANG Communicating corporate social responsibility Souredništvo posebne številke mednarodne znanstvene revije, indeksirane v Scopus, na temo komuniciranja o družbeni odgovornosti. Družbena odgovornost je v zadnjih letih postala zelo raziskovana tema v Opis SLO družboslovju. V ospredje stopajo institucionalni vidiki, povezani z reprezentacijami in diskurzi, ki jih preučujeta sociologija in komunikologija. S tem se pogled na družbeno odgovornost, ki v prvi vrsti zadeva vez med poslovnim svetom in družbo, iz ozkega instrumentalnega, spreminja v družbeno-kritični. To dokazuje vsebina številke revije Corporate Communications s prispevki mednarodne konference o družbeni odgovornosti in komuniciranju, v soorganizaciji Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani. Gostujoči uredniki so v reviji objavili tudi članek, ki analizira velik izbor prispevkov na obravnavano temo v vidnejših znanstvenih revijah ter predstavi povzetek stanja in pomen komuniciranja družbene odgovornosti. ANG Co-editors of a special issue of an international scientific journal, indexed in Scopus, on CSR communication. Social responsibility has become a much-researched topic in the social sciences literature. Recently, the emphasis has been on the institutional approaches related to representations and discourses which have shifted the focus of social responsibility literature from instrumental and functionalist towards more critical. This current trend has also been acknowledged in the special issue of Corporate Communications where selected papers from the international CSR Communication Conference, co-organised by the Faculty of Social Sciences, have been published. Further, a comprehensive review of the state of the art in CSR communication literature was undertaken in the introductory article by the guest editors. Šifra C.03 Vabljeni urednik revije (guest-associated editor) Objavljeno v Corporate communications. Golob, Urša (gostujoči urednik 2013). Bradford: MCB University Press. ISSN 13563289. [COBISS.SIID 13174823] Tipologija 4.00 Sekundarno avtorstvo 4. COBISS ID 31420253 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Povezanost poslovnih usmeritev organizacije in odnosov do zaposlenih z uspešnostjo in inovativnostjo organizacij ANG The relations among the strategic orientation of an organization, employee relations and the success of an organization Opis SLO V pričujočem prispevku raziskujemo razmerja med različnimi dejavniki, ki vplivajo na uspeh organizacije. Osredotočili smo se na učinek poslovnih strategij in praks upravljanja s človeškimi viri (UČV prakse) in sicer kako lete vplivajo na naravo organizacije ( v razmerju do zaposlenih in tudi njihovih družin). Izhajali smo iz predpostavke, da so poslovne strategije gospodarskih akterjev optimalni napovednik za oblikovanje politik UČV in odnosov z zaposlenimi. Naša analiza potrjuje, da poslovna strategije v posledici dokaj natančno določa samo notranjo naravo organizacije, odnose z zaposlenimi in način, kako so razumljene potrebe zaposlenih, njihova dobrobit in tudi njihove družine. ANG In the presented paper we explore the relations among different determinants that influence the success of an organization. We are focused on the impact of business strategies and HRM practices on the nature of organization (in relation to employees and their family) and its success, innovativeness and the emotional response of employees. We start with the assumption that a business strategy is an optimal explorative predictor for HRM policies and for employee relations. Our analysis confirms that the business strategy impacts the nature of an organization, the way an organization develops employee relations and how they consider their needs, wellbeing and consequently their families. Šifra C.07 Drugo uredništvo Objavljeno v ISSWOV - International Society for the Study of Work & Organizational Values; Work values; 2012; Avtorji / Authors: Mesner-Andolšek Dana, Štebe Janez Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 5. COBISS ID 45247559 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Zaposljivost diplomantov in menedžment visokošolskih institucij ANG Employability of graduates and higher education management systems Opis SLO Mednarodna konferenca 'Zaposljivost diplomantov in sistemi visokošolskega izobraževanja' je bila izvedena na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani 27. in 28. Septembra 2012. Konference se je udeležilo približno 300 udeležencev iz 25 (predvsem) evropskih držav. Na konferenci je bilo izvedenih približno 70 predstavitev referatov ter okroglih miz. ANG The international conference "Employability of graduates and higher education management systems" was held at the Faculty of Social Sciences in Ljubljana, on 27 and 28 September. The conference was attended by approximately 300 participants from 25 (mainly) European countries. The conference included about 70 paper presentations and round tables. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Faculty of Social Sciences; 2012; Avtorji / Authors: Pavlin Samo Tipologija 2.30 Zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci 8.Drugi pomembni rezultati programske skupine7 9.Pomen raziskovalnih rezultatov programske skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Programska skupina se ukvarja s široko temo prehoda v 'post-fordizem. Zaradi razmeroma uspešnega razvoja Slovenije v času tranzicije in najnovejših 'odzivov' sistema na krizo je v mednarodnem (raziskovalnem) okolju interes za slovenski razvojni obrazec razmeroma velik. Ključni potencialni rezultat dela skupine je identifikacija sistemskih in razvojnih posebnosti majhne tranzicijske države. Objavljanje raziskovalnih rezultatov - primerjalnih prednosti in pomanjkljivosti slovenskega razvojnega obrazca, lahko spodbudijo dodatni interes mednarodne raziskovalni skupnosti. ANG_ The research group deals with the wide topic of transition to post-Fordism. According to the Slovenia's relatively successful development during the transition to the market economy (and the accession to the EU) and its recent responses to the crisis, there is considerable interest within the international research community for the Slovenian developmental pattern explanation. The main potential results of the research are developmental peculiarities that mark small transformational society. Presentation of these results - comparative advantages as well as the imperfections of the Slovenian system, could attract additional attention of the wider international research community. 9.2.Pomen za razvoj Slovenije10 SLO V dosedanjem raziskovanju smo ugotavljali, da je uspešen gospodarski razvoj Slovenije potekal predvsem na podlagi naraščajoče prožnosti dela in zaposlovanja ter na podlagi večje intenzivnosti dela. Ocenjevali smo tudi, da je za nadaljevanje uspešnega razvoja nujno spreminjanje proizvodnih in tržnih strategij ter njihovega institucionalnega okolja. Doslej je bil slovenski sistem sposoben uspešne adaptacije. Z našimi raziskavami skušamo pojasnjevati omejitve sedanje ureditve, ki se kažejo v naraščajočih družbenih delitvah, nasprotjih in konfliktih. Prav tako naj bi omogočale identifikacijo (pogojev) alternativnih razvojnih možnosti. ANG_ The analyses we have undertaken reveal that the Slovenia's economic development was mostly based on the growing employment flexibility and work intensification. According to these findings we suggested that the key precondition for the Slovenia's further successful development is a change of its production and market strategies and theirs institutional environment. The Slovenian system has been accommodated successfully to the changing environment (and growing competitive pressures) until now. The research group is trying to explain limits of the actual system obviously manifesting in the recently growing social divisions, cleavages and conflicts expecting that the research would outline some alternative developmental possibilities. 10.Zaključena mentorstva članov programske skupine pri vzgoji kadrov v obdobju 1.1.2009-31.12.201411 10.1. Diplome12 vrsta usposabljanja število diplom bolonjski program -1. stopnja 238 bolonjski program - II. stopnja 34 univerzitetni (stari) program 180 10.2. Magisterij znanosti in doktorat znanosti^3 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. MR 0 Ivana Dobrotić o ® □ 21509 Erik Kopač o ® □ 23828 Boris Kragelj o ® □ 25454 Barbara Lužar o ® □ 29222 Melita Peršolja Černe o ® □ 0 Sonja Robnik o ® □ 0 Robert Šumi o ® □ 25008 Marko Zebec Koren o ® □ 0 Manca Bežek ® o □ 0 Anita Bogataj Melihen ® o □ 0 Anita Celarec ® o □ 0 Ines Celin ® o □ 0 Mateja Erčulj ® o □ 0 Tanja Hajdinjak Žnidaršii ® o □ 28262 Gregor Jazbec ® o □ 0 Tanja Jazbinšek ® o □ 21868 Mateja Jenko ® o □ 0 Anja Kržič ® o □ 0 Martina Logar ® o □ 37055 Mija Lorbek ® o □ 0 Kristjan Mlekuž 0 o □ 0 Matjaž Mohorič 0 o □ 0 Maja Nemac 0 o □ 0 Saša Ogrizek 0 0 □ 0 Urška Podjed 0 o □ 26167 Tanja Sakelšek 0 o □ 0 Maja Šimec 0 o □ 0 Maja Štojs 0 o □ 0 Živa Švagelj 0 o □ 0 Robert Urek 0 o □ 0 Mojca Vaupotič 0 o □ 0 Tomaž Žirovnik 0 o □ 0 Tanja Zabukovnik 0 o □ 0 Doris Komen 0 o □ 0 Anja Jerković 0 o □ 0 Maja Bijuklić 0 o □ Legenda: Mag. - Znanstveni magisterij Dr. - Doktorat znanosti MR - mladi raziskovalec ll.Pretok mladih raziskovalcev - zaposlitev po zaključenem usposabljanju14 Šifra raziskovalca Ime in priimek Mag. Dr. Zaposlitev 25454 Barbara Lužar o 0 D - Javni zavod v 23828 Boris Kragelj o 0 E - Tujina v Legenda zaposlitev: A - visokošolski in javni raziskovalni zavodi B - gospodarstvo C - javna uprava D - družbene dejavnosti E - tujina F - drugo 12.Vključenost raziskovalcev iz podjetij in gostovanje raziskovalcev, podoktorandov ter študentov iz tujine, daljše od enega meseca, v obdobju 1.1.2009-31.12.2014 Šifra raziskovalca Ime in priimek Sodelovanje v programski skupini Število mesecev 0 Filip Majetić C - študent - doktorand v 7 Legenda sodelovanja v programski skupini: A - raziskovalec/strokovnjak iz podjetja B - uveljavljeni raziskovalec iz tujine C - študent - doktorand iz tujine D - podoktorand iz tujine 13.Vključevanje v raziskovalne programe Evropske unije in v druge mednarodne raziskovalne in razvojne programe ter drugo mednarodno sodelovanje v obdobju 1.1.2009-31.12.201415 SLO_ 1 Aleksandra Kanjuo Mrčela: Koordinacija dela nacionalne opazovalnice za Evropsko Fundacijo za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, tripartitno agencijo EU iz Dublina, ki deluje na področju življenjskih in delovnih pogojev (EWCO), industrijskih odnosov (EIRO) in upravljanja sprememb (ERM). Članice in člani programske skupine že od leta 2006 sodelujejo v nacionalni opazovalnici za Evropsko Fundacijo za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev, tripartitno agencijo EU iz Dublina, ki deluje na področju življenjskih in delovnih pogojev, industrijskih odnosov in upravljanja sprememb. V zadnjem letu smo med ostalim sodelovali pri oblikovanju dvanajst študij Evropske fundacije. 2 (2013- 2014) Socialni dialog med ekonomsko krizo- vpliv reform industrijskih odnosov na kolektivna pogajanja v predelovalni dejavnosti (Miroslav Stanojević, Aleksandra Kanjuo Mrčela) 3 (2012-2013) Projekt Evropskega sindikalnega instituta 'Vpliv socio-ekonomskih šokov na kolektivna pogajanja in socialni dialog v srednje-vzhodni Evropi' (Miroslav Stanojević, sodelovanje na projektu) 4 Samo Pavlin: Koordinator mednarodnega projekta EC EACEA ERASMUS Multilateral project EMCOSU [akronim za Nastajajoče oblike sodelovanja med univerzo in podjetji; http://www.emcosu.eu ]. Projekt se je začel leta 2012 (triletni projekt). 5 (2012) Analiza Psihosocialnih tveganj na delovnih mestih v Sloveniji (Evropska fundacija za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev) KANJUO-MRČELA, Aleksandra, IGNJATOVIĆ, Miroljub 6 (2012-2013) Nacionalne prakse informiranja in posvetovanja, ki smo ga izvedli v sodelovanju z Univerzo v Warwicku za Evropsko fundacijo za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer, Miroslav Stanojević in Andrej Kohont. 7 Samo Pavlin: Glavni raziskovalec v koordinatorski ekipi 7EU VET EC EACEA Transversal Multilateral projektu [akronim Podroben metodološki prisotop pri razumevanju sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja; http://www.7eu-vet.org/]. Projekt se je začel 2010 (triletni projekt). 8 Samo Pavlin: Koordinator mednarodnega projekta EC EACEA ERASMUS Multilateral project DEHEMS [akronim za Razvoj visokošolskih sistemov managementa; http://www.dehems-project.eu ]. Projekt se je zaključil leta 2012 (triletni projekt). 9 Člani PS so v obdobju 2006-2011, deloma še kasneje, sodelovali v evropskem mednarodnem projektu RECWOWE (Reconsiling work and welfare), financiranem s strani EU (FP-6), ki je povezaval v mrežo (znanstvene) odličnosti okrog 30 evropskih univerz, raziskovalnih in evalvacijskih inštitutov. Med njimi so delovali najintenzivneje, tudi z objavami, dr. A. Kanjuo, dr. N. Černigoj Sadar in dr. M. Ignjatović, z rezultati s področij zaposlovanja in trga dela, uravnavanja spolnih razlik in razmerij delo in družina. 10 Samo Pavlin: Koordinator mednarodnega projekta EC EACEA ERASMUS - Multilateral project HEGESCO [akronim za Visoko šolstvo kot generator strateških kompetenc; http://www.hegesco.org]. Projekt se je zaključil leta 2009 (dvoletni projekt). 14.Vključenost v projekte za uporabnike, ki so v obdobju trajanja raziskovalnega programa (1.1.2009-31.12.2014) potekali izven financiranja ARRS16 SLO (2008-2009) Model za mediacijo - orodje za doseganje enakih možnosti na trgu delovne sile (Naročnik: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije) (Aleksandra Kanjuo Mrčela, vodja; Nevenka Černigoj Sadar, Barbara Rajgelj). (2013) "Vrednotenje izvajanja Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, 2005-2013" (Naročnik: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve) (Aleksandra Kanjuo Mrčela, vodja) (2013) Dostojna upokojitev (Naročnik: Zveza sindikatov Alternativa) (Aleksandra Kanjuo Mrčela, vodja). (2014) Enakost spolov na mestih odločanja v gospodarstvu (Naročnik: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) (Aleksandra Kanjuo Mrčela, vodja, Maša Filipovič Hrast, Barbara Lužar, Tina Kogovšek). 15.Ocena tehnološke zrelosti rezultatov raziskovalnega programa in možnosti za njihovo implementacijo v praksi (točka ni namenjena raziskovalnim programom s področij humanističnih ved)17 SLO 16.Ocenite, ali bi doseženi rezultati v okviru programa lahko vodili do ustanovitve spin-off podjetja, kolikšen finančni vložek bi zahteval ta korak ter kakšno infrastrukturo in opremo bi potrebovali možnost ustanovitve spin-off podjetja DA NE potrebni finančni vložek EUR ocena potrebne infrastrukture in opreme!8 17.Izjemni dosežek v letu 201419 17.1. Izjemni znanstveni dosežek Miroslav Stanojević, Conditions for a neoliberal turn: The cases of Hungary and Slovenia, EJIR 20,(2014) Slovenija in Madžarska sta uveljavljali sistematične tržne reforme še pred zlomom enostrankarskega sistema. Po nagli politični spremembi ju je zaznamoval premik v tržno gospodarstvo. Na Madžarskem je imela ta sprememba jasne značilnosti neo-liberalne preobrazbe; v Sloveniji se je v tem obdobju uveljavljal alternativni obrazec sprememb, ki je vseboval neo-korporativizem in njegove keynesovske blaginjske korelate. V preteklem desetletju se je v obeh družbah pojavil novi val radikalnih neo-liberalnih sprememb. Avtor v članku primerja preobrazbo dveh družb ter tako skuša identificirati pogoje, ki so v 'ozadju' neoliberalnega obrata v teh dveh primerih. 17.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek KANJUO-MRČELA, Aleksandra, ČERNIGOJ-SADAR, Nevenka. Capabilities for worklife balance in the context of increasing work intensity and precariousness in the service sector and the IT industry in a transitional economy. 2014. Pri analizi zmožnosti zaposlenih staršev, da bi zahtevali ustrezne pogoje za usklajevanje plačanega dela in zasebnega življenja v treh sektorjih, v kateri so bila zajeta stališča delodajalcev in zaposlenih, smo uporabili pristop zmožnosti A. Sena. Ugotovili smo razlike na organizacijski in sektorski ravni odvisne od oblike lastništva, tržnega položaja in organizacijske kulture podjetij povezane z razlikami v spolni, starostni in izobraževalno/ strokovni strukturi zaposlenih. Hkrati smo ugotovili tudi skupne predpostavke, ki vplivajo na neenakosti pri zmožnostih usklajevanja: vedno večja prevlada plačanega dela nad drugimi deli življenja; neenaka delitev vlog in odgovornosti v javnem in zasebnem življenju in občutek, da je usklajevanje odgovornost staršev. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni; • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja in obdelavo teh podatkov za evidence ARRS; • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v papirnati obliki; • so z vsebino poročila seznanjeni in se strinjajo vsi izvajalci raziskovalnega programa. Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba vodja raziskovalnega programa: matične RO (JRO in/ali RO s in koncesijo): Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Miroslav Stanojević družbene vede ZIG Kraj in datum: Ljubljana |3.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROG-ZP-2015/99 1 Napišite povzetek raziskovalnega programa v slovenskem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11) in angleškem jeziku (največ 3.000 znakov vključno s presledki - približno pol strani, velikost pisave 11). Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, v katerem predstavite raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega programa in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. V primeru odobrenega povečanja obsega financiranja raziskovalnega programa v letu 2014 mora poročilo o realizaciji programa dela zajemati predložen program dela ob prijavi in predložen dopolnjen program dela v letu 2014. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa dela raziskovalnega programa, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega programa oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave programske skupine v zadnjem letu izvajanja raziskovalnega programa, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, navedite: "Ni bilo sprememb.". Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke (največ pet), ki so nastali v okviru izvajanja raziskovalnega programa. Družbeno-ekonomski dosežek iz obdobja izvajanja programa vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat programa ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega programa iz obdobja izvajanja programa v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki (približno 1/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://www.sicris.si/ za posamezen program, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki (približno 2/3 strani, velikost pisave 11). Nazaj 11 Upoštevajo se le tiste diplome, magisteriji znanosti in doktorati znanosti (zaključene/i v obdobju 1.1.2009-31.12.2014), pri katerih so kot mentorji sodelovali člani programske skupine. Nazaj 12 Vpišite število opravljenih diplom v času izvajanja raziskovalnega programa glede na vrsto usposabljanja. Nazaj 13 Vpišite šifro raziskovalca in/ali ime in priimek osebe, ki je v času izvajanja raziskovalnega programa pridobila naziv magister znanosti in/ali doktor znanosti ter označite doseženo izobrazbo. V primeru, da se je oseba usposabljala po programu Mladi raziskovalci, označite "MR". Nazaj 14 Za mlade raziskovalce, ki ste jih navedli v tabeli 11.2. točke (usposabljanje so uspešno zaključili v obdobju od 1.1.2009 do 31.12.2014), izberite oz. označite, kje so se zaposlili po zaključenem usposabljanju. Nazaj 15 Navedite naslove projektov in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 16 Navedite naslove projektov, ki ne sodijo v okvir financiranja ARRS (npr: industrijski projekti, projekti za druge naročnike, državno upravo, občine idr.) in ime člana programske skupine, ki je bil vodja/koordinator navedenega projekta. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 17 Opišite možnosti za uporabo rezultatov v praksi. Opišite izdelke oziroma tehnologijo in potencialne trge oziroma tržne niše, v katere sodijo. Ocenite dodano vrednost izdelkov, katerih osnova je znanje, razvito v okviru programa oziroma dodano vrednost na zaposlenega, če jo je mogoče oceniti (npr. v primerih, ko je rezultat izboljšava obstoječih tehnologij oziroma izdelkov). Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 18 Največ 1.000 znakov vključno s presledki (približno 1/6 strani, velikost pisave 11) Nazaj 19 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega programa v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki, velikost pisave 11). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROG-ZP/2015 v1.00b 45-4D-2D-FE-01-29-36-BB-1F-97-9F-A1-B8-45-3F-07-19-02-BE-23 Priloga 1 VEDA: DRUŽBENE VEDE Področje: 5.03 Sociologija Dosežek 1: STANOJEVIĆ, Miroslav. Conditions for a neoliberal turn : the cases of Hungary and Slovenia, Vir: European journal of industrial relations, ISSN 09596801. Print ed., Jun. 2014, vol. 20, no. 2, str. 97-112, doi: 10.1177/0959680113515609. [COBISS.SI-ID 32731229] European П Journal )T industrial Relations Slovenija in Madžarska sta uveljavljali sistematične tržne reforme še pred zlomom enostrankarskega sistema. Po nagli politični spremembi ju je zaznamoval premik v tržno gospodarstvo. Na Madžarskem je imela ta sprememba jasne značilnosti neo-liberalne preobrazbe; v Sloveniji se je v tem obdobju uveljavljal alternativni obrazec sprememb, ki je vseboval neo-korporativizem in njegove keynesovske blaginjske korelate. V preteklem desetletju se je v obeh družbah pojavil novi val radikalnih neo-liberalnih sprememb. Avtor v članku primerja preobrazbo dveh družb ter tako skuša identificirati pogoje, ki so v 'ozadju' neoliberalnega obrata v teh dveh primerih. Priloga 2 VEDA: DRUŽBOSLOVJE Področje: 5.03 Sociologija Dosežek 2: KANJUO-MRČELA, Aleksandra, ČERNIGOJ-SADAR, Nevenka. Capabilities for worklife balance in the context of increasing work intensity and precariousness in the service sector and the IT industry in a transitional economy. , Vir: HOBSON, Barbara (ur.). Worklife balance : the agency and capabilities gap. 1st ed. Oxford: Oxford University Press, 2014 OXFORD WORKLIFE BALANCE The Agency & Capabilities Gap V poglavju so predstavljeni podatki o zmožnostih zaposlenih staršev, da bi zahtevali ustrezne pogoje za usklajevanje plačanega dela in zasebnega življenja v treh sektorjih v istem institucionalnem in normativnem družbenem kontekstu. Pri analizi konteksta usklajevanja plačanega dela in zasebnega življenja v pogojih obnavljanja kapitalističnega režima v Sloveniji smo uporabili pristop zmožnosti A. Sena. Z analizo zbranih podatkov pridobljenih v fokusnih skupinah in z intervjuji smo zajeli stališča delodajalcev in zaposlenih. Ugotovili smo razlike na organizacijski in sektorski ravni odvisne od oblike lastništva, tržnega položaja in organizacijske kulture podjetij povezane z razlikami v spolni, starostni in izobraževalno/ strokovni strukturi zaposlenih. Vendar pa smo v vseh treh primerih ugotovili nekatere skupne predpostavke, ki vplivajo na neenakosti pri zmožnostih usklajevanja: vedno večja prevlada plačanega dela nad drugimi deli življenja; spol in neenaka delitev vlog in odgovornosti v javnem in zasebnem življenju in občutek, da je usklajevanje odgovornost staršev, a ne podjetja.