Katolški cerkveni list. Odgovorni vreilnik iu založnik : M)i\ Janez M\£i\ Poyaca»\ t U lO, V Čete rt ik 4. Kozoperska. Previsokimi! i»rc<*a*titiiiui (Jospodu (lospodu ANTONU ALOJZI, LjUbijatiskimu knczoakofu. 0 pet in dvajsetletnim jubileji posvceenja. f >'. riblizal se jc ilnn ze petkrat peto. Radar po božji volji zvelicaiiski Za iobil kdaj maziljenjc si >vcto . Povzdifnjen na pastirski 1• > 1 Ljubljanski: Častit za Vsako serce vere vneto Je dan per tvoji cedi krist;janski: Sej zvez duhovna visi je spomina. Ko sreberna posvetna ženitnina. Tvoj >tol ime si staro prilastuje. V aposteljne sc po Mohorji opira; In mučeniska kri »a pnlepstije. Jo Maksini tla. ko vere luc razšira: Obstane stol, ko mesto zmaj razsuje. Ker spet Genadi čedo vkupej zbira; Ga v prah sieer neverin narod spravi. I*a kvisko verin Friderik postavi. Na ponovljenim stolu so sedeli Možje goreči v \eri. modri, učeni: Kot Ziia. serčin v bran za evangeli. Cezarju, cerkvi Krištof slu^a iskreni: Tomaž, ko krivovera tu sc vseli, slovencain kot apostelj podeljeni: In Ferdinand, ki zida tempelj stolni -In Ivsuštin . Gvrobi znan vesolni. Na >tol leta postavljen si pred leti. In ne nevredin takih predhodnikov; Zravnani v cerkvi zdaj mi opravki sveti. In j-.' obiskvana čeda kerscnikov; Ne manjkajo doma pastirji \ncti. i.re v Vli ko in liueriko »cenikov: ^c - kupijo skolje cerkve slava zviša. Odpre mladini prave i/.reje hisa. Ne množiš sam ko Maksi ni zunej čede. So kraji, kjer je umeri, se v skerb Ti dani; Ne zmr.ca Ti kriv uk ^koli^e srede. Ko kdaj Tomažu, škof zlo poštovani! V ce-arskim mestu govoriš besede, Ki zadnji sled teh ziuot .-o ugnati v stani . In Ti up je. de boš vidil cerkev1 prosto. Kot v seiji obudil ze'jo si pogosto. Ilozivcl polovico jubileja I'o božji milosti si v školji sluzmi; l)o druge naj potegne let se meja. Kjer se pastir ostaneš vernih družbi. In jo v podobi Klija in Klizeja t liraniš srečno vsakih zmot okužbi. Na zemlji cerkev «;led;>j v zma;i. oblasti. Dokler ne gledaš je v nebeški ca-ti. Ilicinfcr. ICo/Ja vlatllnt v zgodovini fcli^a svetu. (Dalje, i 3. Boj zoper »Saraeene pod Abder-Itainanaiii. Hitra jiri Poafje. Odkar je bila na KatalavnisMni polji bitva dognana. je zahodno keršanstvo marsiktera ncgdda zadela: vojska, lakota in kuga, tolovajstvo. morija in pokončava so spremljevalk preselovanje narodov. ktero je dolgo časa njih stare razmere stre-sovalo. I'a sred te zmešnjave se je narodam tempelj Hožji odperl in vir izveličanja oddelal: narodi »d sever ja pridši so kcršansko vero. in scasama k« rsanske urave (zaderžanske navade) sprejeli. Driigaci pa je z zlohnimi Mohametanci. kteri so si domišljcvali, de dovcršcno razodenje Hožje in po-klie imajo, vse ljudstva na zemlji z ognjem in meceni k spoznanju njih vclikiga preroka Mohameda prisiliti. Potim ko se je vesoljni oginj v Azii vnel, je ud dežele do dežele se valeč tudi Evropo prijeti žugal. Nevarnost je prišla z Afrike. Ze so se Saraecui od tod na španskim vstavili (nar pred pod Tarikani v hitvi pri lleres de la Frontera v I. 7 I I. ): ze mi jo pod Muzovini vodstvam čez Pirenejsko g«»rie navili, ko je njih kalif llazhem po dobro spremisljeni osnovi celo Evropo si podvreči sklenil. IM iziioda in zahoda so se je ob enim lotili. .Med t. ni namreč, ko prestrašila armada pred Carigrad privre, in se številna truma Saraccnov na brodovji v Itosfor pripelje, de bi glavno izhodno mesto s sfihiga in raua truma se bliža, de bi mesto sovražne obsede otcla. Abiler-llaman gre z enim oddeSam svojo armade keršanski trumi naproti, jo prime, uzuga. in na kosec razseka. Ari je !>il potim s silnim napadam vzet. in kervozeljnost in razdiv jaiiosi pre-magavcov ni nobene primere poznala. E.iaka osoda je zadela Avinjon. Vivicr. Va-lei s. \ ieii. Lijon. -Ma«iu. salon. Ilc»;iihi)ii. I#i-z«»:i. in se več družili mest v Hiirgumlii. Pogorele c» rkve in saiuosiani. razdjane v asi in sela. razvalin« v dimu. in brezštevilne po cestah ležeče trupla v';.:lli kristjanov so zaznamovale sled divjakov od brega Ji"!!:* do srede llurgundije. V Senu je bil s!ei!;;j.e k»«:;! c storjen strasiiimu pokoneev a nju. Tudi to mesto sn obsciili: pa med tem. ko so prebivavei prrve napade sovražnih obsednikov hrabro odbiv ali. je s\rti Ebon. Senski skof. s proti nebu povzdig-njenimi rokami milosti prosil za svojo čedo . in tako je bilo mesto čudama rešeno. Mnogotere osirasljivc govorice so na enkrat v stauiši Saraccnov zasii-me!e. de je vse omotno. ošiipnjciio bilo: Abder-Haman je objedo opustil, iu o te razne narode ločili: torej je iiilo nekoliko easa treba, dokler so se v sj pod Karolove bandera zbrati mogli. Med tem pa so se Saraeeni v pola^tovanji zmiram na} rej po;uika!i: nic se jim nikjer vee ni v bran postavile. Ivo so nekteri oddeli lijili armade celo Kurgundijo obsiili. -.t drugi okrajne Angiilem. Perigord. Srn-tonj. Poatii. Men preklatiSi. mesta, va*i in s. Ja poiiiraii. i/ same kervozeljnosti tudi nevpornc pi\-bivavce davili, cerkve in samostane ropali, ravno takrat krasno cerkc\ liilarja v predmestji mesta Poatje oplenili in požgali, in se že mestu Tur bližali, kjer so v cerkvi o orožji pa zlo razločni. Aziiatei in Afrikanei so imeli silno berzc konje, so lok spretno rabiti, sulico dobro sukati, in s svojimi lahkimi sabljami švi-gama mahati znali. Z nar veči perurnostjo so se obračali, od vsih strani' sovražnika dražili, ga zdej prijeli, zdej kakor blisk se umaknili, in ga z uo-viga spet poprijeli, tako de je po njih segi, bojevali se. iz nercdnosti spet redovnost vstala: meni tega so hili skor na pol goli, in niso imeli ne oklepov. nc čelad, ne škitov. Evropejci pa so imeli goste oklepe, na glavi težke čelade, so nosili široke škitc, in težke, dolge meče. Ravno zato pav vsili njih vojniških vadbah nobene lahkote in urnosti ni bilo: vsa njih moč je bila le v natlačenih truma!:: lahkim, številnim, dobro opravljenim konj-nikam nasproti svojiga kraj niga stališa niso smeli zapustiti, in so torej v marsiktcrih pregibih in zasukali zaderžani bili. — Celi teden ste si obe armadi nasproti stali, brez de bi se bila prava bitva začela. Veprenehama so se na obeh straneh poskušali. ali de bi se na priročno mesto vstavili, ali pa nasprotnika iz njega pregnali; in več malih, ne-razsodivnih bitev je bilo, ktere so se pa večidel sulicam Mohanictanov in urnosti mavriskih iu arabskih konj po sreči izšle. Sedmi dan , eno saboto mesca Kozoperska v letu 732, ko se jc dan zazoril, sc jc strašna bitva narodov začela, šc ni bilo eno uro, in že je od obeli strani nekaj stotavžent mož v grozovitni mesarski boj zapletenih bilo. Z enakim vpiranjem in nar hiijini serdišeni so se celi dan bojevali. Xa zadnje je noč obedve armadi ločila: Saraccni so sr v svoje staniše vernili, Franki so pa v svojim orožji na boriši prenočili. Ko se dan napoči, Karol svojo armado spet za hoj v versto dene, in poeakuje napada sovražnikov: pa več ur žc preteče. in sc nobeniga Saraccna ni \iditi. Grozna ti-liota, ki je v njih staniši bila, je sum obudila: ga ogledati. močilo vojaško stražo tje pošljejo: in ta jim pernesc veselo novico, dc so vsi šotori prazni, in de jo Saraccni urno nazaj odrivajo. Z neizrekljivim veseljem zdej cela keršanska armada v za-puseno staniše sovražnikov plane. Ti so sccr veliki del svojiga, po deželah, skoz ktere so sc vlačili. storjeniga ropa seboj vzeli: vender pa jc bil plen, ki so ga še v staniši najdili, nezmerno velik. Ile so jo sovražniki nanagloma potegnili, sc pripisuje neizrečeno veliki zgubi, ki so jo preterpeli. Drugači pa arabski zgodovinci to dopovedujejo. Saraccni so namreč v hit\ i svojiga vojskovodja Ab-der-Uaniaua zgubili. Ker je torej armada brez poglavarja bila, jc hotel vsak zapovedovati, nihče pa ne vbogati: ja tako silna serditost je bila med njimi zc vstala, de so se razni rodovi že med seboj zbiti in bojevati liotli. De hi tega kervaviga razpora de-ležin j e bil. eden zmed predstojnikov s svojo trumo staniše zapusti, in odide: temu kmalo sledi drugi, tenm tretji, in tako nazadnje cela armada odrine. Cc je temu tako, se roka božje previdnosti toliko očitniši vidi, ker je potim ona sama Saracene razkropila, in to po noci izpeljala, kar na dan hitve keršanska armada ni bila storiti v stanu. Počenjali je Mohanictanov, narode zahodniga deželstva pod Mohamedovo handero združiti, je tor«*j ravno tako spodletelo, kakor nekdaj zidanje hahilonskigastolpa (turna). Junak pa. kteri jc v ti ziiamcuilni hit vi vojšake Gospodove vodil. Karol. jc odslej primcK ..Martel" (t. j. kladve) dobil, v ziiaiunjc. de j njegova močna roka kakor kladvo armado Saraee-nov raztolkla. Sovražniki so šli čez Pirenejsko gorj nazaj, iu ker je čas za vojsko pretekel. Karol s\o«o armado razpusti, in razne narode, ki so za njegovim handeram hodili, s častjo iu bogato obdarovano spet domii pošlje. Tako je spet keršanstvo premagalo, in po moči, hrambi in previdnosti Vladarja nebes in zemlje čez neverne Molianictane zmag odneslo. — (llulje >!odi.) II v c zlo Imenitni biatovMiii na % S|iitiijol*kiiii. Ena zmed tih hratovšin je: ..za spreobernjenjc s ni črtnih grešnikov: (par la ronver-cion de los, (jiie estan en peccado inortal.)— Mladi ljudje, ko v pregreho zabredo, se zlo težko iz nje vzdignejo. Očitna dekle ostane pred svelam za vselej hrezeastna — oskrunjena, ne j se ona tudi v .Magdaleno spremeni: iu bloduik se veduo zaničuje, če se tudi potlej v ogledalo čednosti zverze. In desiravno mu čas preterga verige greha, in pokora vest očisti: ga vender nobena reč — tudi *ama smert s svetani popolnama pomiriti ne more. Take izobčence na špaiijolskim ljubeznjivo sprejema -bra-tovšina za sprcobcrnjcnjc smertiiih grešnikov Tudi taki, ki iz tamuicc (ječe) pridejo, sc v to bratov-šino ljubeznjivo kakor zgubljeni sini sprcjemljo iu najdejo v nji svojo domovino, \ihce nc prasa taeiga reveža: ..od kod si?- ali ..kaj si zagrešil?-temuč ga nekoliko bratov perčaka. ki so bili nekdaj tako hrezčastni kakor 011 zdaj. mu podaj«* bratiusko roko, iu ga tolažijo z vsimi t«d.izhami. kterili so bili nekdaj sami deležni. Lahko sc vidi, dc taka bratovšiua veliko pomaga zbcgaiiimu snicrtnimu grešniku, dc zgubljc-niga Roga in zapadene nebesa zopet najde. Naj imcuitiiiši španjolci. celo njih vce iz kraljeve liise podpirajo to ..hratovšino za spreobernjenjc smertnih grešnikov-, in milovsiuo za njo zbirajo. Druga bratovšiua ()() frankov v blagajno (denarnico) plačati, in se zaveze, za vsaciga obsojenca plačati, kar ga bo zadelo. Tudi dobrotijiv ost dcrzavinov veliko duara v blagajno da: tode ne en sam krajcar sc ne obcrne v slabo in ne zavcrže. V jutro, ko se ima kteri ob glavo d jati. v si duhovni Madrida za njega beril sv. mašo. Iu če obsojenec zapusti vdovo aii nezmožne otroke, vse take sirote dobe gotov o pomoč pri bratov sini -Pac v Caridad". S lacimi ustavi kersanske ljubezni je bila nekdaj pokrita skoraj vsa katolška Evropa: ali tako imenovano novo osrcccnje j«' skoraj v>e razrilo, razrilo jih je novo vglajcno barbarstvo! J. \ckriuiiji škofje v Koroški in jcr*ki strani. Sjii>al IVut Hicinger. Zdanjc Koroško i:: štajersko >e je v časih lliiuljaiiov k deželama \oriku in Panonii pristev aio. V.gode j s,» ie strani luč s. evangelija prejele, slu-ziio jim je v dobro. de so bile z Hiuiskim cesarstva m iivczauc. in ne preveč oddaljene od (irccije iu Italije, kjer s0 aposteljni sami Kristusovo vero o/.nanovali. 31 <• j• * teh strani sta že morebiti zadela s. Luke/, iu s. Ti t, licenca s. Pavla, ki sta v nekdanji llirii Jezusov nauk zasijala. Bliže sta po starih pripovedih prišla s. Klemen, potem papež, in Audronik. oba učenca s. Petra, ki sta bila io
  • tajer prišlo izAkvilcjc po s. .Marku in njegovih naslednikih. S. .Marka je neki celo sam na cvangeljski poti noter do Donave v mesto Lav reja k v zdanji gorenji Avstrii prišel. Bolj gotovo je, de je s. Sir. >kof v Pavii na .Milanskim, po s. Ilcriiiagoru v \orik poslan bil. in z obilnim sa lam tukej s. evangeli ozuanoval. Pripoveduje se se od Lucija. Britanskiga kneza, de jc tudi v Noriskim pravo vero zasaditi pomagal. Itazun tega j«' gotovo, de seje kristijanstvo še po raznih drugič. potih, po tcrgovcih, popotnikih iu vojakih sem-kej razširilo. Dokler je v Rimskim cesarstvu še malikovanje z vladarskim sedežem združeno bilo, je bila ker-šanska vera povsod, tedaj tudi v zgorej imenovanih stranah, bolj ali manj stiskana in preganjana. Nar liuji pa jo je tukej moglo zadeti preganjanje Dioklecijana, ker drugo ni tako ojstro do vsili mej seglo. Vonder od marternikov iz teh krajev se nam je malo imen pove: zlasti sta s. Maksimilijan, in s. Viktoriu. Potem, ko je pa sveta vera po cesarji Konstantinu mir dosegla. je pa tudi v No-riku in Panonii kmalo ostanke tcverstva zmagala. Posebno v petim stoletji se najde zraven škofov obilna duhovšina, mašniki po deželi razpostavljeni: obhajala se jc služba božja pred poldnem in po poldne, prepevali so se psalmi, iu združene molitve opravljale, prošnje in pobožne navade po mertvih so bile znane: tudi miniski kloštri in Bogu posvečene device so takrat že najti. Vse to kaže. kaka de je tiste čase kersanska cerkev v teh krajih gospodovala : le to jc bilo žalostno, de jo jc nekaj Arijanska krivovera temnila. — Pa veliko prehajanje ncomikanih narodov . Rugijcov . Ilcriilcov. (io-toneov , iu llunov je tudi bilo tukej za kristijanstvo nasprotno. Nar liuji jc bilo za sveto vero o prihodu novih Slovenskih rodov, kteri so se v deželi vselili. in so več c asa se terdi malikovavci ostali. Takrat so bile kcršaiiske cerkve razdjane, mašniki pomorjeni ali izgnani, iu poprejšnji prebivavci sužni storjeni. (Od tod pride, de sc na Slovenskim služabnica ali dekla se dan današnji imenuje kerše-nica: ker je bila namreč dekla takrat kristijana. ko jc njena gospodinja neverka, nckcršeiia bila j. \ stiski in natihama skrita seje prava vera nekoliko zamogla v t« h krajih ohraniti. dokler s svojo nebeško močjo ni tndi malikovavske silnosti novih i.a-scljcncov premagala. škofije v zdaujiin Koroškim in štajerskim, ki so v pcrvili stoletih kersaustva tukej obstale, so bile v Ti buril ii. Cel j i iu P tujim: tudi školii iz J u-v a vije in Lav rej a k a ^o sem kcj zadevale. Vse te škofije so imele s v»• j zacctik iz Ogleja: zatorej so bile tudi ondasnim nadškofam in patrijarhani podložne. Od škofov tukejšnih je vonder le malo po imenu znanih. Tiburnija je bila mesto poleg Drave v zdanji gorejuji Koroški ( im Lurnfchlc). Med njenimi škof-mi sc v petim stoletji imenuje s. Pavlin, ob kteriga času jc živel s. Se ver in, za Noriške kraje imeuitin mož. Ta je bil pred ko ne rojak Afrikan-ski. ki je s\oj dom zapustil, in se med pušavnike v Egiptu ali v Sirii podal, poleni pa od božjiga duha gnan v Noriške in Panouijskc meje prišel, in se blizo Duncja derzal. Njegovi nauki, čudeži in prerokovanja, in zraven zgled in delo krog njega zbranih minihov je keršansko vero v tistih krajih med preseljevanjem divjih narodov obderžalo. On je t u tli s. Pavlino po pismu enkrat sporočil, de ho deželo huda nadloga zadela. Sveti škof je precej z lastnim pisanjem vse mesta in tcrge svoje škofije opominjal, de naj s postani in molitvami nesrečo od-vemiti išejo. Zgodilo se je to, in ko so kmalo potem Alcmani priderli, in vse razdjali, so vse tiste mesta in tergi pred njih silo obvarovani bili. Med po-zncjimi škofi je še znan Len n i j a n, ki je bil leta 5SO ali »>i)7 na Oglejskim zboru v Gradu. Kmalo potem so Slovenci Tiburnijo razdjali. in tudi ško-lijc je bil konec. (D.i!je >le«!i.t Grajavcaikk sv. roženkrstiica. Tcolii! ti se zniiraj grajaš molitev sv. rožcn-kranca. in praviš, dc ta molitev je v tamr.ih časih srninih vekov skovana, in de ni nič več primirjena dandanašnjim razsvetljenim in prebrisanim rasam, (n zakaj ne? Za to, praviš, ker se pri roženkranci le /miraj ena goni, ter se ravno zato z zbranim duham moliti ne da. rimu je, praviš, pri vsakim razdelku deset češenamari. kakor de hi Hog gledal na število pri molitvi? Sei Jezus sam pravi: Kader molite, nikar veliko ne govorite, kakor mali-kovavci. kteri menijo, de bojo zavoljo svojih veliko besedi uslišani, ne bodite njim enaki, ker nebeški Oče ve. kaj potrebujete, preden kaj prosite. Mat. ti. 7 in S. Poslušaj me. dragi Teofil! kaj ti na to povem. Vsim vam, kteri to govorite, de ne morete moliti brez raztreseiija sv. rozenkrauea. vsim vam se ravno tako godi tudi pri druzih molitvah: le po pravici govori ljubi Tcolii. ti nisi samo pri roženkranci, temne ravno tako pri druzih molitvah raztreseniga duiia. torej zadene tvoje zabavljanje tudi vsako drugo molitev, in potem takim bi se mogle opušati tudi vse druge molitve. Ali ti tega ne veš. dc Hog gleda na nase prizadevanje? Ce si od svoje strani prizadujemo. kar si moremo, ce pluje misli od sebe odganjamo, in če imamo resnične zelje, dc bi radi molili iz serca. ni gotovo naša molitev zastonj, temne ima še elo zasluzcnje pred Hogani. Taka molitev nas ponižuje, ker nas prepriča. kakšni reveži smo na svetu. de brez božje pomoči kar nič ne moremo svojiga duha h Hogu povzdigniti, in ta po-nižin zaved nas gotovo Hogu bolj prikupi, kakor če bi se tako sladko in priscrcno molili. Pa čimu je, praviš, tolikanj češenamarii? Zato. dc ce ene prav ne moliš, moliš lahko bolje drugo, tretjo ali četerto: če ti skušnjavec eno odvzame, si obraniš saj drugo. Pa jez znam. praviš, veliko družili lepših molitev, kakor je rozcnkranc. pa ako bi jih tudi ne znal. jih berem lahko iz bukvie. meni torej ni potreba ne molika ali kakor pri nas pravimo pata-nostra, ne rožcnkranca. Jez ravno ne bom odrekel, de bi še veliko druzih molitev lepih ne bilo . iu de se tebi res bolj kot roženkrane prilezejo, pa če so lepši od rožcnkranca, je drugo vprašanji*. Kje je, in kje more biti lepši molitev kakor je occnas. kteriga nas jc Gospod sam moliti učil, in kteri vse nase telesne in dušne potrebe v sebi zapopade? in kaj je lepši od češenamarije. s ktero nebeško kraljico kličemo na pomoč, de bi ona, nasa milost va mati za nas vbogc grelnike Itoga prosila, posebno ob naši smertni uri, k< sc znajde nasa duša v nar večji nevarnosti ? In kako lepo. kako iiekama žlahtno je to . de sc po vsakim razdelku obernemo k presveti Trojici, in de z njenim počastcujem tak) rekoe vsaki razdelk posebej zabelimo. Z apostoljsko vero si eb kratkim v spomin pokličemo poglavitne verne resnice. in s skrivnostmi pri vsakim razdelku obhodimo petnajst štacjonov svojiga odrešenja, si pri vsakterim tako rekoč nekoliko odahuemo ali po-čijemo, de bi sc nam svete resnice bolj v s, rce vtisnile. Kdor poreče, de to ni lepo. in de so lepši druge molitve, ima ze sccrklaiio ali bolj reči popačeno seree, ter mu manjka kcr.-aiiske priprosto-sti. Jezus pa pravi: Blagor \bogini v duhu. k« r njih je nebeško kraljestvo. Ile naj se sv. roženkrane nikar nc zaničuje, iu de naj sc nikomur ne zdi prazna, dolgočasna molitev, še to pristavim, de roženkrane je moIit<-\ katol>kc cerkve, de se moli povsod po eelin: >v elu. ravno tako delec za morjem, v Ameriki. Afriki. Azii in v Avstralii kakor po naši 1* v ropi. in to j« poglavitna resnica naše sv. vere, de katolška o r-kev nikoli nič napčniga ne priporoča. Sv. papeži, sv. škofje iu masuiki, iu vsi % resnici poboža: kri-stijanje so ze od njega dni radi nioliii sv. rožcn-kranc iu tudi po ti molitvi obiine uiadc di»segli. Papeži so bratov sine sv . rožcnkranca pot< rdili. jim tudi obilne odpustke dodelili, iu v večji polnjenje častiti j i\ osti >v. rožcnkranca roz» nkran^ko nedt Ijo odločili. Perporočim ti torej ljubi Teotil! v kreni s\,tjo prevzetnost, skazi s«- pokorniga otroka matere katolške cerkve: iu če tudi rožcnkranca tako kakor bi ga rad, moliti nc moreš, ali ce se ti tudi drug«' molitve bolj prilezejo, ga le vender nikar ne opu-šaj : štej si to v veliko čast. de to moliš, kar moli katolška cerkev po vsim svetu. de sc s to molitvijo združiš z drugimi pobožnimi kristjani na svetu, kteri so bolj kakor ti vredni vslišauim biti. iu pa ker jc tudi to gotova resnica, de molitev katolške cerkve je Hogu vselej prijetna. .Vikar si ne domisljuj. dc Hog gleda na polikanc besede, temuč le na ponižno in priprosto seree. Jezus pravi: Itesnicuovam povem, ako se ne spreobernete in niste kakor clrcei. ne pojdete v nebeško kraljestvo. Mat. 18, 3. Gospod Borj po preroku Izaii tako govori: Xa koga sc bom druziga ozerl kakor na ubožica, na poter-tiga v duhu in kteri se boji mojih besedi. Izaija. 60, 2. Arko. Hvaležnost. Nad sv. Saba pušavnika jc nekdaj truma divjih ajdov planila, ko je v svoji pušarici bil. Vsi lačni iu žejni so bili, toraj so z ihto v njega tišali, de naj jim jesti in piti da. Sv. Saba pa jc bil sam ubozic, in jim ni mogel kej postreči: toraj so mu zaceli žugali, ga zmerjali in kleti. Sv. Saba je k vsimu razgrajanju molčal, je razgernil ovčjo kožo, in jim je pcrncscl nekaj melon ali buč in druziga sadja. de so sc za silo pokrepčali. Bilo je pa to tudi vse, kar jim je mogel dati, zakaj druziga nič ni premogel. Divjaki so se najedli, ter so šli mirno dalje svoje pota. Čez malo dni ga zopet obišejo, tode bolj perijudno kakor pervikrat: pernesli somu namreč mnogoteriga sadja iz hvaležnosti, de jih je unikrat bil nasitil. Svetimu Sabu se je milo storilo. iu je rekel: -Gorje nam! divji nejeverniki ma jhno dobroto pomnijo, so hvaležni in jo pover-nejo: mi pa vživamo dan na dan dari svojiga Stvarnika. in mu nc vemo hvale, še le žalimo ga!" —- Bog nas je iz nič poklical, de smo pametni; stvari, de smo božja podoba, ki smo nič bili. Iu ki sta nas perva človeka nesrečne storila, je usmiljeni Oče rajši svojiga ediniga Sina rojeniga od vekomaj križali dal, in Sin je rajši za nas umeri, kakor de bi bil nas v večni revšini pustil. In med milijoni družili je ravno nas poklical v sveto cerkev - zibelko vccniga zvelicanja, po svetim Duhu smo otroci božji, sinovi in hčere nebeškiga Očeta, bratje in sestre z Jezusam Kristusam in dediči (crbci) večniga veselja v kraljestvu božjim. Kaj bi bilo z nami. ker nam jc na tem svetu veliko stisk in nadlog terpeti. ko bi ne imeli sladkiga upanja, de bo za vse solze, za vsako potno kapljico človeku unkraj groba stotero in stotero povernjeno? In ko bi mi se le vse prav spoznati zamogli, kako neskončno modro, dohrotljivo in milostljivo nebeški Oče z nami ravna: Ker je tisto nar sladkejši vži-vanje, kteriga si človek sam s trudam in terplje-njem perpravi, ali saj k njcgoviniu pridobljenju pripomore: torej nam jc Bog svobodno ali prosto voljo dal. de sc radovoljno. vkljub vsim skušnjavam in napadam sveta. mesa iu hudiča, v sred viharjev življenja vselej za Boga odločimo in njega deržimo s pomočjo njegove gnade, ter k svoji večni sreči tudi sami kej storimo, desiravno je v svojim izvirku vse le zgolj božja milost, ktera nas jc v življenje poklicala, nas ohrani in zveliča, ako je sami od sebe ne odrinemo. Bo£ nam daj, božje dobrote prav spoznati, de mu bomo vredno za nje hvalili! Iz Jezusovih naukov na gori* v C veter o gorje. 1. „Gorje vam (lakomnim) bogatim, zakaj svoje oveseljenje že imate. 2. Gorje vam, ki ste siti: zakaj stradali boste. 3. Gorje vam, ki se zdaj sincjate , ker žalovali in jokali boste. 4. Gorje vam. kadar vas bodo ljudje hvalili; zakaj tako so njih očetje lažnjivim prerokam delali. N. i. „Gorje bogatim", to je, lakomnim, odert-nikam, neusmiljenim itd. — -Gorje sitim", to je, tistim, ki nimajo nobeniga hrepenenja do Boga in čednosti. — „Ki se zdaj smejajo", to je, ki v pregrešnim veselji žive. — „Gorje, kedar vas bodo ljudje hvalili", to je, kadar vas bodo posvetnjaki zavoljo vaših hudobnih del hvalili. Lažnjivi preroki niso učili po božji volji, ampak po volji posvetnja-kov, zato so jih tudi le posvetnjaki hvalili, Jezus jim je pa -gorje!" zažugal. Od prederzne sodbe. -Ne sodite, de no hote sojeni. Zakaj s ka-koršno sodbo sodite, s takošno hote sojeni, in s kakoršno mero merite, s takošno se vam bo odmerjalo. lvaj pa vidiš pezdir v očesu svojiga brata, bruna pa v svojim očesu ne čutiš? Ali kako praviš svojimu bratu: Pusti, de ti izderem pezdir iz očesa, iu glej! brun je v tvojim očesu? Hinavec! izderi poprej brun iz svojiga očesa, in potlej glej izdreti pezdir iz očesa svojimu bratu. — Vse, kar hočete, dc naj vam ljudje store, tudi vi jim storile, ker to je postava in preroki". N. Pezdir pomeni male zmote in pregreške, brun pa grehe iu hudobije. V ozke in široke vrata. Pcjtc notri skoz vozke vrata: zakaj vrata so široke, in prostorna je pot, ktera pelje v pogubljenje, in veliko jih je, kteri po nji notri hodijo. Kako vozke pa so vrata, in tesna je pot, ktera pelje v življenje! in malo jih je, kteri jo najdejo". N. Vozke vrata in tesna pot je natanko spol-novanjc božjih zapoved, in življenje po božji volji. JSiroke vrata in prostorna pot pa je življenje po lažnjivih in goljufljivih sladnostih in nečimcruostih, ter po šegah pregrešnih posvelnežev. J. Maj pravijo ptujei od nas? Lepa Krajnska dežela, kaj pravijo ptujei od tebe ? Pravijo, de si katolška, tvoji hribi, grički in homci so z belimi katolškimi cerkvami obsjani, tvoje doline so ž njimi ozališane : in ni je med n jimi nobene krivoverske. Ti naša Krajnska dežela, ali boš še tako katolška ostala?--Bog daj, Bog daj! - Lepa bela Ljubljana, kaj pravijo ptujci od tebe ? Pravijo, de v perja/ni ravnini počivaš, in sama si perjazna: perjazno si bila sprejela visoke Goste, in perjazno si jih spustila. Ti bela Ljubljana, ali boš še tako perjazna ostala?--O boš, boš: sej si Slovenska. Lepa bela Ljubljana, kaj še pravijo ptujci od tebe? Pravijo, de si verna Bogii, mirna z ljudmi: si v naj veči posvetni slovesnosti in šumu dajala ..slavo Bogu" in žeJela *mir ljudem na zemlji". i i bela Ljubljana, ali boš tako verna in mirna ostala? — — ..De", .... ....če boš katolška"". —r— Cerkveno slovstvo. Dr oje bukve za vsako /tiso. 1. Haslaga nje f v e t i g a E v a n gel i j a f. 31 a-tevsha. I. Del. Te bukve razun njih /.notranje vrednosti — so namreč ..vir in izvirek vsih zveličanskih naukov — tudi zlo nizka cena priporoča. Obsežejo namreč 278 strani v velikim osmerku, iu so v ličnim ovitku le po iS kr., terdo vezane po 22 kr., v usnji na herbtu in vogleli in z zlatim napisani pa po 33 kr. Na prodaj so pri g. lladiču na novim tergu, in pri g. Gerberji pred mostam. Te bukve si' sleherniniu kristjanu same priporočajo, zakaj beseda, ktero je Bog sam ljudem govoril za njih zveličanje, je v njih zapisana in razlagana. Namenjene so slovenskimi! ljudstvu v prid iu tolažilo, kakor se iz predgovora razodeva, v kterim je memo druziga rečeno: ..Pričujoče bukve so v to namenjene: lepe nauke, kteri so v svetim evangelji za nekteri slab um prekratko povedani, bolj razložiti in zjasniti. Tukaj ni učeniga razlaganja besed, tudi ne razlaganja skrivnost v svetim evangelji zapopadenih v celi širjavi, ampak je le kratko izlaganje cvangeliskih resnic v duhovnim pomenu, kleri pomaga sveti evangeli, ki je kakor pismo iz nebes premišljevati, in obuditi v sercu svete misli, želje in nagibke. Tistim kristjanam, kteri per branji svetiga evangelija ne znajo nič prav mislili in le nekako dušno suhoto čutijo, s to iz-lago na pomoč priti, to je ves namen teh bukev". 2. Jjveto p i fino ftarc s a ves c okrajfhano. I. 11. in III. del vse v dvojih bukvah. Na svitlo dal Dr. Simon Klančnik . nekdajni c. k. učenik desete šole v Ljubljani. Oba zvezka veljala 1 gold. 30 kr. iu sta na prodaj per Krem žar j i. Klančnikovo okrajšano sveto pismo stare zaveze" je že 1840. in 1841. leta na svitlo peršlo: tode kakor več druzih dobrih bukev, tako tudi te niso dosti bile med ljudstvam razglašene, in so sedaj že skoraj popolnama pozabljene, dcsiravno so za ljudstvo vse permerne. Celo sveto pismo je predrago, in več reči stare zaveze ni za vsaciga. Bog je ukazal mnogoterih zgodeb v svetim pismu zapisati. de bi se hudobije in pregrehe l/.raeleam bolj perstudilc, ki so bili vsi meseni: že Judovski iičc-niki pa so nektere dele sv. pisma le odrašenim pustili brati. V tih dvojih bukvah pa je ravno tisto in toliko zbraniga iz sv. pisma, kar in kolikor je vsakimi! kristjanu, ki ni ravno v visoko duhovno učenost namenjen. potrebno in tudi zadosti k njegovimi! poduku in spodhudovanju k Icpimu keršanskimu življenju. — Kdor ladaj une bukve nove. iu te stare zaveze kupi, bo imel zares naj veči zaklad v svoji hiši, in če se po njih ravna, t ud* v nebesih. Sv. Anton pušavnik je s svojimi učenci v terdi pušavi samotno živel, in njegov slovcz je bil toliki, de je sam cesar Konstantin poslanca s pismi k njemu poslal. Tudi cesarjeviča Kouštans iu Konštanci sta svoji pismi priložila. I'čenči sv. Aniona so ster-meli nad toliko cesarjevo naklonljivostjo do uhoziga pušavnika; sv. Anton pa je pisma na stran položil , kakor ile bi sc za nje veliko ne zmenil. Vsi so ga prosili, de naj pisma bere, in na nje odgovori , sicer de si bo cesarjevo nejevoljo nakopal. Tadaj je rekel sv. Anton: -Cinni se čudite, de nam je cesar pisma poslal, ki je vender le človek? Koliko več bi se mogli zavzeti, de jc Bog. naj \ikši gospod nebes iu zemlje, kralj kraljev, nam ljudem sveti evangeli, celo sveto pismo, kakor pismo, v roke dal! Kako obilno strahov anja vredni bi mogli v njegovih očeh biti, ko bi za te bukve ne marali, jih ne brali, in se manj se po njih ravnali ?!" — Potlej ko jih je tako perjazno bil podučil od visokosti in imenitnosti sv. pisma . je tudi na cesarjevo častitljivo pismo ljubezniv iu zveličaven odgovor dal. — Iz ravno rečeniga sc vidi. v kako visoki ceni so od Boga razsvitljeni in sveti možje sveto pismo imeli. Od njih se tudi mi učimo sv. pismo čislati, z ljubeznijo in z duhovnim pridani brati. Vsaka hiša, kjer kdo brati zna, naj bi si napravile te dvoje bukve (razlaganje sv. evangelija iu okrajšano sv. pismo stare za veze J, ter hi se zlasti ob nedeljah in praznikih vselej kej iz njih bralo kolikor toliko. Veliko je sicer tudi druzih dobrih bukev, vender moramo prepričani biti. de so za nase dušne potrebe take naj boljši, ktere je «am Bog naravnost dal ali razodel. Koristne bukve. \(ffn/jcrfinjc k pobožnimi* zirljenjif in lepi in u zatlcrsan/H. Iz ncmskiga proslavljeno iu natisnjen«! po povelji mihrstljiviga in precastitiga kneza (Gospoda (iosputla Ani. Alojzija skola. Spisal v letu I tO Dr. Simon Klanenik. \a prodaj pri g. Jožefu Klazniku po 5*0 kr. V resnici omikan ali obdi lan človek je le tisti imenovali, kieri m' v vsih zadevali prav zavede — proti Bogu iu proti ljudmi. Ljudje nizjiga stanu s,, pogosto v zadergi, kako naj lii se zader-/.ali . kadar zlasti z ljudmi visjiga slami skupej zadenejo. ali /. njimi kej opraviti imajo: le-uni viksiga in srednjiga slami t«"'ko je saj se pripušeno tako govorili?) pa pogosto zlo bolj skcrhč, de bisernih otroci do strieka. tetke. kumicc itd. il«i. znali v vsih okolisinnli prav gibčno in pcrljudno obnašati, kretaii. sukali in poklanjali, kakor pa. de hi sc tudi proti llogu prav zadcrzali. kteri je povsod pri njih . hodi si doma . v cerkvi ali pod milim neham. Torej imajo velikrat namesto od k ritoserčno per-Ijudiiih, iz serca perjaznih in modrih otrok — le nekake eamre iu zurjcnc papige, ki so do ljudi polni pcrtlikovih poklonov. zasukov, medenih besedi itd., kako pa de je njih dolžnost. Rogu naj V i k s i m n veliko v eci - - naj veči ljub cz in. spoštovanje in čast — doma in v cerkvi, na samim in vpričo družili na znanje dajati — tega le malo od starsev slišijo . ali pa skora j nič. Zgorej imenovane bukve pa uce. ne lc zader-/anje do ljudi, ampak tudi in naj pred zaderžanjc do Koga. — Kdor sc tadaj po njih nauku ravna, le samo tisti je zares pcrljudin. izobražen ali omikan. ^ Mji'i jr govorjenje I. od ljubezni in časti, ki smo jo Rogu dolžni: II. od človeka in človeskiga rodu: od ^poslovanja. kteriga je človek dolžan sam >chi. temu življenju ild. III. Od pcrpravljanja k zaderzanju do ljudi, od snaznosti. obleke, reda, zunanje obnaše. paznosli jezika, postrežnosti itd. I\. Od zaderzanja ljudi, ki morajo skupej živeti, kakor med starši iu otroci, brati in sestrami, sorodniki. posli, sosedi itd. V. Od zaderžanja zunaj liisc: v cerkvi, v šoli, ob igranji, po ulicah, na cesti, v slanicah ptujili ljudi, per ptuji mizi itd. VI. Od zaderžanja v mnogoterih okolišinah in do mnogoterih ljudi, kakor: do domačiga kraja in domače dežele, do vikšili duhovnih in deželskih, do ljudi druge vere. popotnikov itd. VII. Od zaderzanja do neumne živine. Ze obseg kaže. de so imenovane bukve zlasti uccnikam potrebne, za šole pripravne in koristne slehernimi!. kdor zeli v vsih zadevali z Rogam in z ljudmi prav in pcrljudin biti iu živeti. _a_ Hnzglctl po kertiaiisklm svetu. Iz Dunaja. Une besede: ..Razdelili so si mojo obleko- se zopet izpolnujejo. Kar so imeli redemptoristi fmnihij premoženja, je razgrabljcno in razdeljeno. Samo miši so ostale, ako jih je v ti cerkvi poleg posebne snaznosti redemptoristov kej biti zamoglo: zakaj oni so cerkev v toliki čednosti imeli, de zamore, ne lc kar selškim, ampak tudi meskim fajmoštram v zgled biti. Cerkev je, hvala Rogu! katoljcanam v rokah ostala. V nji je vme-sten cerkveni upravnik, ki v češkim jeziku pridigje. Dunajski Slovani, ki so poprejšne leta imeli navallno svojo božjo službo pri redemptoristih, in so zlasti svoje domorodne pomočnike fpatrone) slovesno obhajali. bodo menile že tudi za verne'potrebe svojih sorodovineov kej poskerbeli, ko se za svojo naro-dovnost toliko trudijo. \ Parizu so sc *o>Ii v zbor škofje Pariške nadskofske sc seje začele; /jutrej so Pariški nadškof sv. mašo imeli, per kteri jim je pet poddru/.nih škofov na strani stalo. V dolgi Veršti učenih duhovnov, ki so jih zraven poklicali? se tinli imenuje P. Ravignan. eden nar imcnilnisih pridgar-jev na Franeozkim. Vsi zbrani v seminištvu po k!o-slersko živijo: vsako jutro imajo skupej andoht s sv. mašo: potlej sc k posvet vanju zberejo škofje, popoldne je pa veliki zbor, kteriga se tudi pričujoči učeni bogoslovci udeležijo; zvečer spet skupej božjo službo opravijo. Per jedi se bere kak razde-lik sv. pisma in življenje sv. Karlna Roromeja. \e-kterikrat so njih seje tudi slovesne in očitne. Kakor v Evropi, tako tudi v Ameriki mi lose re ne sestre hvalijo, de se s prečudnim zatajevanjem samiga sebe trudijo okoli bolnikov. Kjerkoli kolera svojo košnjo nastavi, ondi so te Rogu vdane device perve, ki z nepremagljivo serenosflo svoje življenje kužni bolezni v bran'postavijo. Papež se še znajdejo na Xcapolifan*kim v Portici, od koder so Rimcam novo viadodali. Pišejo časopisi, de so na obličji sv. Očeta vtisnjene znamnja velikih skerbi. \a Kavarskim jc pomanjkanje duhovnov*. Kcgenburski škof so se na Rudieooviški^a obernili. de hi jim nekej duhovnikov prepustili: dov olili so jim jih 17. Iskra. Jezusa ljubiti. Kdor Jezusa zgubi, zgubi grozno veliko več, kot cel svet. Ako Jezusa preženeš in zgubiš, h komu vender misliš iti, in koga si perjatla iskati? Boljši je cel svet zoper sebe imeti, kakor Jezusa zaliti. Vse ljudi moraš zavoljo Jezusa. Jezusa pa zavoljo njega samiga ljubiti. — Zavoljo njega moraš perjatla in sov ražnika za ljubo imetiit7za v se prositi, de bi ga vsi ljubili in spoznali. Ves svet, in moč vsili tvojih sovražnikov ti ne more toliko budiga storiti, koiikor si sani storiš, če Jezusa ne išeš. Tomaž Kei.ip. Natiskar Jožef Blaznih v Ljubljani. J o