■
■
■
■
M
■
■
Letnik XXI,
Številka 3 in 4
Izhaja poljubno najmanj Štirikrat na leto. Posamezne Številke 15 vinarjev. V „Zvezi“ združena gasilna druätva dobivajo „Ga-*ilea" brezplačno. Urednik KRAN BARLE v Ljubljani.
GASILEC
Gene enkratnim oglasom, cela stran 37 kron HO vin., '/2 strani 18 kron 80 vin.,
' * strani 9 kron 40 vin., '/s strani 4 krone 70 vin. Pri večkratnem oglašanja ::	primeren popust. ::
Glasilo „Slovenske deželne zveze proštov, gasil, društev na Kranjskem“.
V	Ljubljani, dne 29. decembra 1917.
Predsedstvene vesti.
Odbornikom zveze.
Predsedstvu v tekočem letu pri najboljši volji ni bilo mogoče sklicati ne predsedstvene in ne odborove seje. Vojne razmere tega niso dopuščale in še danes ne dopuščajo. Do spomladi, upajmo, da se razmere zboljšajo.
Predsedstvo.
Prepoved kroja.
C. kr. ministrstvo za notranje zadeve je z naredbo z dne 26. februarja 1917, drž. zak. štev. 69, piepovedalo nošo kroja (uniforme), kakor tudi različnih znakov. Ker je potemtakem tudi gasilstvu prepovedan kroj in ker odslej politične deželne oblasti dovoljujejo nošo kroja, se je predsedstvo obrnilo s prošnjo na c. kr. deželno vlado v Ljubljani, naj v „Slovenski deželni zvezi prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem“ združenim gasilnim društvom še nadalje dovoli nositi sedanji kroj in znake, vsaj pa do konca vojne in do primernih sklepov občnega zbora. Z ozirom na vojne razmere in z ozirom na to, da je pri današnjih razmerah nemogoče zameniti kroj, je pričakovati ugodne rešitve. Posamezna gasilna društva ali gasilske župe naj se potemtakem ne obračajo na deželno vlado s prošnjami za dovolitev kroja in znakov. Predsedstvo.
f Aleksander Maruzzi
Dne 15. novembra 1917 je v Zagrebu za vedno zatisnil oči vobče spoštovani in priljubljeni predsednik Hr-vatsko - slavonske gasilske zajednice gospod Aleksander Maruzzi. Rajnik je leta 1885 vstopil v zagrebško gasilno društvo ter si je s svojo marljivostjo in vestnostjo v najkrajšem času pridobil zaupanje in spoštovanje svojih tovarišev. Maruzzi ni spadal med one ljudi, ki imajo društveno delovanje le na jeziku, bil je res delaven in zanimal se je za vse podrobnosti gasilstva. Po smrti očeta hrvat-skega gasilstva blagopokojnega Gjure Stjepana Deželiča bil je izvoljen leta 1908 zg predsednika Hrvatsko-slavonske gasilske zajednice, kateri je stal na čelu do svoje smrti. Krasen pogreb in vznešen govor njegovega namestnika g. Ivana Domitroviča na odprtem grobu jasno dokumentiraj* priljubljenost blagopokojnikovo. Hrvatsko gasilstvo zadel je britek udarec, ki je pritegnil tudi nas v britko-čuteč* sožalje.____________________________________________
Resni časi.
Znano je, da je zlasti gasilcev mnogo pri vojakih. P*z*amo kraje, kjer je gasilstvo, ali požarno varstvo izročeno le še starejšim možem. Razmere potrebujejo
odpomoči in. ni da bi se veliko odlašalo. Dolžnost vsake zlasti pa kmečke občine je, da ojači požarno varnost.
Predvsem gre za to, da se za odpadle člane gasilnih društev dobi nadomestilo. Največ pravil gasilnih društev ima določilo, da mora vsak član gasilnega društva imeti izpolnjenih 18 let. To določilo mora izginiti, zakaj tudi šestnajstletni in sedemnajstletni fantje pri današnjih razmerah v gasilstvu lahko mnogo pripomorejo. V občinah, kjer je malo fantov teh let, bi bilo sicer malo pomagano, toda boljše nekaj kot nič.
Nadomestilo mora biti. Kam naj se torej obrne občina in gasilstvo?
Od več strani se povdarja, naj se pritegne ~ ženstvo k gasilstvu. V mirnih časih bi bila ta misel sicer neutemeljena, utemeljena pa je pri današnjih razmerah, zlasti v kmečkih občinah, kjer je požarna nevarnost večja kot v mestih.
Sila kola lomi. Kdor se bo.»podtikal nad tem, če ženstvo sodeluje pri gasilstvu? In kdo nam bo štel v greh, če se v teh težkih časih obračamo na takozvani nežnejši spol ? Nikdo! saj imamo dovelj izgledov, kjer se je naše vrlo ženstvo pokazalo, da se zna žrtvovati, kjer gre za interese domovine in pravice naših dedov in pradedov. Ne bodemo se varali, če računimo z žensko pomočjo.
Klic ženstvu, naj pomaga pri požarni varnosti, gotovo tudi sedaj ne bo brezuspešen. Radevolje zastavijo žene in dekleta svoje moči v prid gasilstvu in radevolje napravijo kratko, toda potrebno izvežbanje. Brez izvežbanja ne gre, zakaj red in spretnost do gotove meje sta tudi pri ženstvu potrebni, preveč pa se od ženstva ne sme in ne more zahtevati.
Vprašanje nastane, kakšne posle morejo izvrševati ženske.
Za nastopne posle so ženske popolnoma porabne:
1. dostava orodja do vežbališča, gorišča in nazaj;
2. priprava brizgalnic za delo;
3. polaganje cevi;
4. gonja brizgalnic;
5. donašanje vode;
6. snaženje orodja;
7. odstranjevanje lahko vnemljivih in lažjih predmetov iz bližine gorišča;
8. odstranjevanje lažjih reči iz ogroženih poslopij;
9. čuvanje rešenih reči;
10. čuvanje ogroženih poslopij pred gorečimi otrinki;
11. sanitetni posel.
To so posli, ki niso nevarni ne zdravju in ne življenju, ki ne zahtevajo teoretičnega znanja in ne dolgotrajnega izvežbanja, pač pa gašenje in reševanje zdatno pospešujejo in nadomeščajo možke moči. Kjer je potreben klic po ženskih močeh, naj se to nemudoma izvrši, da se ženske čimprej izvežbajo in dokler so v društvu še možki člani, ki razumejo vežbanje. Poveljniki naj se takoj sporazumno z občino poprimejo tega dela ter naj napravijo poslovna navodila.
Poslovna navodila naj obsegajo:
1. vodstvo vežbanja;
2. oznanjevanje ognja in sklic članov;
3. vožnjo k požaru;
4. razdelitev članov k posameznim oddelkom ;
5. delovanje članov;
6. ureditev poveljnikov;
7. delo po ognju in vaji;
8. nadzorstvo orodišča.
Člani, ki so vsled starosti ali vsled manjših napak izstopili ali bili določeni za lažje posle v društvu, naj poprimejo zopet za delo aktivnih gasilcev. Kdor je imel dostojanstvo v društvu, naj to zopet dobi, ako je potrebno, in deluje v društvu kolikor pač more, dotlje, da se vrnejo druge razmere. Gasilci, ki niso poklicani k vojakom in bivajo v občini, naj z dejanjem in nasvetom podpirajo žensko gasilstvo, da jim posel ne bo pretežek. Dober zgled ima privlačno moč in z dobrim zgledom privedemo tudi mešano gasilstvo do veljave. Današnje razmere pač zahtevajo, da vsak občan, bodi možki ali ženska, na ta ali oni način deluje pri požarni varnosti. Tudi pomoč šolske mladine, samo po sebi umevno starejše šolske mladine, ni da bi se zavrgla. Znano je, da ima ravno mladina veliko veselja nad sodelovanjem pri požarih. Nikakor ni, da bi ustanavljali posebna mladeniška gasilna društva; starejšo šolsko mladino pritegnimo k vajam ter ji odkažimo posel, ki je primeren starosti in razvoju posameznika. Šolsko mladino lahko porabljamo pri dona-šanju vode, pri polaganju cevi, za varstvo položenih cevi, za snaženje orodja in cevi, za varstvo proti otrinkom, za prenašanje naročil itd.
Prav nič ne dvomimo o tem, da bo mladina s ponosom in veseljem izvrševala odkazano delo.
V	krajih toraj, kjer je vsled današnjih razmer premalo skrbljeno za požarno varnost, mora vse na krov: malo in veliko, mlado in staro, neglede na spol. V pravem času ukrenimo vse potrebno, da nam v resnem slučaju lastna vest ne bo očitala malomarnosti.
Reševanje živine pri požarih.
Neobhodno potrebno je, da vemo, kako je pri požarih reševati živino in kaj je v takih slučajih treba vpoštevati. Pri požaru pogosto vidimo, da živina, ki smo jo že privedli iz hleva, tišči zopet v hlev. To je prirojena lastnost nekaterih živali. Čestokrat opažamo tudi, da so nekatere živali, ki se pri požaru stiskajo v klopčič, najraje v najbolj skritem kotu hleva. Zlasti ovce in konji imajo to čudno lastnost. Dim po navadi poduši tako žival — in nastane škoda, ki bi se obvarovala, da se je v pravem času potrebno ukrenilo. Žival, ki se je stisnila v klopčič in živali, ki so se odvezovale, se rade branijo iti iz hleva in celo sila ne pomaga. Pri reševanju živine nam je potemtakem vpoštevati:
1. Živali ne smemo vse hkratu odvezati.
2. Zavežimo ji oči ter posamezno odvedimo iz hleva, zlasti konje in goved.
3. V skrajni sili odvežimo hkratu vso živino, eno izmed njih vlecimo s silo iz hleva, ostalo pa s palico poženimo za njo. Kjer ima hlev dvoje vrata, poženimo živino na ono stran, ki je obrnjena od ognja.
Najtežavnejše je spraviti ovce iz gorečega hleva. V takih slučajih stopimo k hlevnim vratam, vabimo k sebi ovce, za ovce pa spustimo psa. Kjer so dvoje vrata, od-ženimo ovce pri vratih, ki so obrnjene od ognja, brez psa in brez drugih pripomočkov.
Tudi konje, ki imajo, kakor splošno znano, veliko večji razum od drugih živali, ter se odlikujejo po svoji poslušnosti, je teško odgnati iz hleva, ko zagledajo požar. Ako se konj ne da drugače odgnati iz hleva, primimo ga za ušesa ali za zadnji nogi ter ga vlecimo iz hleva. Izgnano živino ne puščajmo brez varstva, da se ne vrne zopet v hlev, iz katerega smo jo ravnokar izgnali.
Pri reševanju bodimo mirni, preprečimo nepotrebno kričanje, delajmo le, da se živina ne poduši.
Pri reševanju žinine je najboljše porabiti ljudi, ki so živino oskrbovali. Živina pozna svoje oskrbovalce in da se jim raje kot drugim odvesti. Pri reševanju živine se po navadi opaža stavbna napaka, ki tiči v tem, da se vratav hleva odpirajo noter, namestu ven.
Če pazimo na to, da se pri stavbah, kjer se zbira večje število ljudi, odpirajo vrata ven, je to potrebno tudi pri hlevih. Zlasti pri novih stavbah in pri predelavanjih hlevov naj bi se to vpoštevalo.
Vežba naraščaja.
(Spisal Fran Barle)
Vojne razmere prinesle so seboj marsikatero izpre-meno in tudi gasilstvo ni ostalo nedotaknjeno. Povsod, kamor se ozremo, pogrešamo članov in ljudi, ki bi bili sposobni delovati v gasilnih društvih. Nekatera društva so, da vsaj deloma pokrijejo zevajočo rano, pritegnila ženske, druga mladeniče, od 15.—18. leta in nekatera celo šolsko mladino k gasilstvu. Eno kot drugo je priporočljivo. Glavna reč je, da v resnem slučaju dosezamo svoj začrtani namen. Tega pa dosežemo le tedaj, če smo ženske, mladeniče ali šolsko mladino primerno izvežbali. Tu se nehote pojavlja vprašanje: kako izvežbati naraščaj?
Naraščaj je treba vežbati sistematično, od stopnje do stopnje. Le na ta način je mogoče vcepiti novincu veselje do gasilstva in spretnost do vporabe gasilskega orodja v resnem slučaju. Ža kakšne posle moremo porabiti ženske, za kakšne mladeniče in za kakšno šolsko mladino, o tem nam daje drugo poglavje današnjega „Gasilca“ potrebno pojasnilo. Največ važnosti moramo vsekako polagati na izvežbanje naraščaja, to je na mladeniče od 15. do 18. leta. Zlasti tem je treba vcepiti veselje do gasilstva, zakaj ti stopijo po letih na mesta starejših članov gasilnih društev, morebiti tudi na vodilna mesta.
Od več strani prihajajo osrednjemu odboru vprašanja, kako naj vežbamo naraščaj, ker nimamo potrebnih navodil.
V	tem oziru naj nam bode za vzgled Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo, ki ima popolnoma izvežban naraščaj.
Najprimernejši čas za vežbanje so spomladanski in poletni meseci, doba od aprila do septembra. Za vežbanje določimo en dan v tednu, vsaj pa na 14 dni en dan. Tvarino si programatično razdelimo na teoretični pouk, na redovne vaje, na proste vaje in na vaje z orodjem.
A. Teoretični pouk.
Teoretični pouk naj obsega: organizacijo gasilstva, red in složnost v gasilstvu, poslušnost, dostojno vedenje, pomen gasilstva, ljubezen do svojega bližnjega, konstrukcija orodja, konserviranje gasilske oprave itd.
B.	Redovne vaje.
Redovne vaje naj	se poučujejo	najprvo po	mojih
„Redovnih vajah za slovensko gasilstvo“, katere je izdala leta 1906 Slovenska deželna zveza prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem.	Te redovne	vaje	ima osrednji
odoor „Zveze“ v zalogi.
Redovne vaje si razdelimo po dnevih. Prva vaja naj velja posamezniku. Posameznika najprvo poučimo o pravilni stoji in potem ga seznanimo s povelji:
„Pozor!“
„Odmor!“
„Znova!“
.Desno (levo) — glej!“
„Premo — glej!“
„V desno (levo) —	v bok 1“
„V levo (desno) —	s čelom!“
„S čelom — vzadl“
„S čelom — spred!“
„Na desno (levo) — vprek!“
„Premo — s čelom!“
„Premo — v bok!“
„Razhod!“
Druga vaja naj bo vaja v členu. V členu hkratu vadimo 6—8 mož. Povelja so:
„Nastop — v red!“
„Člen! desno (levo) — glej!“
„Premo — glej!“
„Zastop! v levo (desno) — v bok!“
„Red! v desno (levo) — s čelom!“
„V desno (levo) se ravnaj!“
„Premo — glej!“
„Krij!“
Signal: „Pozor“ (ti - taa !)
Tretja vaja — vaja v členu.
„Nastop v red !“
„Na levo (desno) — razstop!“
„Na desno (levo) — sestop!“
„Prečno! na desno (levo) —
„Premo — s čelom!“
„Premo — v bok!“
„S čelom — vzad!“
„S čelom — spi'ed!“
„Člen desno (levo) — glej!“
„Premo — glej!“
Signal: „Nastop“ (taaaa-ti! -
Četrta vaja — vaja v četi
„Nastop — v red!“
„Dvored! drugi vzad!“
„Dvostop! v desno (levo)
„Zastop! — vzad!“
„Dvostop! — naprej!“
„Dvored! v desno (levo)
„Četverostop! v desno (levo)
„Dvostop — vzad!“
„Četverostop — naprej!“
„Dvored! v levo (desno) — s čelom!“
„Dajte — čast!“ (ena, dve, tri).
Signal: „Ogenj“ -(ti- taaaa).
Peta vaja — pohodne vaje.
„Hodoma — pohod!“
„Postati — stoj!*
„Vzad — pohod!“
„S kračenim korakom — pohod!“
„S hitrim korakom — pohod!“
„V teku - tek!“
„Škrati — korak !“
„Dolgi — korak!“
„Hitri — korak!“
„Zmerni korak!“
„Menjaj — korak!“
Signal: „Nevarnost“ (tatatatatatatata! ali titititititititi!) Šesta vaja — zavoji.
„V desno zavij — pohod!“
„V premo — mer!“
„V desno (levo) — protihod!“
,Zmeni red v desno (levo)
v bok!“
s čelom!“ v bok!“
„Čelno v red na levo (desno) „Red! v levo s čelom — stik !“ „V desno (levo) — zavij!“
„V premo — mer!“
„Čelno v red na levo (desno) — „Dolgi korak!“
„Čelno v dvored na levo (desno) „Dolgi — korak!“
„Zmeni dvored v desno (levo) -
v bok: Pohod!“
— vprek! Pohod!“
vprek!*
— vprek!“
— v bok ! Pohod !“
Signal: „Pospraviti“ (taaaa, taaaa, taaaa, taaaa!)
C.	Vaje z navijakom.
Na vijak imenujemo dvokolnico, na katero navijamo •«vi. Glavni deli navijaka so: dvoje koles, os, vreteno, skrinjica za orodje, viličasto oje s prečnikom. Vrhu skrinjice je po navadi pritrjen nastavec, s katerim odpiramo vodovodne hidrante. Na vretenu so navite cevi, ki so druga z drugo spojene z bakrenimi spojkami. V skrinjico
shranjujemo zagozde, s katerimi zagozdimo nastavec pri hidrantu; kljuko, s katero odkrivamo hidrantne pokrove; ročnik, s katerim gasimo; in drugo manjšo pripravo.
1.	Nastop in uravnava.
Vaje z navijakom delamo posamez ali z več navi-jaki hkratu.
Vaje s posameznim navijakom dela_ četar in vrsta šestili gasilcev.
Četar postavi se dva koraka na levo od konca ojesa s čelom proti navijaku in poveljuje:
„K navijaku nastop — v red!“
co
a«
at»
vprek !“	05 3 kor.		h-±
			to
		1	
- trikrat).			
!
Na to povelje se postavi vrsta s sredino tri korak« za navijak, s čelom px-oti navijaku.
Nastop se mora hitro (v teku) in tiho. izvršiti. Gasilcem se je takoj brez povelja uravnati po sredini vrste. Na povelje:
„Desni in levi krajnik — vzad!“ stopi desni krajnik za svojega soseda na levi strani in levi krajnik za svojega soseda na desni.
V	tej tvorbi stoječe gasilce četar odšteje, in sicer tako, da gasilca stoječega na levem krilu prvega člena označi s številko 1, gasilca stoječega na desnem krilu prvega člena s številko 2, gasilca na desni poleg številke 1 s številko 3, gasilca na levi poleg številke 2 s številko 4, gasilca za številko t s številko 5 in gasilca za številko 2 s številko 6.
Na to se vrne na svoje mesto k ojesu in poveljuje: „K navijaku hodoma — pohod!“
Vsi gasilci stopijo z levo nogo in korakajo: številka t k ojesu na levo stran, številka 2 k ojesu na desno stran, številka 3 k sredi levega kolesa, številka 4 k sredi desnega kolesa, številka 5 za levo kolo in številka 6 za desno kolo. Na povelje:
Oje vročit!“
števika 1 in 2 vzameta oje v roko ter se pripravita za pohod.
2.	Pohod.
Na povelje:
„Hodoma pohod!“ vsi gasilci stopijo z levo nogo v premo smer in korakajo vozeč navijak s polnim korakom, dokler se ne poveljuje^: „Zastop! v levo (desno) v bok!“ potem:
„Red! v levo (desno) — s čelom!“
ali:
„Postati — stoj!“
Obrate, izprečitve in vse druge gibe izvršujemo na ista povelja, kakor pri členu v redovnih vajah.
Oje odložita številka 1 in številka 2 na povelje:
„Oje — odložit!“
j ~
3.) Odložitev in polaganje cevi.
Cevi polagamo vedno od vode ali od hidranta proti ognju. Prišedši k hidrantu poveljujemo:
„Zgotovlt!“
Številka 1 in 2 odložita oje, napravita obrat proti navijaku ter odvežeta jermena na vretenu: številka 1 na levi in števika 2 na desni strani. Številka 3 odveže na svoji strani jermen, s katerim je privezan nastavec na skrinjico, številka 4 pa nastavcev jermen na njegovi strani. Številka 5 in 6 odvežeta jermena na vretenu vsak na svoji strani. Odvezane jermene je pritrditi na primeren prostor, da se med prevažanjem ne izgube. Na povelje:
Odložit!“
dvigneta številka 3 in 4 nastavec iz ležišča, številka 6 vzame kljuko za odkrivanje hidrantov iz skrinjice ter jih položi k hidrantu, — številka 3 in 4 izročita nastavec številki 6, da ga pritrdi na hidrant in zagozdi.
Na nadaljnje povelje:
„Cev do 1. (2., 3.) spojke — položit!“
Številka 1 in 2 vzameta oje v roko, številka 5 potegne cev do nastavca, številka 3 in 4 polagata cevi med tem ko številka 1 in 2 peljeta navijak do označene spojke. Prišedši do označene spojke vzame številka 3 ročnik iz skrinjice, ga izroči številki 4, ki ga pritrdi na spojko in se pripravi za gašenje ali pa ga izroči plezalcu na lestvi. Ročnik je prijeti z desno roko pri spojki z levo roko pa na primernem kraju sred spojke. Ko je nastavec pritrjen na hidrant, cev položena in pritrjena na nastavec ter številka 4 pripravljena za gašenje poveljuje četar: „Odpreti — tok!“
(Taa!)
Tok zapiramo na povelje:
„Zapreti — tok!“
(Taaaa!)
Pri vajah z več nastavci hkratu, ali če smo položili več cevi, položene cevi označimo s številko 1, 2, 3 itd. ter poveljujemo :
„Prva cev! odpreti — tok!“
(Taa!“)
ali;
„Druga cev! odpreti — tok!“
(Taa, taa!)
ali:
„Tretja cev! odpreti — tok!“
(Taa, taa, taa!) in tako dalje.
Tok pa zapiramo na povelje:
„Prva cev! zapreti — to K !“
(Taa, laaaa!)
ali:
„Druga cev! zapreti tok !“
(Taa, taa, — — laaaa!)
ali:
„Tretja cev! zapreti — tok!“
(Taa, taa, taa — — laaaa !)
Za odpiranje in zapiranje toka dajemo običajno znamenje s piščalko, s trobentico ali z rogom. Brizgalec in hidrantar s piščalko ponavljata dano znamenje.
4.	Podaljševanje in skrajševanje cevi.
Položeno cev ali položene cevi podaljšujemo na povelje • „Cev do 2. (3., 4.) spojke — zdolžit!“
(Ta, — ti — taa!)
Na to povelje številka 1 in 2 pripeljeta navijak k številki 4, ki med tem odvije ročnik od položene cevi, jih spoji in na to vsi štirje polože cev do označene spojke, kakor so položili prvo cev. Ko je cev položena, številka štiri navije zopet ročnik na spojko in se pripravi na gašenje.
Kadar imamo položenih več cevi sporedno ali od več hidrantov, poveljujemo:
„Prvo cev do 2. (3., 4.) spojke — zdolžit!“
(Ta, — ti — taa!)
ali:
„Drugo cev do 2. (3., 4.) spojke — zdolžit!“
(Ta, ta, — ti — taa!)
in tako dalje.
Položeno cev ali položene cevi skrajšujemo na povelje : „Prvo cev do 1. (2., 3.) spojke — skratit!*
(Ti — taa, — ta !)
ali:
„Drugo cev do 1. (2., 3.) spojke — skratit!“
(Ti — taa, — ta, ta!)
in:
„Tretjo cev do 1. (2., 3.) spojke — skratit!“
(Ti — taa, — ta, ta, ta!)
Odstranjujemo cevi na povelje:
„Prvo (drugo, tretjo) cev — odstranitI“
Skrajšenje in odstranjenje se izvrši, kakor pri naložitvi : števika 1 in 2 potiskata navijak za cevjo, številka 3 vrti vreteno in številka 4 navija cev. Pri skrajševanju pripravi se številka 4 za gašenje, prišedši do označene spojke.
5.	Naložitev.
Na povelje:
„Naložit!“
(Taaaa, taaaa, taaaa, taaaa!)
Številka 1 in 2 pripeljeta navijak k števiki 4, številka 3 vzame številki 4 ročnik ter ga položi v skrinjico, številka 4 spoji položeno cev s cevjo na vretenu. Ko sta cevi spojeni, navijemo položeno cev na vreteno. Pri tem številka 1 in 2 potiskata navijak pred seboj za cevjo, številka 3 stopi na svoji strani k ojesu pred kolo in vrti vreteno, številka 4 pa po vsem vretenu enakomerno navija cer, z levo roko. tik nad vretenom z desno roko pa v primerni razdalji. Številka 5 med tem odvije spojko od nastavca in odgozdi nastavec, številka 6 pa sname nastavec in pokrije hidrant.
Ko dojde navijak do hidranta, števika 3 in 4 prevzameta nastavec ter ga položita v ležišče na skrinjici, številka 5 nese zagozdi, številka 6 pa kljuko za odpiranje hidrantov v skrinjico.
Na povelje:
„Za odhod — zgotovit!“ vsaka številka zopet zaveže oni jermen, katerega je odvezala pri odložitvi ter se postavi na svoje mesto k navijaku. Odhod od nastavca izvrši se na povelje:
„S čelom — vzad!“
in:
„Hodoma — pohod!“
Na povelje pohod vsi gasilci z levo nogo ter korakajo: številka 5 in 6 tri korake v premi smeri in v razdalji za dva moža, številka 3 in 4 v prostor med številko 5 in 6, številka 1 za številko 5 in številka 2 za številko 6.
Na povelje:
„S čelom — spred!“ napravijo vsi gasilci poluobrat in številka 3 in 4 hkratu stopita v prvi člen.
Pred razhodom poveljujemo:
„Desni in levi krajnik — v red!“ in potem:
„Razhod!“ na kar gasilci zapuste svoje mesto.
6.	Zbrana glavna povelja.
„K navijaku nastop — v red!“
„Desni in levi krajnik — vzad!“
„K navijaku hodoma — pohod!“
„Oje — vročit!“
„Hodoma — pohod!“
„Zastop! v desno (levo) — v bok!“
„Red! v desno (levo) — s čelom!“
„Postati — stoj!“
„Oje — odložit!“
„Zgotovit!“
„Odložit!“
„Cev do 1. (2., 3.) spojke položit!“
„Odpreti — tok!“
„Zapreti — tok!“
„Naložit!
„Za odhod — zgotovit!“
„S čelom — vzad!“
„Hodoma — pohod!“
„S čelom — spred!“
„Desni in levi krajnik — v red!“
„Razhod !“	(Dalje	prihodnjič.)
Društvene in župne vesti.
Odlikovani gasilci. V imenu Njegovega Veličanstva podarila je Njegova ces irska visokost nadvojvoda Fran Salvator za zasluge pri prevažanju ranjencev in bolaikor naslednja odlikovanja:
a) srebrno svetinjo z vojno dekoracijo tovarišem: Rudolfu Jerebu, Ivanu Jenkotu in Rudolfu Jenkotu vsi iz Kranja; Leonu Matajcu in Josipu Benediktu oba iz Stražišča.
b) bronasto svetinjo z v o j 11 o dekoracijo: Ivanu Severju, Valentinu Lucinu, Franu Lipovžu, Ivanu Habiču in Karolu Blatniku, vsi iz Ljubljane; Ivanu Bajtu, Alojziju Šeguli, Karolu Zupancu, Lorencu Grohanu, Antonu Pogačniku, Viktorju Lukancu, Antonu Puharju, Lorencu Rebolju, Franu Benediku, Ignaciju Dovžanu in Josipu Bajtu, vsi iz Kranja; Emeriku Jarnoviču, Martinu Lavriču, Franu Božičku, vsi iz Krškega; Nikolaju Kovaču, Antonu Božjaku. Josipu Umku, vsi iz Zagorja; Josipu Šifrerju, Franu Omanu in Matevžu Omanu, vsi iz Stražišča ; Franu Sitarju iz Toplic.
Odlikovani štajerski gaslc'. Leta 1892. so kmečke občine pri Ljutomeru začele ustanavljati gasilna društva s sl. poveljevalnim jezikom. Letos je poteklo 25 let obstanku prvozasnovanih skupin. Izmed tistokratnih društvenikov deluje sedaj ša 27 oseb. C. kr. namestnik štajerski jim je za srebrni jubilej priznal častne kolajne. To so: Rajh Josip st., Makoter Franc, Sever Josip, Trojnar Anton, Karba Josip, (ta je s potovanja prinesel v posojilnico gospodu načelniku Kukovcu začetno misel o požarni brambi med kmeti), Sebastijan Filipič, Andrej Muršič, Kovačič Matija, Sovič vMatija, Kovačič Martin, v okolišču Kraplje-Mota-Cven: Štrakl Matija, Vaupotič Franc, Vaupotič Vekoslav, Šalamon Jakob st., Šalamon Jakob ml., Vaupotič Josip, v Lokavcih; Magdič Vido, Kosi Vekoslav, Cvetko Josip, Prelog Slavko, Magdič Franc, v Ključa-rovcih; Vrabl Anton, Rožman Matija, Bratina Franc, Hladnjak Josip, Vrbnjak Jernej, Strniša Josip v Križevcih. Posojilnica v Ljutomeru je 10. marca 1892. sklenila, da prvo društvo, ki se bo ustanovilo v okraju, dobi 400 K podpore, vsako drugo pa po 300 K, razventega še vsako po 50 K za priprave. Prvo društvo osnovalo se je v občini Kraplje-Mota-Cven. Število društev seje množilo, in ustanovila se je „Zveza prostovoljnih gasilnih društev“ v okraju Ljutomer. Zgodovino „gasilstva na Murskem polju“ je v posebni knjižici „sestavil po zapiskih Josipa Karba, tajnika Zveze proštov, gas. društev“ Vladimir Pušenjak, nadrevizor, domačin Cvenski. Častitamo odlikovanim jubilantom - požarnikom !
Požari.
Požar. V Rosalnicah pri Metliki je pred kratkim vpepelil požar štirim gospodarjem hiše in vsa gospodarska poslopja. Vsled silnega vetra ni bilo mogoče rešiti skoro ničesar. Metliški vrli gasilci so bili brzo na pogorišču in neutrudno delali. Župan metliški se je upal v gorečo hišo Mariina Brodariča, da bi rešil polletno, v zibeli ležeče dete. Posrečilo se mu je prinesti iz hiše zibelko, ažalibog, dete je bilo — mrtvo. Vsa čast temu pogumnemu inožu-gasilcu. Zažgal je mimo hiše M. Brodariča vozeči železniški stroj. Škoda se ceni na 150.000 kron.
Literatura in kritika.
Českl hasič. Deželna gasilska zveza kraljestva Češkega je, kakor doslej, tudi za leto 1918 izdala rodbinski koledar „Češki hasič“. Koledar obsega 168 strani ter ima poleg koledarskega dela, gasilsko statistiko ter več poučnih in zabavnih člankov. Koledar je okusno ilustriran, zlasti ugaja slika cesarske rodbine, rajnega Mayerja, profesorja umetne akademije Ženiška itd. Cena 1 K 60 v.
Dobrodelna knjižnica. Društvo „Dobrodelnost“ v Ljubljani nam je vposlalo štv. 1, 2, 3 in 4 „Dobrodelne knjižnice“ na vpogled. Številka 1 opisuje oskrbo vojnih pohabljencev, štv. 2, 3 in 4 pa zdravilne in oskrbovalne naprave za naše vojne pohabljence. Dobrodelna knjižnica izhaja 15. vsakega meseca. Celoletna naročnina 6 K, posamezni zvezek 50 v. Društvo „Dobrodelnost“ je otvorilo dobrodelno pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 35.
Pisarna je odprta ob delavnikih od 8. do 12. in od 3. do
7.	ure. Tam se dobivajo brezplačno pojasnila v vseh dobrodelnih zadevah, kakor: poizvedbe za pogrešance v vojni, daje podrobna navodila invalidom, sirotam in drugim pomoči potrebnim, dela prošnje za podporo, dopust, vzdrževalnino itd. Društvo je zasnovano na podlagi krščanske ljubezni in ne dela pri izvrševanju svojih poslov nikakega razločka med pomoči potrebnimi. Namen društva „Dobrodelnost je podpirati siromašne — zlasti v tem času splošnega trpljenja. Društvo najtoplejše priporočamo.
Gasilstvo in vojska.
Glasom poročil v 'naši „Zvezi“ združenih gasilnih društev so padli častne smrti na bojišču:
Fran Nalar, Ivan Brezovar, Jakob Zrimšek, Anton Korošeč, Ivan Ložar, Josip Korošec in Miha Hlepš iz Bizovika; Miha Bokavšek, Ivan Kocjančič in Ivan Novak iz Most pri Ljubljani; Anton Novak iz Notranjih Goric; Josip Sedej in Valentin Bizovičar iz Spodnje Šiške; Ivan Pavšič iz Zgornje Šiške; Ivan Mehle iz Račne; Ivan Po-deržaj iz Studenca - Iga; Josip Berglez, Josip Kastelc, Fran Petrič, Ivan Primc in Fran Kastelc iz Šmarja.
Bodi jim časten spomin!
Raznoterosti.
Oi>čnl zbor Rdečega križa za Kranjsko. Sredi poletja je imelo Deželno in gospejno društvo Rdečega križa za Kranjsko v knjižnici deželnega predsedstva občni zbor, na katerem je podal društveni predsednik okrajni glavar v p. gosp. del Cott poročilo o društvenem delovanju, v katerem je podal pregled delovanja društva za leto 1914, 1915 in i9lt>.
Število razpoložljivih postelj je naraslo od 615 na 1711 leta 1915, ter se skrčilo potem leta 1916. na 1032, kakor je namreč nanesla potreba. Društvene naprave v Litiji, Kočevju in Zagorju so se med tem časom opustile, v Planinskem gradu, v Bistrici, na Bledu in na Jesenicah pa uporabile za vojaške namene.
Okrepčevalne postaje so se nahajale, oziroma se še nahajajo v Ljubljani, Postojni, Novem mestu in na Jesenicah.
Transportne kolone pod vodstvom predsednika „Slovenske deželne gasilske zveze prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem“ gosp. Josipa Turka so zaradi svoje zmožnosti na prvem mestu v Avstriji. Sedaj je na Kranjskem 5 transportnih kolon s 115 možmi. V Ljubljani se vrši prevažanje s 7 avtomobili in 28 vozmi.
Nadzorovali so društvene naprave: Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Fran balvator leta 1914., naslednje leto zvezni predsednik Rudolf grof Abensperg, leta 1916. c. in kr. generalštabni zdravnik dr. Blachovsky in c. kr. zdravnik dr. Plahi, pozneje podpredsednik švedskega Rdečega križa g. Didung ter deželni predsednik grof Attems.
Rudolf Ludwig, predsednik tehnične komisije slovanskega gasilskega združenja je praznoval dne 23. decembra 1917 šestdeseiletnico svojega blagru bližnjega posvečenega življenja. Ostravski gasilci so mu priredili v „Narodnem domu“ slavnostni večer. Pridružujemo se gratulantom in kličemo: „Na mnoga leta!“
Razvrstitev odlikovanj. Osrednjemu odboru prihajajo prašanja na katerem mestu je nositi odlikovanja Rdečega križa. Oornili smo se na merodajno mesto in dobili smo naslednji odgovor:
Razvrstitev dekoracij, častnih in spominskih znakov je :
1. Vojaški zaslužni križec,
2. Duhovniški zaslužni križec na belordečem traku,
3. Duhovniški zaslužni križec na belem traku,
4. Dekoracija Elizabetne - Terezne vojaške ustanove,
5. Vojaška zaslužna svetinja na traku vojaškega zaslužnega križca,
ti
6. Vojaška zaslužna svetinja na rdečem tiaku,
7. Zlata hrabrostna svetinja,
S. Zlat zaslužni križec s krono,
9. Zlat zaslužni križec,
10. Srebrna lirabrostna svetinja 1. razreda,
11. Srebrna hrabrostna svetinja 2. razreda,
12. Elizabetna svetinja,
13. Srebrni zaslužni križec s krono,
14. Srebrni zaslužni križec,
15. Vojna svetinja,
16. Spominska svetinja na vojno 1864 na Danskem,
17.	Spomenik na tirolsko	obrambo	1.	1848 odn.	1866,
18.	Vojaški službeni znak	1. r. za	častnike,
19. Častna svetinja za štiridesetletno zvesto službovanje,
20.	Vojaški	službeni	znak	2.	r.	za	častnike,
21.	Vojaški	službeni	znak	3.	r.	za	častnike,
22. Častni znak 2. r. za zasluge pri Rdečem križu,
23.	Vojaški	službeni	znak	l.	r.	za	možtvo,
24.	Vojaški	službeni	znak	2.	r.	za	možtvo,
25.	Vojaški	službeni	znak	3.	r.	za	možtvo,
26. Častna svetinja za zasluge pri Rdečem križu,
27. Jubilejska svetinja,
28.	.Jubilejska spominska	svetinja	za	oboroženo	moč,
29.	Jubilejska spominska	svetinja	za	civilne državne
uslužbence,
30. Jubilejski križ,
31. Bosenskohercegovska spominska svetinja,
32. Spominski križec,
33. Spominski znak na fm. nadvojvodo Albrehta,
34. Spomenik na pomorsko potovanje 1892—1893,
35. Gasilska svetinja.
Pogovori.
Tovarišu K. v S. Hidrantni nastavci so delani za Metzeve spojke. Kranjci, kakor znano, imamo v rabi Metzevo spojko.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po čistih
4
II 0
4
0
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike.
REZERVNI ZAKLAD
K 1,000.000
HRANILNE VLOGE
K 23,000.000.
Ustanovljena leta 1881.
Največja slovenska hranilnica:
nilia
Ljubljana, Prešernova ul; 3.
je imela koncem I. 1916 vlog . hipotečnih in občinskih posojil
rezervnega zaklada ....,,	1,500.000*—,
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
K 55,000.000* „ 33,000.000*
4
01
o
večje in nestaine vloge po dogovoru.
Hranilnica je nupilatno vama in sinji pod Mroln
c. kr. deielne vlade.
Posoja na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5°/0, izven Kranjske pa proti 5 1/4°/0 obrestim in proti najmanj l°/„ oziroma */4 °/„ odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
m
n
m
Mat. Gerher-ieva
(Ana Gerber)
Knjigoveznica, zaloga slovenskih molitvenih in povestnih knjig, prodaja raznega risalnega in pisalnega orodja in šolskih potrebščin.
Kongresni trg št- 4.
Ljubljana.
BS§HEüliülE9E!lBII!13E£lfflG3IB§BE!!li!if!3SE35BIHI&2
C. kr. privatna
zavarovalna družba
USTHIJSKI (IMS IH UHII».
Vplačana delniška glavnica: 8,000.000 K.
Družba zavaruje:
a) proti škodam, povzročenim po požatu, po streli, po parni ali plinovi razstrelbi, kakor Uidi povzročenim po gašenju in podiranja poslopij, izpraznenju na stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih in premakljivih stvareh vsake vrste, trgovskih zalog, živin«, gospodarskega orodja in gospodarskih zalog;
b) proti požarnim škodam in streli med žetvijo na polju in travnikih, na kupih ali skednjih ;
c) proti škodam vsled slučajnega ubitja šip in zrcal;
d) proti škodam vsled prevažanja blaga po suhem in po vodi;
e) proti škodam, povzročenim vsled tatinskega uloma in tatvin« v zaprtih in odprtih prostorih ali enakih prigodkih.
Pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, Sodna ulica št. 1.
n-
Učiteljska tiskarna
■ ■■■■■■■■■■BOB	« r V	■■■■■■■■■■■■■■
V	LJUDljant :..........
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Frančiškanska ulica štev. 6
priporoča slavnim županstvom ter vsem :: c. kr. in drugim javnim uradom svojo ::
m~ popolno zalogo '3K W uradnih tiskovin
slavnim hranilnicam in posojilnicam se priporoča tudi v izvrševanje hranilnih knjižic; slavnim gasilskim, narodnim in drugim društvom v izvrševanje vabil, pravil, plakatov, diplom, ki jih izvršuje v navadnem ali v ::	večbarvnem tisku najokusneje. ::
Postrežba točna in solidna. Cene zmerne.
/#
Pozor!	Pozor!
Gasilna društva!
Glavna zaloga in lastno izdelovanje vseh potrebščin za gasilna društva kakor:
pasove, naramnice, rokavice, signalne rogove, hupne
piščalke, vrvice, vrvi za plezalce, cevi, cevne obveze
čelade, čepice, sekirice, kuple zlate in usnjate
ovijaki, bakle, platneni vedri, cvilh itd.
Sploh vse v gasilna društva spadajoče predmete.
Vzorci cevi, kakor cvilh za delavne obleke na razpolago. — Dalje, prevzema tvrdka tudi popravilo poškodovanih čelad in sekiric!
Obilnim cenjenim naročbam se priporoča
Benedikt & Co.
Ustanovitev tvrdke 1830.
Ljubljana.	Ljubljana.
¥	V
Izgotovljene obleke in suknje
za možke, ženske, dečke in otroke dobite v obilni izberi po zanesljivo nizkih cenah v
nianufakturni in konfekcijski trgovini HBMr „l*ri Škofu“ mflBB
v Ljubljani „Pred Škofijo“ št. 3, Medarska ulica, Lingerjeva ulica (podružnica tvrdke R. Miklauc).
Velika izbera blaga za obleke, za perilo, postelje, odeje itd. — Na željo izgotavlja se obleka tudi po lastnemu krojaču. — Cenik razpošilja se na zahtevo poštnine prosto.
FR. P. ZAJEC,
Ljubljana, Stari trg 9. Optik. — Strokovnjak.
□ŽE
3E
=□]
Očala ščipalniki, toplomeri, ,barometri, daljnogledi itd.
Z elektr. obrat, moderno urejena delavnica.
Prvi, edini slov. optičn. cenik dobi vsakdo zastonj.
Tovarniška zaloga
pripoznano najboljših
švicarskih ur
kakor vse druge zlatnine in srebrnine. Postrežba točna. Cene solidne.
iFr. P. Zajec,
Ljubljana.
Cenik brezplačno!
i y_| — trzzzm
3BE
Ljubljanska kreditna banka V Ljublani
Stritarjeva ulica štev. 2.
Delniška glavnica 10,000.000 K
Rezervni fondi okroglo 1,500.000 K
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju.
 • ♦—1—
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje
aprovizacijske kredite.
3BE
n
!
Šelenburgova ulica štev. 1.
Izvršuje najkulantneje vse v bančno stroko spadajoče transakcije. Sprejema
denarne vloge:
na hranilne knjižice
in jih obrestuje za sedaj po
4
01
o
Rentni davek plačuje banka sam*.
Denarne vloge sprejema tndi na
tekoči račun
'obrestovanje po dogovoru.
Kupuje in prodaja
vrednostne papirje, valute, devize, ceke itd. ter izvršuje borzna naročila najkulantneje.
Eskonfira in vnovčuje
menice, devize, kupone. Daje predujme na vred. papirje in jih sprejema v depot in oskrbo.
Nakazila vojnim ujetnikom
v vse sovražne države.
Akreditivi
na vsa tu- in inozemska mesta.
■
i
Kdor želi kupiti dobro in poceni
poljedelski stroj, bodisi vratilo, motor, mlatilnico, slamoreznico, čistilnico, brzoparilnik, plug, kosilni stroj najboljše znamke „ZMAJ“ in sploh vse poljedelske potrebščine, kuhinjsko o-pravu, orodje za rokodelce, okovje za stavbe in pohištva, vodovodne cevi, cement, traverze itd., naj se zaupno obrne na staro domačo tvrdko
S
veletrgovina z železnino in stroji
LJUBLJANA
m
DUNAJSKA CESTA ŠT. 16.
Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto!
—   ■■■■■■■■■■■     ................................................
3:
=E
Oljnate baive, fasadne barve za hiše, kranjski flrnež, karbolinej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje priporoča
A. ZANKL sinovi
c. in kr. dvorni založniki.
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, :: lakov in steklarskega kleja v Ljubljani. ::
Zahtevajte cenike. ----- Zahtevajte cenike.
I
3:
LUDOVIK KREMA,
fotograf na Franca Jožefa cesti št. 3 v Ljubljani (na dvorišču)
priporoča
svoj atelje.
Izdeluje točno in po primerni ceni vsakovrstne slike posamez in v skupinah.
Lastna	tovarna	ur	r“ A*	# I IN E	M
::	v	Švici	::	F, V,	U D L	M	■
Ljubljana,	Prešernova	ulica 1 m
(nasproti frančiškanske cerkve).	$j$
ÜN | A N( ure najboljše in i M I V/ I 1 najbo)j natančne ■
Zlatnina. «soe» Srebrnina. 5
Zahtevajte moj glavni CENIK zastonj In poštnine prosto.
D3cst33nc^orc^irsHJixstra^aB3xis:
krojaški mojster — Sv. Petra cesta 22
priporoča
svojo krojaško dolavnito za izdelovanj krojev (liioni oblek za gasi
Solidno delo. — Fini kroj. — Točna postretba — Nizke cene. —
-nTTCTirj-nrigTTr^rnrKTiTTgTTrer TtTOMtl
EDfli
J
Založil odbor Zveze kranjskih gasilnih društev. — Učiteljska tiskarna v Ljubljani.