Št. 37 (1016) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 11. septembra 'K X 1969 DOLENJSKI LIST V soboto proslava na Lisci V soboto, 13. septembra, bo na Lisci pri Tončkovem domu proslava 50-letnice ustanovitve KPJ, SKOJ in sindikatov. V tem kraju je bila pred 31 leti važna seja novega vodstva KPJ, katere se je udeležil tudi tov. Tito. Dopoldne bo v Sevnici najprej svečana seja medobčinskega sveta ZK ter sprejem predvojnih komunistov iz brežiške, krške, sevniške in laške občine, na katerem bo govoril Stane Kranjc, popoldne pa bo na Lisci tovariško srečanje in vojaška vaja teritorialne enote. 500 bančnikov pride v Črnomelj Ob 25-letnici ustanovitve Denarnega zavoda Slovenije, ki je posloval v Črnomlju od junija 1944 do aprila 1945, bo 12. in 13. septembra v Črnomlju več prireditev in slovesnosti. V petek, 12. septembra, bo ob 20. uri akademija v prosvetnem domu. Program bodo izvajale domače in gostujoče kulturne skupine. V soboto, 13. septembra, bo ob 10. uri na trgu koncert metliške godbe na pihala, nato pa bodo odprli prenovljeno stavbo Kreditne banke in hranilnice Ljubljana, podružnice Črnomelj. Ob slavnostih na trgu bodo nastopile tudi belokranjske folklorne skupine. Organizatorji prireditve računajo, da se bo shoda bančnikov udeležilo najmanj 500 bančnih delavcev iz vseh bank Slovenije ter tudi delegacije iz drugih republik. Ob tej priložnosti bodo proglasili dan bančništva, predvideni pa so tudi izleti v okolico. Lojze Savom, predsednik Kolesarske zveze Jugoslavije, je bil z organizacijo kolesarske dirke »PO HRVATSKI IN SLOVENIJI«, ki je imela v nedeljo cilj v Metliki, zelo zadovoljen. Našemu sodelavcu je izjavil, da bodo v Beli krajini kmalu ustanovili kolesarski klub. kar bodo belokranjski Športni delavci zagrabili z obema rokama. (Foto: S. Dokl) OD II. SEPTEMBRA DO 21. SEPTEMBRA Prevladovalo bo pretežito lepo vreme. D. V. M. »NOVO ŠOLO IMAMO«: učenci mirenske osnovne šole med govorom Janeza Vipotnika, predsednika RK SZDL. (Foto: M. Legan) PRVI SADOVI TREBANJSKEGA SAMOPRISPEVKA Mirna ima novo osnovno šolo Ob otvoritvi je govoril Janez Vipotnik, predsednik republiške konference Socialistične zveze - Milijon dinarjev prispevali občani Tito na Čatežu V spremstvu predsednika slovenske skupščine Sergeja Kraigherja in predsednika OK ZKS Franca Popita se je tovariš Tito v ponedeljek okoli 18. ure za kratek čas ustavil na Čatežu. Pozdravila sta ga predsednik hrvatskega sabora Jakov Blaževič in predsednica OK ZKH dr. Savka Dabčevič-Ku-čar, ki sta ga nato spremila v Zagreb. Dobrodošlico je visokemu gostu izrekel tudi predsednik brežiške občinske skupščine Vinko Jurkas in ga povabil in kavo. Tovariš Tito je povabilo prejefl in posedel deset minut na terasi restavracije Grič. Zanimal se je za kmetijsko letino v občini in še posebej za pridelek Bizeljča-nov. Tudi za ceste v občini je vprašal, kakšne so. Pred dobrimi tremi leta so Mirenčani skupaj z drugimi prebivalci trebanjske občine vplačali prvi samoprispevek za gradnjo in popravilo šol, v nedeljo pa so že izročili namenu novo šolo na Mirni. To je bil svečan dan za kraj in njegove prebivalce ter najlepši prispevek k prazniku trebanjske občine in Gubčeve brigade. Slavnostne seje občinske skupščine in vodstvo druž-beno-političnih organizacij —, vodil jo je predsednik ObS Ciril Pevec, slavnostni govor pa je imel predsednik OK SZDL Tone 2ibert, — so se udeležili tudi gostje iz republiških vodstev: Janez Vipotnik, Miloš Poljanšek, Ivo Tavčar, Božo Kovač, razen njih pa tudi zastopniki pobratene občine Obrenovac in prijateljske občine Vitez, poslanci in drugi. Za uboj tašče in tasta 14 let strogega zapora V torek je senat okrožnega sodišča v Novem mestu obsodil 33-letnega '-cmeta Alojza Stiha iz Korit pri Dobrniču na 14 let strogega zapora, ker je letos 20. aprila na grozovit način z vojnikom do smrti pobil 90-letne-ga tasta Janeza Spellča in 80-letno taščo Ano Spellč. Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega, kar Je tudi ssm priznal, pri odmeri kazni pa so upoštevali mnenje izvedenca psihiatra. Ta Je Alojza Stiha spoznal m slabše raz vito osebnost in kroničnega alkoholika, ki v času uboja ni bil duševno povsem pri števen. O družinski tragediji pri Speličevih, ki je globoko odjeknila med prebivalstvom Dolenjske, zlasti pa v ’ Suhi krajini, bomo obširneje poročali prihodnjič. Janez Nunčič - prvak V nedeljo dopoldne je bilo Krškem prvo slovensko mladinsko prvenstvo v spodwayu. Domačin Janez Nunčič je zmagal v vseh Štirih vožnjah In wisUuono osvojil prvo mesto. Končni vrstni red: 1. Nunčič (KrSko) 12 toCk, 2. Miler iO, 3. Kraut, 4. Kos. 5. Kukovec (vsi Maribor). Mladinci so pokazali precej manju ln smisla za ta fijport. L. HABTMAN Pred osnovno šolo je po pozdravu predsedniku ObS Cirila Pevca spregovoril Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL. Dejal je, da smo v dosedanjem času največ skrbi posvetili gmotnim vprašanjem šolstva, premalo pa vsebini dela. Človekovo znanje pomeni štiri petine sodobne tehnologije, zato bo potrebno narediti tudi nekatere revolucionarne ukrepe na področju organizacije in vsebinske izpopolnitve izobraževanja. Glede vzgoje mladega rodu je poudaril, da sistem izobraževanja sam po sebi še ne oblikuje mlade osebnosti v naprednem socialističnem duhu, saj je to nenehna in odgovorna naloga prosvetnih delavcev, ki jim morajo pomagati tudi vsi tisti, ki vplivajo na vzgojo mladih ljudi. V govoru se je dotaknil tudi sedanjega političnega trenutka pri nas ter dejal, da je za marsikatero napako krivo nepravočasno, pomanjkljivo in neobjektivno obve- (Nadaljevanje na 5. str.) Graški novinarji pridejo v KRKO Danes teden, v četrtek bodo obiskali novomeško tovarno zdravil Krko avstrijski novinarji iz Gradca, ki so na osemdnevnem ogledu slovenskih in hrvaških tovarn in turističnih krajev. Pogova-jali se bodo z direktojem tovarne o proizvodnji in izvozu, kosili na Otočcu, potem pa odpotovali v turistično naselje Uvala Scot pri Crikvenici. Kaj pa klubi znanjar Mladino radi dolžimo, da ji ni do resnega dela, da preveč -poseda po lokalih in počenja neumnosti. Na srečo priznamo tudi to, da ji ne nudimo kaj prida: razen športa nima velike izbire za razvedrilo. Ob tem zelo radi razpravljamo o klubih. O ze- lo velikih mladinskih klubih, v katerih bi bilo prostora za vse vrste krožkov, zabave in udejstvovanja. Za takšne klube pa je potrebno veliko denarja. Tega žal ni, mnogi resni mladi ljudje pa sami priznavajo, da bi bili klubi, ko bi bili mladini na voljo, najbrž — prazni... Veliko mladih ljudi dela v proizvodnji in vedno več jih bo. Zal je med njimi zelo veliko takšnih, ki imajo samo osemletko. Zanje ni mar nikomur. Največkrat boste prav te srečali po lokalih. Bodočnost je v rokah znanja, čas in razvoj ga bosta zahtevala vedno bolj in bolj. Najbrž bomo mnoge od teh mladih ljudi že čez nekaj let brez zadrege in lahkega srca naganjali na cesto, ker bo dovolj oolj izšolanih. Zakaj jim ne bi zdaj, dokler ie še čas, omogočili izobraževanja? Rast osebnih dohodkov* bi lahko vezali tudi na izobrazbo in organizirali dopolnilno izobraževanje. Vsako leto bi lahko med mladimi delavci izbrali skupino in jim rekli: določeni ste za izobraževanje! Kolektiv gradi na vas! Med drugim je to tudi naša moralna obveznost do mladih. S tem bi naredili družbi veliko korist, omejili bi pohajkovanje in naredili konec mnogim neutemeljenim sanjam o klubih, ki naj bi jih dala družba. M. JAKOPEC 12. oktobra Nagrada Gorjancev Končno so priprave za gorsko avtomobilsko cestno hitrostno dirko na Gorjance že tako daleč, da so nam predstavniki prireditvenega odbora AMD Novo mesto potrdili vest: 12. oktobra, torej čez mesec dni, se bodo pognali v gorjanske ovinke, na prvi samostojni tovrstni prireditvi pri nas, turistični avtomobili za »nagrado Gorjancev«. Po velikem zanimanju za dirko pričakujejo organizatorji precej domačih voznikov, napovedani pa so tudi dirkači iz ‘Ljubljane in drugih republik, kjer )e avtomobilski Šport že dokaj razvit. — Pokrovitelj prireditve je IMV iz Novega mosta. Inž. Jože Šilc (levi) s Kmetijskega inštituta Slovenije v razgovoru z najboljšima pridelovalcema pšenice Antonom Kunejem in Radijem Možganom. (Foto. nt. Vesti) Rekord: 62,34 metrskega stota Navzlic slabšim razmeram je naš rekord 6234 kg pšenice na hektar Jugoslovansko poprečje za leto 1967 je 2560 kg, nizozemsko 4800 kg, dansko 4620, ameriško 1740, sovjetsko 1150 kg Občinska skupščina Krško je v sodelovanju z Agrokombinatom iz Krškega tudi v letu 1968/69 organizirala nagradno tekmovanje 2a pridelovalce pšenice. Za tekmovanje se je prijavilo 31 tekmovalcev iz področja krške občine. Kmetovalci so morali pridelovati oSenico v pogodbenem sodelovanju z Agrokombinatom. S pšenico so morali zasejati najmanj 0,5 ha svoje zemlje, vendar posamezna parcela ni smela biti manjša kot 0,25 ha. Zaradi različnih pridelovalnih razmer so (Nadaljevanje na 3. str.) tedenski mozaik Neopravičeni stroški Pri gospodarjenju v gozdovih bo treba zmanjšati stroške, pa bo razlika v ceni lesa manjša -Gospodariti bo treba vzlic temu kar najbolje x ' I t$ $ ^ NAJMLAJŠI POLITIK — Anthony Klepper je star 13 let in je najmlajši »politični voditelj« v Latinski Ameriki. Na sliki ga vidimo, kako ognjevito govori na shodu demokratske stranke v Willemstadu na otoku Curacao, ki je pod nizozemsko upravo. Telefoto: UPI tedenski zunanjepolitični pregled | Zahodnonemškega predsednika dr. Heinemanna so med govorom pred magistratom v Bremnu pogostokrat prekinjali ljudje iz množice. Predsednik je stopil k enemu izmed demonstratov, ki od zadrege ni znal storiti drugega, kakor da je zajecljal: »Mir na zemlji, gospod Heinemann.« Predsednik mu je stisnil roko in dejal: »Popolnoma se strinjam z vami.« ... V zadnjih dneh volilnega boja v ZR Nemčiji je postalo precej vroče in politiki ne izbirajo preveč besed. Največkrat je slišati besedo svinjarija. Neki poslanec CSU je takole dejal v volilnem govoru: »če človek v tej deželi Bavarski ne more svinjarije več imenovati svinjarija, je bolje, da se vse neha... « ... Voditelj socialnih demokratov Willy Brandt pa je primerjal veliko vladno koalicijo med krščanskimi in socialnimi demokrati z ljubezenskim življenjem slonov. »Odigrava se na visoki ravni, dviga dosti prahu in dosti časa traja, preden se iz tega kaj izcimi. . . . Brazilske oblasti so izpustile iz zaporov petnajst političnih jetnikov v zamenjavo za a-meriškega veleposlanika El-bricka, ki so ga ugrabili neznanci. Bivši jetniki so že na varnem v Mehiki. Petnajst proti ena ni slabo, če bi po tem ključu ugrabili vse diplomate v Braziliji, bi prišlo dosti političnih jetnikov na svobodo. . . . Francija ima 200.000 ton surovega masla, ki ga ne more prodati. Zdaj mislijo predelati 110.000 ton masla v milo, živinsko krmo in jedilno olje. To bo navrglo 66 milijonov frankov. Iz državne blagajne gresta letno dve milijardi frankov kot subvencija mlekarski industriji. . . . »Literatumaja Gazeta« je ob tridesetletnici izbruha druge svetovne vojne zapisala: »število norcev se po drugi svetovni vojni ni zmanjšalo. ampak povečalo.« . . . Po poletnih dopustih — seveda ne na kmetih, v drugih gospodarskih dejavnostih in ustanovah — so se v nekaterih občinah že začele, v nekaterih pa se bodo v prihodnjih dneh široke raaprave o gospodarjenju v zasebnih gozdovih. Gospodarjenje naj bi izboljšali s spremembo in dopolnitvami zakona. Zastopniki gozdnih gospodarstev so imeli pred dnevi o tem posvet pri republiški konferenci Socialistične zveze Slovenije. Opozorili so na nekatere stvari, mirno katerih tudi lastniki gozdov ne bodo mogli, če se bodo želeli resno pogovorita in predlagati tudi za druge sprejemljive spremembe. TELEGRAMI ADIS ABEBA — Predsednik Tanzanije Julius Njerere je na sestanku voditeljev držav, članic Organizacije afriške enotnosti, izjavil, da se ne strinja z večino voditeljev, da mora ostati Nigerija združena. Po njegovem imajo Skandinavci več skupnega kakor Biafr-čani in druge nigerijske narodnosti in plemena. BELFAST — Na Severnem Irskem je spet prišlo do spopadov. Zato so britanski vojaki, ki so odgovorni za vzdrževanje reda, razširili svojo dejavnost na dobro polovico Belfasta, glavnega mesta Severne Irske. CAPE KENNEDY — Raketo »Sa-tum-5«, ki bo 14. novembra letos popeljala ameriške astronavte na drugo pot na Luno, so začeli postavljati na izstrelno rapipo. Astronavta Gordon in Bean bi morala po načrtu pristati v morju viharjev na zahodni strani vidnega dela Lune in ostati na njem dva dni. TEL AVIV —> ZDA so začele pošiljati Izraelu prve najsodobnejše lovce bombnike tipa »phantom«. To je vzbudilo silno ogorčenje v arabskih državah. Izraelski zunanji minister Aba Eban je izjavil, da je Francija še vedno dolžna poslati Izraelu obljubljene lovce »mirage«. TRIPOLI — Po nedavnem državnem udaru se je položaj v Libiji normaliziral. Revolucionarni svet, v katerem so menda 20 do 30 let stari oficirji, je dovolil obnovitev letalskih in telefonskih zvez s tujino. Se vedno ni mano, ali se bo strmoglavljeni kralj Idris vrnil v Libijo. Goadarji dokazujejo s številkami, da za velike razlike v odkupni in prodajni ceni lesa niso krivi oni, ampak predpisi. Oni so zadolženi za izvajanje zakona. Po mnenju nekaterih gozdarjev je zakon sicer idealen, toda njegovo izvajanje je za sedanje razmere v kmetijstvu in gozdarstvu predrago. To čutijo zlasti kmetje. Zato je treba iskati možnosti, kako bi ob nezmanjšani skrbi za vse gozdove omejili nekatera dela in zmanjšali stroške. Gozdarji namreč trdijo, da nobeno samoupravljanje zasebnih lastnikov gozdov ne bo moglo zvečati odkupne cene lesa, če bo zakon še naprej zahteval tako organizacijo dela, kot jo imajo zdaj. Tudi sprostitev odkupa lesa ne more prinesti izboljšanja, ker ba lastniki gozdov morali pred prodajo plačati vse stroške. Republiški organi se ne strinjajo povsem s tako razlago. Menijo, da so še možnosti za zmanjšanje stro. škov. Poleg tega je tudi republiška skupščina sklenila, da je zakon treba prilagoditi sedanjim razmeram v gospodarstvu. Pri tem je mišljeno tudi zmanjšanje stroškov. Veliki stroški so pri odka-zovanju drevja. V občinah, kjer prevladujejo majhni kmečki gozdovi, ne krijejo stroški vračunani v ceno odkupljenega lesa, niti polovico dejanskih stroškov. Zdaj morajo prispevati za kritje lastniki boljših gozdov v drugih občinah. Ali je odkazovanje dreves v takih gozdovih smotrno in gospodarno? Ali je lastniku gozda res treba odkazati sleherno poškodovano drevo, ki ga sme posekati? Ali se gospodarjenje v takih gozdovih s tem izboljšuje ali je to le »birokratsko« delo, da bi zaposlili odvečne delavce gozdnih gospodarstev? Ali pa se v tem celo kaže pretirano nezaupanje do kmetov? Gozdarji sicer pravijo, da je njihotvo delo hudo nehvaležno, ker morajo skrbeti za dobro sodelovanje s kmeti, hkrati pa opravljati v njihovih gozdovih še - inšpekcijsko službo. To je res. Zato republiški organi medijo, da bi kazalo razpravljati tudi o tem, kako to spremeniti. Morda bi spremenjeni zakon o gozdovih prenesel vso odgovornost na lastnike gozdov, da bi gospodarili po enotnih gozdnogospodarskih načrtih — seveda ustrezno organizirani — strokovnjaki gozdnih gospodarstev pa bi opravljali zanje le določene storitve za ustrezno plačilo. Nadzorno službo bi opravljala inšpekcija, ki bi jo po potrebi okrepili. Tako bi se odnosi med kmeti in gozdarji izboljšali. Odikazovanje drevja v majhnih in slabih gozdovih je pogosto preveč, formalno. Logar mora večkrat zamižati, da bo imel lastnik dovolj drv in nujno potreben tehnični les. če tega ne stori, ga kmet poseka brez njegove odobritve. Le redki pa posekajo, če ni sile. JOŽE PETEK Ho Si Minova smrt je ve. lika prelomnica ne samo v vietnamski zgodovini, ampak tudi v mednarodnem komunističnem gibanju, v katerem je postal legendarna oseb. nost. Devetinsedemdesetletni »striček Ho« je bil navzoč že pri ustanovitvi francoske KP leta 1920. Pol stoletja je sa-njal o združenem Vietnamu. Te sanje so bile videti takrat prav tako utopične kakor polet na Luno — ali še bolj. Francija je bila trdno zasidrana v Indokini in celo po zmagi nad Japonsko sc je moral Ho Ši Min s svojimi borci krvavo bojevati, da so se ^uresničile njegove sanje v severnem delu nekdanje fran-coske Indokine. Septembra 1945 je razglasil Demokratično republiko Vietnam, toda šele s francoskim porazom pri Dien Bien Fuju je dežela po. stala neodvisna. Malokateri narod na svetn je bil tolikokrat sramotno prevaran in izigran In malokateri narod se je moral tako krvavo bojevati za svojo neodvisnost. V tem boju je »striček Ho« postal legendarna osebnost. Ko je Leonid Brežnjev še kot študent proučeval kmetijstvo v Ukrajini, se je Ho seznanjal z Leninom In Trockim v Mo-skvi. Ko je bil Mao Ce Tung še neznan pokrajinski komunistični funkcionar, je bil Ho Ši Min pomembna osebnost v mednarodnem komunističnem gibanju. In ko so pomorskega podoficirja Richarda Nixona demobilizirali, se je Ho Ši Min pogajal z de Gaullom o neodvisnosti svo. je domovine. Ho Ši Min je združeval v sebi privrženost marksistični etiki in ljubezen do domovi, ne. Politično pravijo temu nacionalizem in njegovo giba. nje je bilo brez dvoma na-cio nalno v tem smislu, da je prav tako kot kitajsko zraslo na domačih tleh. Bil je od-ločen zagovornik revolucije, a je bil hkrati predvsem realističen operativec in praktik, manj teoretik. Zanimivo je, da je njegova smrt sprožila neprimerno več komentarjev in ugibanj o nadaljnjem razvoju v zahodnem, nekomunističnem svetu, predvsem v ZDA, kakor v komunističnem. Za Severni Vietnam in po-temtakem tudi za Ho ŠI Mi- WASHINGTON — Ameriški zunanji minister Rogers so Je zahvalil brazilski vladi, da Je izpustila 15 političnih zapornikov v zamenjavo za ameriškega veleposlanika v Ria de Janeiru, ki so ga ugrabili neznanci. DJAKARTA — Indonezijska vlada bo začela mod ljudstvom kampanjo, da bi ljudje »odobrili« izpustitev več političnih zapornikov komunistov. na so težave izvirale ne sa. mo iz vmešavanja ZDA v Južnem Vietnamu, bombardira, nju in drugih ameriških akcijah, ampak tudi iz nasprotij v komunističnem svetu, predvsem med ZSSR in LR Kitajsko. Njegov ugled je bil tolikšen, da sta morala računati nanj tako Moskva kakor Peking. Predvsem pa spoštovati njegovo neodvisnost, saj je znano, da je Ho Ši Min vselej odklanjal kakr. Ho Si Minh šne koli tuje čete, ki bi uteg. nile priti na pomoč Severni Koreji. Ho ŠI Min je bil že nekaj tednov hudo bolan. Zato so njegovi 'nasledniki gotovo pri. pravili politični in vojaški načrt za nadaljnjo konfron. tacijo z ZDA tako v Ženevi kakor na bojišču, če bi bilo potrebno. Za njim je ostala »velika četverica«: ministrski predsednik Fam Van Dong, sekretar partije Le Duan, predsednik skupščine Truong čin in obrambni minister Vo Ngujen Giap, zmagovalec pri Dien Bien ftiju In utemeljitelj gverilskega vojskovanja v Vetnamu. Iz Hanoja že prihajajo napovedi o kolektiv-nem vodstvu. Ce pa bo katera izmed teh osebnosti le prevzela vodstvo, jo bo zelo verjetno s Ho Ši Minovo odobritvijo. Zanimivo je, da po Ho Ši Minovi smrti številni ameriški komentatorji pozivajo predsednika Nixona, naj sproži veliko »pobudo«. Marsikateri komentator razmišlja tako kakor Joseph Kraft v »Herald Tribune«. Po Ho Ši Minovem odhodu bo Severni Vietnam postal podrejen v spopadu med Moskvo in Pe. kingom. S tem se bo položaj Hanoja oslabil in zato bo Severni Vietnam še manj spo-soben in voljan, da popušča ameriškemu pritisku. »Pobu. da bo morala priti od ZDA,« piše Kraft. »... Nixon bi mo-ral zagrabiti priložnost. Dru-gič v svoji karieri se mu je ponudila druga priložnost. Zdaj ima priložnost priti na dan z velikodušnimi predlogi in zdaj bi lahko prenehal biti nedostopen ... priložnost Ima tudi, da izkoristi mož-nosti, ki jih je zamudil, ko je postal predsednik.« | tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled M SPREJETA OBRAZLOŽITEV ZIS — Republiški izvršni svet je na petkovi seji razpravljal o položaju, ki je nastal v zvezi z gradnjo hitre ceste na odsekih Vrhnika— Postojna—Razdrto in Hoče—Levec, ki je nastal po sklepu seje Zveznega izvršnega sveta, da se iz IV. posojila mednarodne banke za obnovo in razvoj financirajo cestni odseki Beograd—Novi Sad, Sarajevo—Zenica, Ped—Priština—Niš in Bar—Ulcinj. Objava tega sklepa ZIS, kot ga je posredoval Tanjug, ni obsegala nikakršne obrazložitve, zakaj sta izpuščena prej cestna odseka Vrhnika—Razdrto in Hoče— Levec, kar je povzročilo številne kritike in zahteve, da ZIS svoj predlog pojasni, ponovno prouči ali spremeni. Republiški izvršni svet je na omenjeni seji izdal sporočilo, v katerem pravi, da se je razprava, ki se je razmahnila o tem, povezovala z vrsto nerešenih perečih družbenoekonomskih vprašanj v Sloveniji in Jugoslaviji, zlasti glede nadaljnjega doslednega uveljavljanja reforme, stabilnosti gospodarskih gibanj, spremembe deviznega in zunanjetrgovinskega sistema, financiranja manj razvitih območij, zahtevala je utrjevanje družbenih konvencij ter iskanje nadaljnjih poti dogovarjanja in sporazumevanja v okviru samoupravnosti. Razprava je opozorila na pomanjkljivosti v delovanju samoupravnih in predstavniških organov ter na potrebo po nadaljnjem urejanju odnosov med republikaini in federacijo ter statusa federacije in pa na potrebo po hitrejšem razvijanju socialistične demokracije. Bilo je tudi nekaj primerov šovinističnih in nacionali- stičnih pojavov, ki pa so naleteli na odločen odpor delovnega ljudstva Slovenije, ki se zaveda svoje usodne povezanosti s socialistično jugoslovansko skupnostjo. Po začetni zaostreni razpravi o teh problemih pa si je, po seji Izvršnega biroja ZKJ, začelo utirati pot spoznanje, da politični pritiski ovirajo preudarno in na dejstvih utemeljeno presojo in škodujejo utrjevanju samoupravnega sistema. Ogromna večina delovnih ljudi pa Sporočilo republiškega izvršnega sveta o možnosti gradnje cestnih odsekov želi, da se tako vprašanje hitre ceste kot tudi drugi odprti družbeni problemi dosledno rešujejo v smislu načel reforme. ZIS je 13. VIII. ponovno razpravljal o cestah. Izhajal je iz tega, da mednarodna banka lahko odobri v IV. posojilu Jugoslaviji samo 30 milijonov dolarjev. Glede na to razpoložljivo kvoto je ZIS ocenil, da je potrebno vključiti v to posojilo tiste cestne odseke, ki niso bili upoštevani v III. posojilu, druge odseke pa bo predložil za prvo naslednje posojilo, ki ga bo skušal dobiti do konca 1. 1970. Republiški izvršni svet sprejema tako stališče in obrazložitev ZIS. Glede na nastali položaj je pričakovati, da se bo zato modernizacija cestnih odsekov Vrhnika— Razdrto in Hoče—Levec nekoliko zavlekla preko določenih rokov, kar pa ne bo bistveno vplivalo na uresničevanje programa modernizacije slovenskega cestnega omrežja. ■ INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA — Kot vse kaže, bo industrijska proizvodnja v naši državi letds za 13 % večja kot lani. ■ GIBANJE IZVOZA IN UVOZA — Jugoslovanski izvoz je bil v avgustu za 16 % večji kot avgusta lani, uvoz pa je ostal na isti ravni. Vrednost izvoženega blaga in. storitev je v letošnjem avgustu znašala milijardo 533 milijonov dinarjev, vrednost uvoza pa 2 milijardi 120 milijonov dinarjev. ■ BENCIN JE V REDU — Tržni inšpektorji so v več rafinerijah po državi preverjali pritožbe, češ da bencin na črpalkah ni vselej najboljše kakovosti. Ugotovili so prav nasprotno, da vsebuje bencin v večini primerov več oktanov kot zahtevajo predpisi. ■ HLADILNIKOV NA OSTAJANJE — V naši državi sta doslej izdelovali hladilnike tovarni Gorenje v Velenju in Obod na Cetinju. Njima se je zdaj pridružila še tovarna Georgi Naumov v Bitoli, ki bo izdelovala letno 500.000 hladilnikov. Vse tri tovarne bodo že prihodnje leto izdelane skupno 1,400.000 hladilnikov, medtem ko jih doma v državi pokupimo največ pol milijona letno. Naši ljudje kakih 60.000 hladilnikov uvozijo tudi iz Italije, Zah. Nemčije in od drugod. Hladilnike bo torej treba izvažati, vendar je na inozemskih trgih zelo huda konkurenca. RAZPRAVAM O KMEČKIH POKOJNINAH NA ROB Množica zgaranih pričakuje SZDL Novo mesto meni, da bi morala za začetek zavarovanja sredstva prispevati družba - Pokojnine naj bi kmetom izplačevali takoj, ne pa šele po petih letih — Najprej je treba rešiti vprašanje za generacijo kmetov, ki je morala dolgo »delati za razvoj drugih panog« Dvorišče je dišalo po kravjakih in konjskih figah, vsenaokrog pa nered, da se bog usmili. — Kaj hočete, sam sem — je pripomnil Per, 67-letni gospodar, in nalival jabolčnik dvajset let starejšemu kmetu v praznični obleki, kateremu je bil pravkar prodal kravo. — Saj je ne bi dal iz hleva, pa kaj, ko nima kdo krmiti živine, — je govoril, da se mu je izpiti obraz komaj opazno napel, še je nalil in razlagal: — Od tega dela so me same hlače. Otroci so šli, žena je umrla, zdaj pa bodi gospodar in gospodinja... Seveda je uspeh — pridelati takle krompir! Uganete, koliko tehta? »Samo« 87 dkg! Njegov lastnik — kmet Alojz Sašek z Velikega Slatnika — je povedal, da je krompir (na sliki) sorte »tolminec« in da je ta sorta letos sicer dobro obrodila. Seveda pa »rekorda« tudi Saškov krompir še ni potolkel: bralci se bodo gotovo spomnili, da smo lani ob tem času objavili sliko 1,17 kg težkega krompirja — prvaka, ki je bil izkopan v Kanižarici pri Črnomlju. (Foto: Ivan Zoran) Včasih je bil Per trden kmet v Poljanah, zdaj pa, odkar je ostal sam in je iz leta v leto bolj zgaran, omaguje. Toda delati mora, kot bi mu bilo trideset let manj, in plačevati davke in druge obveznosti do družbe. In kaj lahko sam pričakuje od družbe? Per nič ne ve o tistem, kar predlagajo v Sloveniji: da bi tudi kmetje dobili pokojnino. Nič ni slišal o razburlji- vih pogovorih, ki so bili v Žužemberku, Mirni peči, Dolenjskih Toplicah in Šentjerneju, ko so obravnavali predlog o pokojninskem zavarovanju kmetov. Kmetje v orne' ntjemih krajih so sicer bili za to, da bi tako zavarovanje uvedli, imeli pa so ugovore proti načinu, kako naj bi prišli do pokojnin. Njihove pripombe je hkrati z vseslovenskim predlogom o uvedbi pokojninskega zavarovanja kmetov temeljito pretresla občinska konferenca Socialistične zveze v Novem mestu in sprejela stališča, ki jih tukaj posredujemo. Med drugim je občinska konferenca SZDL ugotovila, da je samo v novomeška ob čini nešteto Perov, nešteto zgaranih kmetov, tako rekoč že starčkov, ki sicer še delajo, če hočejo živeti, vendar bi jim na stara leta še kako prišla prav pokojnina. Do te bi bili tudi upravičeni. Seveda pa pokojninskega zavarovanja v celoti iz svojega žepa ne bi mogli plačati, saj kažejo analize, da tudi obveznosti do proračunov in zdravstvenega zavarovanja ne zmorejo. »Menimo,« je rečeno v stališčih občinske konference SZDL, »da je možno pokojninsko 'zavarovanje s prispevki iz kmetijstva le deloma financirati. Druge vire bi morale zagotoviti organizacije, ki se ukvarjajo s predelavo in prometom kmetijskih pridelkov.« Republiški predlog pravi, naj bi kmetje začeli dobivati pokojnino šele, ko bodo stari 70 let. Kmetje so ta predlog v razpravi, kasneje pa tudi SZDL, odločno zavrnili. SZDL meni, da bi morala biti vstopna starost 60 oziroma vsaj 65 let, ker se po teh letih delovna sposobnost kmeta zmanjša domala na »otroško moč«. Prav tako ni možno sprejeti predloga, da bi morali kmetje ra pokojnino čakati pet let, ker bi s tem odvrnili od zavarovanja (in seveda plačevanja) vse tiste kmete, ki so — zaradi starosti — najprej potrebni pomoči. SZDL poudarja, da so »nosili prav ti pred vojno in po njej največje breme s tem, da so tudi ustvar- TANJUGOV KOMENTAR ŠTEVILKA 296 Vse v okviru „planiranih" podražitev? 1. januarja 1970 ekonomske stanarine - Podražitev elektrike? - Kako bo s sadjem, mesom in sladkorjem? - Dražje tudi pohištvo čeprav vladata na tržišču v glavnem red in mir, potrošniki s skrbjo pričakujejo prihodnje mesece, ker so že brez govoric o povečani emisiji denarja napovedane tudi planirane podražitve, zaradi katerih bo treba spet seči po notranjih rezervah v domačem proračunu. jali pogoje za druge gospodarske dejavnosti«, »če sedaj od njih zahtevamo plačevanje prispevkov in se opredelimo za čakalno dobo,« je rečeno v stališčih SZDL, »potem za to generacijo nismo nič naredili...« Zadnje besede o kmečkih pokojninah seveda še ni. Ko bo izrečena, bo ali zapisana v zakonu ali pa se bo kdove kje takole končala: »Za zdaj še ni pogojev za uvedbo pokojr-tin/skega zavarovanja kmetov.« Množica zgaranih Perov pa pričakuje zakon, po katerem bodo imeli tudi ljudje z »dvorišč, ki dišijo po kravjakih in konjskih figah«, pravico dobivati pokojnino. Nemara bo potem zamikalo kaj več kmečkih fantov, da bi ostali na kmetijah. IVAN ZORAN Upokojeni kočevski železničarji bi se radi srečali z novomeškimi Upokojeni železničarji iz Kočevja bi se radi nekje na Dolenjskem srečali z železničarj i-upokojenci iz Novega mesta. Mnogi so to željo že izrazili, le da ne vedo, kako bi to akcijo začeli. Zato pozivajo vse upokojence-železničarje, naj se dogovorijo med seboj o morebitnem srečanju. - POPRAVEK V prvem odstavku sestavka »Po 80 letih zaprta vraten, ki je bil objavljen v prejšnji številka na 1. strani, bi moralo bita pravilno zapisano: »KSS Grm stoji letos, prvič v 80 letih delovanja, pred dejstvom, da ne bo mogla odpreti I. letnika.« — in ne 9. letnika, kot Je bilo tiskano narobe po krivdi tiskarne. Za napako se opravičujemo- Vozniki, pazite na »rumene rutice«! Prihodnji teden se bo do pojavili tudi na no vomeških ulicah učenci prvih razredov osnovne šole z rumenimi ruticami za vratom. S tem opozorilnim znakom se bodo malčici na cestah počutili vame, vendar samo v primeru, če bodo vozniki upoštevali nove uporabnike cest. VOZNIKI, POMAGAJTE UČENCEM, DA SE BODO ČIMPREJ VKLJUČILI V CESTNI VRVEŽ! Predvsem gre za povišanje stanarin, ki bodo 1. januarja »poskočile« še za 25 odstotkov in tako dosegle ekonomsko raven, določeno pred štirimi leti. Marsikdo bo težko vzdržal to novo podražitev in bo moral "poiskati izhod v zamenjavi stanovanja za takega z manjšo kvadraturo. Ostaja samo tolažba, da bodo stanarine zamrznile za daljši čas in da bo nato lažje načrtovati hišne stroške. »Drugi juriš« na žepe potrošnikov lahko pričakujemo od ene največjih blagodati našega časa — elektrike. Proizvajalci in razdeljevalci električne energije hkrati zahtevajo povišanje cen, in če bo njihov predlog osvojen, bo kilovatna ura v bodoče stala 40 par namesto zdajšnjih 20,26. Zvezni izvršni svet si- PREDLOG PTT PODJETJA NOVO MESTO Direktor za dve leti Receptov za uskladitev statutov z določili ustavnih amandmajev ne bo, bodo pa zgledi S posvetom 5. septembra se je v Novem mestu začela javna razprava o usklajevalcu statutov in pravilnikov delovnih organizacij z določili 15. amandmaja zvezne in 18. amandmaja republiške ustave. Le-ta med drugim določata novo vlogo direktorja in drugih vodilnih oseb, ki bodo postali samo izvršilni organi in bodo zato voljeni. V podjetju za ptt promet v Novem mestu so med drugim že poudarili misel, naj bi bila mandatna doba direktorja dve leti, če pa bo hotel (brez reelekcije) ostati dlje, bo odločil delavski svet ob presoji njegovega dela. Navzoči predsednik komisije za samoupravljanje Prt republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije Mitja šivaib je poudaril, da receptov za to, kaiko usklajevati interno zakonodajo podjetij z ustavnimi amandmaji, ne bo, da pa bo poskrbljeno za »nekaj dobrih zgledov«, pri katerih bi se lahko kaj naučili. Podjetja in druge delovne organizacije v novomeški občini so medtem že izrazili željo po strokovni pomoči. Rok za uskladitev je 31. december 1969. cer vztraja, da mora biti predlog podražitve dokumentiran z elaboratom o ekonomskem položaju te veje gospodarstva, kar vliva upanje, da bodo pri končnem sklepu res stvarni. Končno prinaša jesen kot pretekla leta tudi običajne podražitve vsakodnevnih potrošnih dobrin. Zaradi čedalje slabšega dovoza lahko pričakujemo povečanje cen raznega sadja in zelenjave. Položaj z mesom, posebno svinjskim in telečjim, ni bil najboljši niti v poletnih mesecih. Tovarne sladkorja enoglasno zahtevajo povišanje cen in kažejo kilometrske analize, ki dokazujejo, da jih samo ta poteza lahko izvleče iz krize, v katero vse globlje gazijo. Kdor namerava stanovanje osvežiti z novim pohištvom, naj to naredi čimprej, ker napovedujejo tovarne nove podražitve do 10 odst., čeprav so cene že letos narasle za 20 do 25 odst. Trgovci sicer trdijo, da so tega krivi kupci, ki z ugodnimi krediti kupujejo najdražje garniture. S tem pa seznam predmetov, ki naj bi se podražili, še ni izčrpan, kar pa ne moti tistih, ki trdijo, kako so »cene stabilne«. Te podražitve gredo namreč v skupino »planiranih« in jih sploh ni treba upoštevati... M. SOKOLOVIĆ Čestitamo Ivanu Slobšku! Veseli smo uspeha, ki ga je dosegel traktorist Ivan Slobšek 'iz Brežice pri Brežicah na traktorskem tekmovanju v Kranju. Za uspeh čestitamo Tončka, Franc in Franci iz Stuttgarta. — Vsem lep pozdrav! Tončka Derni-kovič, Stuttgart — ZRN. Y* • •vv Sejmišča Tehtnica jim ne diši Na brežiškem sejmišču je bilo v soboto, 6. septembra, naprodaj kar 640 prašičev, za katere je bilo precej zanimanja. Prodali so 368 manjših pujskov po 10 din kilogram in 22 večjih po največ 6 dM kilogram. Kupčije se še zmeraj pretežno sklepajo »načez«, ker se prodajalci nikakor ne morejo navaditi tehtanja živine. Prašički so cenejši Na novomeškem sejmišču je bilo v ponedeljek, 8. septembra, naprodaj 873 prašičkov, prodali pa so jih 531. Manjše pujske so prodajali po 120 do 180 din, večji pa so šli v promet po največ 190 do 350 din. Mladi pujski so bili tokrat cenejši kot pretekli teden. Kmetijski nasveti Rekord: 62,34 metrskega stota Obisk barmanov v DANI V soboto, 6. septembra, si je skupina 60 barmanov, ki so se udeležili mednarodnega tekmovanja v Ljubljani, ogledala tovarno rastlinskih specialitet in destilacijo DANO na Mirni. Obrate tovarne jim je razkazal direktor Alojz Kr-hin. Po obisku so imeli še prijateljski večer na veseličnem prostoru pod mirenskim gradom. (Nadaljevanje s 1. str.) področje razdelili na dva pridelovalna okoliša. Na zaključni prireditvi, ki je bila v ponedeljek, 8. septembra, v Krškem, je zbranim pridelovalcem pšenice najprej govoril inž. Jože Šilc iz Kmetijskega inštituta v Ljubljani o pridelovanju pšenice, sortah, gnojenju in agrotehničnih ukrepih, ki zagotavljajo dober pridelek. Zatem so pridelovalci tudi sami povedali svoje izkušnje pri pridelovanju pšenice. Predsednik občinske Skupščine Joško Radej in direktor Agrokombinata Stane Nun-čič sta nato čestitala najboljšim pridelovalcem in jim izročila denarne nagrade. V prvem pridelovalnem okolišu je bil najboljši Anton Kunej iz Brestanice, ki je pridelal 62,34 metrskega stota pšenice na hektar in dobil 1.000 din nagrade. V tem pridelovalnem okolišu so dobili nagrade še Pavel Bogovič iz Dolenje vasi za pridelek 59,50 q/ha, Aloj/. Jordan (53,70 q/ha), Ivan Goltez (44,55 q/ha) in Mirko Rožman za 40,50 q/ha. V drugem pridelovalnem okolišu je največ pridelal Rudi Možgan iz Veniše, ki je za pridelek 45,32 metrskega stota na hektar dobil prav tako 1.000 din nagrade. Drugi je Jože Tršclič (45,20 q/ha), tretji Mariin Zibert ((4,45q/ha), četrti Franc Jankovi (43,60 q/ha) in peti Milan Račič s 40,10 q/ha. Po trije najboljši iz vsake skupine so dobili tudi diplome gospodarske zbornice SRS, predstavnik tovarne dušika iz Ruš pa je najboljšim pridelovalcem pšenice izročil nagrade Tovarne dušika Ruše. Poleg naštetih nagrajencev je 16 pridelovalcev dobilo simbolične nagrade od 1 do 3 vreče nitrofoskala. Na zaključku je predsednik Radej izrazil željo občinske skupščine, da bi se prihodnje leto vsi kmetje zbrali na živinorejski kmetijski razstavi, ki naj bi postala tradicionalna in na kateri bi pokazali, kaj vse se lahko doseže v poljedelstvu, sadjarstvu, vinogradništvu in živinoreji. M. V. Stroji za krompir Ce pri nas zasebni kmetje porabijo na 1 ha krompirja poprečno blizu tisoč ur ročnega dela, je povsem razumljivo, da to delo na more biti posebno dobro plačano. Mehanizacija kmečkih opravil je vse bolj potrebna. Omogoča jo skupinska uporaba strojev za pridelovanje krompirja v tako imenovanih strojnih skupnostih, ki so v naših razmerah uresničljiva zadeva. Strojev za pridobivanje krompirja je, rekel bi, nepregledna vrsta. Izhajajo predvsem iz dežel, kjer je krompir najvažnejša poljščina, sem pa šteje tudi Slovenija. Da bi usmerjali nakup, so sodelavci Kmetijskega inštituta s poizkusi ugotovili, kateri stroji bi bili za naše kmetije, pa tudi za družbena posestva najbolj uporabni. Prepustimo jim besedo. ■ Z upoštevanjem zahtev ob sejanju krompirja je za pripravo zemljišča pred saditvijo najboljši stroj tvrdke RAU KOMBI ali ROTEKS — kulti. Te stroje lahko uporabljamo tudi pri pripravi zemlje za druge poljščine in jih na ta način bolje izkoristimo. Za sejanje priporočajo polavtomatski sadilnik s predalčnim vlaganjem gomoljev za kmete ali strojne skupnosti ter avtomatske sadilnike RAU KOMBI za družbena posestva. Tudi za obdelavo krompirjevega nasada ter za škropljenje priporoča inštitut stroje te tvrdke, ker imajo vrsto odlik. Opaziti je pravo navdušenje preizkuševalcev in praktičnih uporabnikov tovrstnih strojev, ki presenečajo z izvirnimi rešitvami in solidno izdelavo. Tipski stroji o-mogočajo tudi boljšo oskrbo z rezervnimi deli, saj le večje tvrdke lahko zagotovijo redno servisno službo. ■ Strojni izkop krompirja je mogoč le, če njivo prej ustrezno pripravimo, to je: očistimo cime in plevela s košnjo :tli kemičnim pripravkom — reglonom. Izkop je najbolj zahtevna delovna operacija. Različne tovarne že desetletja izdelujejo vilaste in drugačne izkopalnike, vendar Irm j o le-ti različne slabosti. Izpodrivajo jih verižni in rešetkasti izkopalniki, ki lahko izkopljejo sosednje vrste krompirja, ne da bi ga bilo treba sproti pobirati. To je zelo velikega pomena pri skupinski rabi strojev, ko v ugodnem trenutku vsi uporabniki želijo naenkrat kopati. Za kmetije sta primerna dva taka izkopalnika izdelka FUX in WUHLMAUS tip 3. Inž. M. L. \ mm ■■ ■■ % KMETSKE SLIKE S TREBELANSKIH HRIBOV 4 doi.eujski rrn srsins; »Med vojno so vsi hodili v naše kraje za živežem, zdaj pa že leta in leta ni nikogar več. Le še davčni izterjevalec ve za nas, sicer bi bili povsem pozabljeni na tem svetu,« je grenko porogljivo pravila Ana Tisti hip sem si vsaj za trenutek nadvse zaželel Cankarjevega ali Vorancevega peresa: dvoje deklic, 12-letna Gabrijela in 9-letna Zdenka, sami, s težkima Drobni, umazani prstki strgajo z polomljenim nožem kožico na mlaaem krompirju, vprašujoče oči le včasih zapustijo tla. »Jedli bomo krompir in solato.« »In kaj ste jedli včeraj?« »Tud: krompir in solato.« nekateri odšli drugam, za boljšim kruhom, da se bodo lahko poslovili od pluga, teh prekletih, pa nadvse ljubljenih zaplat po re-brih, ki redijo ljudi in njih živino, s katero so tako povezani, da kličejo časih celo prej veterinarja kot zdravnika. motikama v rokah, sta v sebi združevali podobo Vorančevih samorastnikov in Cankarjevih otrok, »ki ostarijo, preden so mladi«. Bose nožice so tičale v kepah, ki so pokrivale pravkar zagrnjeno ajdino seme. Daleč je bilo še do konca dolge, ob breg prt-slonjene njive ... »Erženovi sva, z Velike Strmice, šest otrok nas je,« sta povedali skuštrani glavici, ko sta težki motiki z zglajenimi toporišči za trenutek ostali na tleh. »Kepe tolčeva.« Sprašujem ju o šoli, o počitnicah. Njuni vrstniki se kratkočasijo na morju s pisanimi žogami, sladoledom, če ne celo z vožnjo na električnih avtomobilč--kih. Kakšno je morje, je veliko vode, sprašujejo oči. Nista še videli ne morja, ne ladje, samo narisano v knjigi. Predaleč je do tja, še do bele Ljubljane; pač: Gabrijela je že bila v Ljubljani takrat, ko so jo peljali v bolnišnico. »Bila pa sem enkrat na izletu v Sevnici, lepo je bilo,« pra- vi Gabrijela, ki jo kličejo — Gabi. Doma težko spravijo skup za šolsko malico, čeprav ima pozimi dve uri hoda do šole. že njen prvi korak je obstal na pol poti: Sonja Knez je zaostala v drugem razredu, ker šola ni njena najvažnejša skrb. Kot najstarejša mora varovati mlajše brate in kuhati za družino, medtem ko se oče in mati ubijata na skopi zemlji. Za nas ve le še davkarija Nikamor se ni mudilo. Desetero nas je stalo pod starim drevesom pred Hrenovo hišo. »Napenjaj se, kolikor se hočeš, vse je prekleto tam, kjer je bog s prazno malho mahal,« je sklenila svojo misel mati Ana. Tone, Janez, Miha, Ani, Marija, Mihelca, Tončka — sedmero otrok je rodila in nihče izmed njih še ni preskrbljen za življenje, Če bo moral zapustiti domačo hišo. Ure daleč je bilo do šole, otroci so končali le pet, šest razredov. Kam se naj gredo učit? Oče Tone samo skomigne z rameni, vprašam, kaj bo z otroci. Bo že kako, odgovarja obraz. Daleč spodaj je doliha, kjer je več možnosti, da bi se otroci izučili in zaposlili. Otrok kuha za vso družino V majhni, napol leseni vežici s črnimi »šijami«, kjer dim dan na dan liže spleteno prot je, (svinjskega mesa pa že dolgo ne), sedi na tleh 9-letna Sonja. Težko odgovarja na besedo; ne toliko, ker je preplašena, marveč, ker ima pomembnejše delo. — Za vso družino, za vseh šest Knezovih iz čužne vasi, mora skuhati kosilo. Najstarejša je, mlajši bratci se igrajo za hišo, starša pa delata na polju. »Kaj jeste ob nedeljah?« »Včasih kupimo meso, zadnjo nedeljo ga nismo.« V leseni hišici z eno izbo, v katero se vsiplje svetloba skozi mala okna, kjer glavo komaj spraviš skozenj, živi šest ljudi. Spijo na dveh posteljah. Je čudno, če oče kdaj pa kdaj zbeži v pijačo? Sonja ni izdelala razreda. Zaostala je, ker je bila bolna in je zamudila dosti šole. Imela je bolne ledvice, toda zanjo, kot je dejala, niso kuhali posebej. V šoli bo bolje prijela letos, morda bo šlo, mora iti. Zmotna predvidevanja Mirna vas, Cikava, Velika Strmica, Zabukovje, ču-žna vas in še nekatere vasi trebelanskih hribov s Trebelnim vred. vse to se je po vojni malo spremeni- lo. Ni samo Kozjansko v Sloveniji, podobnih krajev in ljudi je še več tudi drugje. Krivico bi delal in pretiraval, če bi trdil, da se ni prav nič spremenilo. Se je: dobili so elektriko in si uredili boljše poti, vendar so za vse to veliKo sami prispevali. Res pa je tudi, da so v vsaki hiši odgovorili: krompir in solato, ko so bili povprašani, kaj obedujejo. Ozkih leh, na katere sili z vseh strani gozd, ki jim več ne pomaga iz stiske, so se oklenili s krčevitimi prsti in ne gredo nikamor. Nikamor, ker tega, kar imajo, ne morejo zadeti na ramena in nesti s seboj v dolino. Začuda: v nasprotju s tem, kar smo govorili dolgo časa, se njih število ne zmanjšuje — vsaj bistveno ne. To pove statistika. Zato pa zahtevajo zbor volivcev, na katerem bodo terjali boljšo šolo, ki jim lahko pomaga, da bodo vsaj Čakati pomeni podaljševati krivico Sedim za mizo ob mislih na tiste proseče oči in čutim del krivde. Misli nejevoljno hite po razpravah, za katere je bilo potem rečeno, da so koristne, živahne in celo bogate. Velikokrat so izzvenele v prazno, oni tam gori so imeli kaj malo od njih, največkrat zanje niti niso vedeli. Malo se je spremenilo, ker so o stiski govorili tisti, ki jih ni neposredno zadela. Premalo mislimo na življenje kmeta, ki se ubija sam s seboj stran od mest, v zaostalih krajih, prepuščen sebi zdaj, ko je tudi njegova zemlja že prispevala svoj delež za obnovo mest in industrije. Ima otrok iz zakotne vasi, kjer je uro hoda šola z golo tablo, stropom, ki ga s tal doseže odrasel človek, kot je to na Jelševcu, kamor hodijo Sonja, Zdenka, Gabrijela, Tonček, Janez in drugi res vsaj približno enake možnosti kot mestni vrstnik? Zavedam se, da je resnično zmotno prepričanje, da bomo v novem družbenem redu vsi enaki toda mnogo bolj pa bi se morali prizadevati, da bi imeli vsaj mladi približno enake možnosti. Ljudem je treba resnično pomagati, da se bodo vendarle izkopali iz revščine, premalo je kmetu samo povedati, naj ne verjame iluziji o lepem življenju na koščku zemlje. Veliko je pri nas že razkošja za nekatere. Povečala se je razlika med mestom in zaostalo vasjo. Je demagoško trditi, da bi v tem osnovnem razmerju morali iskati pravi ključ, s katerim bi odklenili vrata v pravičnejšo družbo, bistveno drugačno od onih, ki si ne nadevajo tako zvenečega imena — socialistična? MARJAN LEGAN HRENOVA DRUŽINA: »Ne vemo, kaj narediti, kako začeti, da bo jutrišnji dan boljši od današnjega.« NJUNE POCITNICE. Zdenka in Gabrijela z Velike Strmice. Nista edini: pri večini hiš po trebelanskih hribih so otroci najcenejša delovna sila. »Kaj boš, kar je res, je res, dobili smo nekaj posojila za gradnjo hiše iz sklada za kmqte — borce. Toda zgradili smo samo do plošče in ne vemo naprej. Vemo samo, da bomo tu ostali, ker drugje za nas ni prostora. Kaj bi z nami v dolini, če smo zrasli tu gori. če smo doslej, bomo tudi vnaprej preživeli na teh dveh hektarjih obdelovalne zemlje. Krompir, fižol, repa in zelje nas bodo hranili tako kot do sedaj. Poskušali smo že marsikaj, toda samo to je naša prihodnost.« rTMaB BILA STA PRIČI TAJINSTVENEGA SESTANKA V Ljubljani je po dolgi bolezni umrl v 71. letu starosti Ivan Novak-OčKa. Od Tacna pod šmarno goro, kjer je bil *oien, pa vse do zadnjega dne je prehodil dolgo in nelahko pot proletarca in revolucionarja. že kot otrok je moral na delo, bil je težak, pastir in čevljar. Kot mlad fant je moral v avstro-ogrsko vojno, kjer je bil ranjen. Po vrnitvi je odprl svojo delavnico in živel kot pro- letarec. Družil se je z naprednimi delavci v sindikatih, leta 1938 pa je prejel tudi partijsko izkaznico. Kmalu je postal sekretar rajonskega komiteja v domačem kraju in pri tem pokazal veliko zrelost. Zaupali so mu priprave na vsezvezno partijsko konferenco, ki je bila v hiši njegovega brata. Leta 1940 ga je žandarmerija strpala v vojaško koncentracijsko taborišče v Ivanji-co. Po vrnitvi je odšel v ilegalo, partija pa ga je poslala na Notranjsko. Po kapitulaciji stare jugoslovanske oblasti je odšel še v Belo krajino za okrožnega sekretarja, da organizira partijo, OF in partizanske enote. Na Kočevskem zboru je bil izvoljen v SNOS in za delegata za II. zasedanje AVNOJ v Jajcu, kar mu je bilo v posebno čast. Po vojni je bil v CK, republiški skupščini, na okrožnih komitejih in naposled direktor podjetja. S 65. leti je odšel v pokoj kot star komunist in revolucionar. Na proslavo 25-let-nice AVNOJ v Jajcu pa ni več mogel. Včeraj so ga pokopali v Ljubljani. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Spet srečanje v Metliki V nedeljo, 7. septembra, so se v Metliki spet sešli nekdanji borci in aktivisti, ki iz raznih krajev Slovenije in Hrvaške že vrsto let obiskujejo Metličane. Letos se je borčevsko srečanje začelo dopoldne ob 10. uri pTed spomenikom na Trgu svobode, kjer je igrala metliška godba, kratek govor pa je imel tajnik občinskega odbora ZZB NOV Tone Vergot, zatem pa so položil vence h spomeniku padlim. Po kratkem slavnostnem uvodu je bilo snidenje na Pungartu, kjer so pekli domače specialitete. Ta del slavja je bil zlasti popoldne, bodlje obiskan. Nekateri borci, Pripoved oskrbnikov doma na Lisci, Ivanke in Jožeta Škrab, o prvem sestanku novega vodstva KPJ marca 1938, na katerem je bil tudi tov. Tito ___________________ »Spominjam se, kot da bi bilo danes. Prišel je v kuhinjo v lepi temno modri obleki in kravati ter svetlo modri srajci. Bil je velik gospod, z lepim prstanom na roki. (Tov. Tito se je takrat nalašč lepo oblačil.) Pravili so, da je inženir iz Zagreba,« se je spomnila tri desetletja nazaj Ivanka Škrab, ko smo sedli v hlad in mamljivi vonj napol suhega sena, da bi kaj več zvedeli o tajinstvenem sestanku na Lisci, katerega obletnico bodo proslavili v soboto, 13. septembra. ki so ob tej priložnosti priredili družinski izlet v Belo krajino, so spotoma nabirali gobe ter obiskovali stare znance Pogodba z Madžari Predstavniki ribniškega podjetja INLES so pred kratkim podpisali z madžarskimi kupci pogodbo o prodaji stavbnega pohištva v vrednosti 220.000 dolarjev. INLES bo pogodbo izpolnil v prihodnjih dveh mesecih. Madžarski kupci so zainteresirani tudi za bodoče nakupe pri tem ribniškem podjetju. Čeravno so orožniki iz Jur-kloštra večkrat prihajali na Lisco in so imele vse planinske postojanke ukaz, naj vsako sumljivo osebo ali skupino prijavijo najbližji orožniški postaji, predvojna policija ni nikoli zvedela za pr- vi sestanek novo izvoljenega začasnega politbiroja CK KPJ, kjer je bil sprejet razglas narodom Jugoslavije: »Za mir, neodvisnost in svobodo«, ki je spodbudil rodoljube za boj proti fašizmu naklonjeni politiki Stojadino-vičeve vlade. Ta razglas pomeni tudi začetek priprav na oboroženo vstajo. »V dom na Lisci je že pr^J prišla na ogled neka tovarišica. Sumljiva se mi je zazdela, ko sem nehote pri njej opazila neko komunistično literaturo. Verjetno je prišla pogledat, če je kraj primeren za sestanek. Tiste čase je na Lisco, kjer so železničarji, včlanjeni v planinsko društvo, imeli dom, prihajali mnogi gosti iz Hrvatske, posebno iz Zagreba. Nič nenavadnega torej ni bilo, če so tudi tisti dan mnogi govorili hrvatsko. Med njimi je bilo osem čla- nov novega vodstva Komunistične partije Jugoslavije. Najprej so želeli zasedati v gostilniški sobi, vendar so bili tam že drugi gostje in bi bilo sumljivo, če bi morah sobo izprazniti. Zaradi tega so se preselili za dom in sestanek nadaljevali še na prostoru, kjer so bila skupinska ležišča.« »Kot smo kasneje zvedeli,« nadaljuje Jože Škrab, »bi moral biti sestanek v Krški vasi, vendar sta se dva izmed članov — Franc Leskošek in Miha Marinko — poškodovala pri padcu e kolesom na poti tja. Sestanek je bil prestavljen, slovenska delegacija Zaradi Ciganov kmetje nočejo plačati davkov V Žužemberku ljudje zahtevajo od oblasti, da jim zagotovijo mir pred nasilnimi Cigani Mirna ima novo osnovno šolo (Nadaljevanje s 1. str.) ščanje. Pri tem ne gre samo za obveščanje o posameznih dogodkih ter za delo ljudi, ki TO SE PA BES NE IZPLAČA! Kam s steklenicami, se sprašujejo gostilničarji, ker zanje pri ODPADU ne dobijo niti toliko, kolikor jih velja prevoz. Te dni so naložili poln voz steklenic od likerjev in drugih pijač v gostilni PRI BELEM KONJIČKU v Za-kotu. Za prevoz so plačali petnajst dinarjev, izkupiček za prodano steklo pa je bil dobrih osem dinarjev. delajo pri tisku, radiu in televiziji, temveč za splošno obveščenost organizacij in njihovih članov. Naše ljudi je treba bolje seznaniti s položajem, uspehi in težavami drugih. Učenci osnovne šole so zatem izvedli krajši kulturni spored, nato pa so si obisko- valci, ki jih je bilo čez tisoč, ogledali novo šolsko poslopje. Nova šola je veljala 2,56 milijona dinarjev; od rega so prebivalci občine zbrali okoli milijona dinarjev; od tega so redov, 6 kabinetov, telovadnico, knjižnico in druge pomožne prostore. M. L. Še vedno aktualno Čeprav delovne organizacije, ki bolj ali manj načrtno rešujejo stanovanjske težave delavcev dajejo prednost članom ZB, v krški občini še vedno ni urejeno stanovanjsko vprašanje borcev. Največ sredstev za stanovanja zagotavlja borcem občinska skupščina, saj je v zadnjih letih porabila za te namene 1,666.000 dinarjev. Stanovanj primanjkuje največ za člane ZB, ki živijo na podeželju. V NOVOTEKSU so prvi na Dolenjskem nabavili elektronski računalnik PHILIPS SIEMAG 16 K. Namen tega računalnika, ki je stal 600.000 dinarjev, ni samo da nadomcSča delovno silo v evidenčnih službah in drugje, ampak da hitro preračuna ustrezne pokacovalce, s katerimi se lahko prilagaja proizvodnja tržnim razmeram. Razen tega veliko pomaga pn usklajevanju proizvodnih faz. Odlikujeta ga ncprckos-liiva natančnost in hitrost opravljanja računskih operacij. (Foto: S. Dokl) Skoraj ni dneva, da se ne bi prišel kdo na žužember-ški krajevni urad pritožit zaradi nasilnosti Ciganov, ki jih je v okolici za več družin. »Cigani nam kradejo, svoje konje pa spuščajo na posevke, da jih povsem uničijo. Ce jim kdo kaj reče, grozijo,« pripovedujejo ljudje. Hkrati se pridušajo, da ne bodo plačali davkov in drugih družbenih obveznosti, dokler jim pristojna oblast ne bo zagotovila miru pred nasilnim ciganskim prebivalstvom. S plačilom prispevkov in davkov je v Žužemberku in okolici sicer vsako leto ve-ik križ. Zdaj so na primer razposlane položnice že za novo davčno akontacijo, ljudje pa še prejšnje niso plačali. Namesto denarja prinašajo na krajevni urad prošnje za odpis ali zmanjšanje davčnih obveznosti. Do Bo zdaj kdo odgovoril? Dasiravno se ljudje, doma z Bučke, Studenca in drugih vasi, veselijo pričetka šolskega pouka, ko bodo spet vozili šolski avtobusi, ne morejo .verjeti, da veljajo za prevoz z njimi višje cene kot sicer. Podjetje Gorjanci iz Novega mesta ima občutno nižje cene) saj velja vozovnica od Impolja do Celja za skoraj 50 km le 5 dinarjev, pri šolskem avtobusu od Bučke do Sevnice, kjer je 13 km razdalje, pa kar 4J> dinarja. Pred leti sem o tem že zastavil javno vprašanje, vendar nanj ni nihče odgovoril, čeprav je za to nekdo kriv. Upam, da bo tokrat drugače, saj so javna prevozna sred-tva zaradi ljudi in ne narobe. KAREL ZORKO zdaj se je nabralo 15 prošenj za odpis in okoli 30 prošenj za plačilo bolniških stroškov oziroma zmanjšanje davčne obveznosti v ustrezni višini. I. Z. Dve sekciji bosta začeli delati Sekcija za zunanje politične in gospodarske odnose ter sekcija za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL v Krškem bosta že septembra pripravili prve javne tribune. Prva bo obravnavala pereča gospodarska vprašanja v Jugoslaviji, druga pa bo razpravljala o gozdovih. JOŽE 1IS IVANCA SlUtAB Ivanka in Jože Škrab (na sliki zgoraj), nekdanja oskrbnika doma na Lisci, sedaj upokojenca v Loki pri Zidanem mostu. Od njiju orožniki niso nikoli zvedeli, kaj se je dogajalo na Lisci. (Foto: Legan) pa je predlagala, naj bi se sestali^na Lisci.« Tistega pomladnega dne, ko je fašizem samo še čakal nove priložnosti, da bi pokazal svojo pravo podobo, so se na Lisci zbrali tov. Tito, Edvard Kardelj, Prane Leskošek, Milovan Djilas, Aleksander Rankovič, Miha Marinko, Rade Končar in Ivo Lola-Ribar. »Slutili smo, da nekaj pripravljajo, nismo pa natanko vedeli kaj. Ko sem jim stregla pri jedi, sem slišala besede: »Ko bodo oni popustili, moramo začeti mi. Vedno se moramo opirati na množice,« se še spominja Ivanka. »Ko sem kasneje videla v časniku sliko moža, ki ga Je iskala policija, sem takoj vzkliknila: ,Da ,to je on. TM1 je tov. Tito. M. LEGAN Neizpolnjena obljuba V skladu z dogovorom z občinsko skupščino Kočevje bi morala vodna skupnost Ljubljanica—Sava do konca avgusta obnoviti zapornice na Rinži. Dogovor pa ni izpolnjen, ker menda Vodna skupnost ni mogla pravočasno dobiti izvajalca del. Končno je izvajalca dobila, zdaj pa vreme nagaja. Pričakujemo, da bodo pristojna organi zahtevali, da Vodna skupnost svojo obveznost izspol-ni še v tem letu, saj morajo svoje obveznosti redno izpolnjevati tudi kočevske delovne organizacije, ki redno plačujejo vodne prispevke. Da se upa tako žaliti! V opomin tistim, ki žalijo naš narodnoosvobodilni boj v zadnji vojni fin ki jim v novi družbeni ureditvi običajno zelo dobro gre) bi rad opisal dogodek, ki me je kot udeleženca NOB globoko vriza-dejal. Ker sem se z invalidsko pokojnino s težavo preživljal, sem pred meseci prevzel honorarno zaposlitev kot izterjevalec radijske naročnine. Ko je RTV Ljubljana sklenila podražiti naročnino, sem ljudem razlagal, zakaj se je to zgodilo. Moram reči, da je večina prav razumela ta ukrep, ki bo, po zagotovilu iz Ljubljane, pripomogel do boljšega programa. Pri nekem mlajšem kmetu, ki je že več let zapo- slen tudi v podjetju, pa sem naletel na pravi izbruh sovraštva in zaničevanja. Najbolj je kritiziral nedeljski program, pr e vsem oddajo »Se pomnite, tovariši«. »Vsakikrat zaprem radijski sprejemnik, ko partizani lažejo o svojih junaštvih. Naj bi raje povedali, koliko so ljudem pokradli, ko so se skrivali po hostah,« je dejal! Ostal sem brez besed. To, kar sem slišal, je izustil človek, ki je med zadnjo vojno prodajal platno po Nemčiji, kamor ga je izselil okupator. Ne morem razumeti, kako si upa nekdo tako žaliti boj slovenskega naroda in izkoriščati priborjeno svobodo v prepričanju, da mu nihče nič ne more. KAREL ZORKO dolenjski list a Umrl je zaslužni revolucionar Očka ^■t T~___ *»■■■■■■*■■1 "vp* "pp» _ "TBP liJ $P' > ';% I &«4| &jU£ 1» C ^i flfttofriA H»£W J Pikr ^ h9 . ».-. ; \ >».- A miBi» M»Min<^^«SIfcMMM^S»*Mi embmiejB >iMiPt)i' pgpjrt^jyw^j| ^3jt>**»n^i ^ lCT»^ - B i^r ■ » ^| /m B^/ « I 8^^ Ji >1 »/*% 1 w »lli§il*M^ J M fl »i m m*rnm im > ,*■ HM.:»- - * '-vA-'*;-*/' '<«* ' «>''!■■,. ■ ' -'if : "■ ; . » L*- J tl Č\m(+ čer. I *c£v* ¥ < *? <£*■%***>"* A^~ + / -'■ \ J- - ... .A •....". ,. /L 7 2\. ^ >'*-'?* > /,lt a^*AsA<. ..ni 4^. --- 'šff~~17 Kakor piše tov. Repič, Je septembra 1941 SNOO sprejel odlok o narodnem davku, objavljen pa je bil v Slovenskem poročevalcu 1. oktobra 1941. Odlok je določal, da Je dolžan vsak Slovenec, kd ima lastne dohodke, plačevati na-rodni_davek, ki je najmanj 1 liro na mesec in raste progresivno do 10 ost. čistih dohodkov. V isti številki Poročevalca je bil objavljen tudi razpis za posojilo »Svvboda«. Posojilo so plačevali v lirah, najmanjši znesek pa je bil 100 lir. Vojska je narasla, denarja je bilo malo Po italijanski kapitulaciji se je narodnoosvobodilna vojska močno povečala, precej prebivalstva pa je živelo tudi na osvobojenem ozemlju. Banka kar pod kozolcem! Novomeščan Anton Ogrin se že deset let ukvarja z zgodovino slovenskega bančništva — Pred vojno smo bili v novomeški mestni hranilnici 4 ljudje. Opravljali smo vse bančne posle od menjave Uljih valut do poslovanja s hranilnimi vlogami. Ob prvi osvoboditvi Novega mesta, leta 1943, sem bil kot aktivist imenovan za komisarja banke. S komisijo smo šli v banko, pobrali okoli dva milijona Lit, jih dali v vreče in partizani so denar odnesli, čez nekaj dni so mi gotovino ponovno izročili. Dobil sem nalog, cih takega poslovanja sem denar in papirje oddal finančni komisiji pri OF, jaz pa sem postal obveščevalec na komandi mesta. Ko je bil v Črnomlju ustanovljen Denarni zavod Slovenije, sem moral nazaj k bančnim poslom. Dobili smo nekaj pisalnih strojev in prostor, ter 2. junija 1944 začeli redno uradovati tudi za stranke. Tovariš Ogrin se živo spominja raznih partizan- OB 25-LETNICI USTANOVITVE SLOVENSKEGA BANČNIŠTVA naj poslujem kot banka. Jz mesta smo se morali umakniti. Dali so mi zaščito treh oboroženih fantov, s katerimi sem se podal k Mrvarju na Hrib. Tam sem posloval kar pod kozolcem. Kasneje smo se z vrečami denarja prebijali na Ljubenski hrib. če sem dobil od komisarja pismeni nalog, sem izdal denar za nabavo hrane, vedno pa sem skrbno spravljal vse dokumente. Po dveh mese- skih bančnih dogodivščin in tudi nekaj originalnih dokumentov iz takratnega poslovanja nam je pokazal. Kakor je povedal, se zadnjih deset let, od upokojitve, ki jo je prav tako dočakal v bančni službi, ukvarja z zgodovino bančništva. To področje ga izredno veseli in mu je, kljub 74 letom, predan z vso vnemo, saj pravi, da brez dela ne zna živeti. RIA BAČER ★ 12. marca je minilo 25 let, ko je Predsedstvo Slovenskega narodno - osvobodilnega sveta ustanovilo Denarni zavod Slovenije. Posloval je v Črnomlju vse do zadnjih dni pred osvoboditvijo, zato bo tudi letošnja proslava bančnikov v Beli krajini. Ob srečanju v Črnomlju, ki bo 12. in 13. septembra, bo proglašen dan bančnikov, obenem pa bodo počastili 50-letnico Zveze komunistov Jugoslavije. 2?s ’jamadu po ustanovit- vi Osvobodilne fronte Slovenije, ko so se množile partizanske enote na terenu, po mestih pa je nastajala močna mreža ilegalcev, se je pokazala potreba po ustanovit-rl finančne službe, ki bi urejale te probleme. Sprva je bilo v NOB fi.-•nčno poslovanje zelo eno-Javno organizirano preko Vlavne blagajne. Tu so se ppodai^i Ob odkritju spominske plošče je o pesniku spregovoril njegov dober poznavalec kritik Filip Kumbatovic-Kalan. (Foto: M. Legan) Trebnje v čast Pavlu Golii V spomin 10-letnice pesnikove smrti: razstava del, spominska plošča in večer poezije Ob praznovanju občinskega praznika v Trebnjem se je v soboto,' 6. septembra, rojstni kraj pesnika in dramatika, akademika Pavla Golie dostojno oddolžil spominu velikega rojaka, ki je umrl pred 10 leti. Ob prisotnosti mnogih gostov iz Ljubljane, Novega mesta, domačinov ter pesnikovih svojcev je Bogo Komelj, ravnatelj študijske knjižnice iz Novega mesta, odprl spominsko razstavo Goliovih del, spominskih fotografij ter literarnih ocen njegovega prispevka v zakladnico slovenske literature. Na rojstni hiši so v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti odkrili .spominsko ploščo, o pesnikovem življenju in delu pa je spregovoril njegov dober po- znavalec, rektor Filip Kumba-tovič. Bariča Videčnik iz Mokronoga je recitirala pesem Severina šalija, napisano v čast Pavlu Golii. Zvečer je na večeru Golio-ve poezije po pozdravu predsednika odbora Janeza Gart-narja spregovoril o pesniku še Josip Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti m umetnosti. Polni dvorani poslušalcev je posredoval obsežen in globoko občuten prikaz značaja, notranje življenjske stiske ter svojevrstne ustvarjalnosti tega pesnika samohodca in anakreontika. čudovit kulturni večer sta dopolnila še Stane Sever in Janez Rohaček, ki sta recitirala Goliove pesmi, ter Vilma Bukovčeva in Ladko Korošec, ki sta odlično zapela več pesmi. M. L. Jože Dular: „Metliški gasilci ' »Ogenj — večni prijatelj, pa hkrati večni sovražnik človeka . . . je Siril civilizacijo in kulturo, v isti sapi pa ju je načenjal in brisal z zemlje .. .« Tako začenja uvodno razmišljanje o ognju, človekovem dobrot, niku in preganjalcu, ravnatelj Belokranjskega muzeja prof. Jože Dular v knjigi »Metliški gasilci«, ki jo je napisal za stoletnico gasilskega društva v Metliki — najstarejšega v Sloveniji, izdalo in založilo pa jo je društvo letos ob svojem visokem jubileju. Pisatelj je delo posvetil muzejskemu arhivarju in častnnemu članu gasilskega društva Ivanu Drobniču, ki je dolga leta zbiral gradivo o gasilcih, in »čigar zasluga Je da je knjiga sploh izšla«, je rečeno v posvetilu. Knjigo je opremila Mladena Brancelj, v prodaji* pa stane 5 din. »Metliški gasilci« so precej obširna kronika gasilske dejavnosti v Metliki. Iz nje izvemo, da je ogenj pestil mesto davno prej, preden je bila organizirana obramba pred njim: že v času turških vpadov in pred njimi. Knjiga bralca pouči, da je bila Metlika skoza stoletja gotovo največkrat goreče mesto na slovenskih tleh. Pisatelj je porabil veliko podatkov in zapiskov in ustvaril res temeljit pregled skozi obdobja gasilstva Za sam opis društva oziroma kroniko njegovega dela je imel na voljo že precej več gradiva, več podatkov, pa čeprav tudi vsi ti niso bili zbrani in urejeni. Tako je v poglavjih »Od ustanovitve vojne«, »Večji požari do konca I svetovne vojne«, »Med obema vojnama«, .»Požari in razdejanja med okupacijo«, »Po II. svetovni vojni«, »Požari v zadnjih desetletjih«, »V jubilejnem letu« in »Vodje gasilskega društva« obširno prikazal neprecenljivo delo ljudi, opravljeno v nenehnem boju s po-končevalcem — ognjem. Zato bo Dularjeva knjiga dobro in neiz-ogibno svetilo vsem tistim bodočim rodovom, ki bodo še prostovoljno pristopali v gasilske vrste, kajti v njej bodo našli obilo človeškega, marsikaj, kar je lastno samo gasilcem. Pisatelj Jože Dular Je tako k vrsti doslej napisanih poljudnih del (»Metlika skozi stoletja«, »Ad-lešiči v Beli krajini« itd.) dodal tudi »Metliške gasilce«. Zdaj pripravlja še zgodovino Semiča in okolice. I. Z. Mali kulturni barometer ■ SELIMOVICU NJEGOŠEVA NAGRADA — Letošnjo Njegoševo nagrado za književnost — nagrado podeljujejo vsako tretje leto — Je dobil pisatelj Meša Selimovič iz Sarajeva za roman »Derviš in smrt«. Do zdaj sta to nagrado že dobila Mihajlo Lalič in Miroslav Krleža. .H PANONIA 69 — MEDNARODNA RAZSTAVA — V Murski Soboti so v nedeljo odprli razstavo, na kateri sodeluje 58 likovnih u-stvarjalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrijo, Madžarske in Slovaške. Prikazali so 93 del. Prireditev, imenovano Panonia 69, je odprl podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. France Hočevar. ■ ZGODOVINARJI V OHRIDU — Okoli 1000 zgodovinarjev in gostov se je udeležilo otvoritve petega kongresa Jugoslovanskih zgodovinarjev v' Ohridu. Slovenski predstavnik dr. Janko Pleterski Je imel prvi dan referat o KP in narodnostnem vprašanju v prvi Jugoslovanski državi. Na kongresu bodo obdelali predvsenr obdobja drt lot m 1Q4ri ■ SVETOVNA OTROŠKA RAZ STAVA — V Novem Sadu gredo h koncu priprave na otvoritev razstave otroških risb iz vsega sveta. Prikazali bodo okoli 1.400 dol. Hkrati bodo odprli razstavo del Jugoslovanskih otrok. ■ PRVI NA MADŽARSKEM — Folklorna skupina »Vladimir Nazor« iz Sombora je na folklornem festivalu obdonavskih dežel v madžarskem mestu Baja dobila prvo nagrado. ■ FESTIVAL ŠTUDENTSKIH GLEDALIŠČ — V hrvaškem glav-nem mestu se je začel deveti med- kultura in izobra- ževanje Tržačani pridejo 19. septembra Poročali smo že, da bo novo gledališko abonmajsko sezono v Novem mestu odprlo Slovensko gledališče iz Trsta. Zdaj je že znano, da bodo Tržačani gostovali v Novem mestu 19. septembra in uprizorili dramo ,Tri sestre« A. P. Čehova. Naslednji dan, 20. septembra, bo Slovensko gledališče iz Trsta v gosteh v Črnomlju. V eni izmed vlog nastopa tudi belokranjski rojak Stane Starešinič. Novo mesto: začetek baleta Zavod za kulturno dejavnost je razpisal sporazumno z občinskim svetom ZKPO V Novem mestu pouk baletne vzgoje. Le-ta bi se pričel 17. septembra in končal 27. maja. Vpisali se bodo lahko predšolski otroci, stari več kot 6 let, učenci od prvega do tretjega razreda osnovne šole, učenci od četrtega razreda dalje in odrasli. Pouk bo vsako sredo dopoldne in popoldne v Domu kulture, poučevala pa bo Milica Buh iz Ljubljane. Pri organizaciji pouka sodelujejo glasbeni in telesno vzgojni delavci. Mesečna učnina za šolarje bo 16, za odrasle pa 20 dinarjev. Jaro Hilbert v krški galeriji V krški galeriji je bila v ponedeljek, 8. septembra, cd-prta razstava akvarelov akademskega slikarja Jara Hil-berta, krškega rojaka, ki je vrsto let živel v Egiptu in prihaja sedaj v svoj domači kraj iz Francije. Razstavo Hilbertovih akvarelov so prebivalci Krškega prisrčno sprejeli. V uvodni besedi je ravnatelj Umetnostne galerije iz Maribora Branko Rudolf poudaril vrednost liričnih tonov Hilbertovegu slikarstva. Gostovali bodo na Koroškem Pevci delavskega prosvetnega društva »Dušan Jereb« iz Novega mesta bodo gostovali na Koroškem. Za to gostovanje pripravljajo poseben program, ki bo obsegal vrsto znanih pesmi. Kdaj bodo šli gostovat, se bodo pogovorili na enem prihodnjih sestankov. narodni festival študentskih gledališč. Sodelujejo študentske igralske skupine iz Firenc in Parme (Itall ja), Cehoslovaške, Bredforda, Lublina, Kobenhavna, Palema in Zagreba. ■ NOVO VODSTVO TRŽAŠKE-GA SNG — Dramatik prof. Josip Tavčar Je postal predsednik upravnega sveta, pesnik Miroslav Košuta pa dramaturg Slovenskega gledališča v Trstu, čigar ravnatelj je — kakor je znano — Filibert Be-nedetič. ■ PARTV V SOBOTO ZVEČER — Pod tem imenom je bila minulo soboto v Gradcu skupna glasbena Javna oddaja bavarskega radia MUnchen, avstrijskega radia in RTV Ljubljana. Plesni orkester RTV Ljubljana je pod vodstvom Jožeta Pirivška pripravil 30 instrumentalnih plesnih izvedb, razen tega pa spremljal več znanih nemških pevcev zabavne glasbe. Oddajo je vodila napovedovalka RTV Ljubljana Nataša Dolenc. ■ 30 KONCERTOV V ZSSR -Plesni orkester RTV Ljubljana bo 12. septembra odpotoval na tritedensko turnejo po Sovjetski zvezi, kjer bo priredil okoli 30 samostojnih koncertov v raznih mestih. Turnejo priznanega ansambla Je organiziral Jugokoncert iz Beograda. ■ ZNANI SLOVENSKI SLIKAR avtodidakt Jože Tisnikar iz Slo-venjega Gradca razstavlja svoja novejša dela v Kranju. Ta Tisni-karjeva samostojna razstava je vzbudila v Kranju veliko zanimanja. Predtem so je s temi deli Tisnikar predstavil v Celovcu, kjer je razstavljal skupaj z Antonom Repnikom. Muzej v Dol. Toplicah Krajevna muzejska zbir. ka NOB v Dolenjskih To-plicah je za ogled odprta vsak dan dopoldne in popoldne v istem času, kot je odprt Turist biro, ki ima prostore v nasproti ležeči stavbi. Za obisk sc je treba oglasiti pri uslužbenki Turist biroja tov. Zalki Bučar. Stoviček v Celju Minuli petek so odprli v celjskem likovnem salonu razstavo del akademskega kiparja Vladimira Stovička. Celjski pododbor Društva slovenskih likovnih umetnikov, ki mu je štoviček nestor, je izdal za ta dogodek poseben katalog v spremno besedo umetnostnega zgodovinarja dr. Ivana Komelja. Stoviček je v Celju razstavil nekaj najnovejših del, ki jih je naredil v svoji umetniški delavnici pri Krškem. Razstava bo odprta do 26,'iseptembra. Odbojkarji Trebnjega v prvih dveh srečanjih niso iztržili nobene točke. Na sliki: med tekmo v Gabrju pri Celju. (Foto: M. Legan) Kočevje :Novomesto 2:3 ODBOJKA Zanimivo srečanje med dolenjskima predstavnikoma je trajalo poltretjo uro. Domačini so v prvem setu že krepko vodili, vendar so izgubili. Srečanje je bilo borbeno, na koncu pa so Novome-ščani z večjn izkušenostjo iztržili 2 točki. Kočevje: Bižal, Pogorelc, Ogrinc, Kavčič. Arko, Luzar. Kersnič, Čo-korilo. Novo mesto: Goleš, Penko, Simič, Koprivnik, Šonc. Medic in Potrč. A. ARKO TREBNJE — MISLINJA 1:3 V nedeljo je imela odbojkarska ekipa Trebnjega priložnost, da premaga eno slabših moštev v republiški ligi, vendar je ostala brez zmage. Zmagala je Mislinja s 3:1. Domačinom, ki so nastopili pred več kot 150 gledalci, se je po znalo, da psihično slabo prenašajo težo odgovornega dvoboja, saj so zagrešili veliko nepotrebnih napak. KOŠARKA LITIJA — METLIKA 71:52 Metličani so se razigranim domačinom upirali vse do polovice drugega polčasa, ko je bil rezultat 39:36. Kasneje so popustili in so domači zmagali precej močno. Metlika: Polojac 27, Ipavec 4, S. Gasparič 6, Mrvar 10, štrucelj 3, Predovič 2, Milek in Culig. S. MRVAR MOSTE : NOVO MEST 78 :74 Novomeščani so srečanje z Mo-ščani izgubili že v prvem delu igre. Proti koncu so se močno popravili, vendar niso mogli nadoknaditi izgubljenega. Pri Novome-ščanih je bil najboljši Počrviua. Novo mesto: Pirc 20, Kopač 4, 2. Kovačevič 12, Splihal 13, Počr-vina 18 in Grein 7. T. PIRC NOGOMET Sodil je Brajnik iz Ljubljane dobro. M. LEGAN BRESTANICA — KAMNIK 3:2 Brestaničanke so v nedeljo osvojite dve točki v srečanju s Kam-ničankami. Gostje so prvi set dobile, v nadaljevanju pa so bile slabši nasprotnik. ROKOMET PECA — CELULOZAR 2:1 V drugi tekmi vzhodne II. conske nogometne lige je Celulozar klonil pred novincem iz Črne na Koroškem, čeprav so gostje imeli več od igre, jim je sreča obrnila hrbet. Zadetek za goste je dosegel Kandič v 61. minuti. Na tekmi se je poslovil od nogometašev Krškega odlični vratar Vukotič, ki odhaja v Beograd. L, HARTMAN MIRNA — SLOVAN (Lj) 1:2 Nogometaši Mirne so prvo srečanje na domačem igrišču izgubili s povprečno ekipo ljubljanskega Slovana. Po prikazani igri bi bil lahko razultat bolj ugoden za Mi-renčane. Zadetek za domače je dosegel Medič. A. TRATAR ODRED (PONOVA VAS) — ELAN 1:1 Nogometaši novomeškega Elana so razočarali v prvem srečanju ljubljanske conske lige. Doma so remizirali s povprečno ekipo Odroda. Domačini so igrali znani »bunker« in niso dovolili, da bi Jim boljši Novomeščani napolnili mrežo. V prvem srečanju na domačem igrišču pod lučmi so Brežičani težko osvojili dve točki. Novinec v ligi je vodil ves čas srečanja in je domačim uspelo priti v vodstvo komaj nekaj minut pred koncem. Pri Brežicah so se najbolj izkazali Antolovič in šelinc. Brežice: Berglez, Skočaj, Rovan I, Antolovič 9, Bršec, Avsec 2, Pavlič, Jurešič 1, Šetinc 3, Bužan-čič, Rosina 4 in Zore. V. PODGORŠEK SLOVENJ GRADEC — RIBNICA 39:22 Ribničani na gostovanju v Slovenj Gradcu ni so bili kos razigranim domačinom, ki so že v 10 minutah srečanja vodili s 7:0. O-pravičilo za precej krepak poraz je tudi avtomobilska nesreča, ki so jo Ribničani doživeli med potjo. Vendar je 61 zadetkov na tej tekmi svojevrsten rekord in kaže, da sta obe obrambi obeh ekip bili zelo slabi. GROSUPLJE — KRMELJ 18:23 Krmeljčani so poželi že drugo zaporedno zmago na tujem igrišču in vodijo. Igra je bila živahna in lepa. Med igro sta bili ekipi sicer izenačeni, vendar je na koncu domačim pošla sapa. Krmelj: V. Logar, C. Logar 2, Furlan, Mirt, Prosenik 3, inž. Pa-pež 1, Zaman 7, M. Papež 8 in Damjan 2. Srečanje je sodil odlično Ivan Novak iz Ljubljane. B. DEBELAK BREZICE — USNJAR 18:6 Brežičanke so se resno lotile mlade ekipe iz Šmartnega in že v prvem polčasu vodile z 9:0. Ko so v drugem delu igre zaigrale mlajše igralke, so gostje pokazale več. Pri Brežicankah lahko pohvalimo Bužančevo in Molano-vo. V. PODGORŠEK LESKOVEC — BETI 24:20 V prvem kolu rokometnega tekmovanja v zasavski ligi so Črnomaljci izgubili v Leskovcu s 24:20. BELT: Englaro, Novak, Črnič, Avguštin 7, Goršek 8, Svetič 1, Avsec, Štimac 1, Štajdohar 3 in Papež. A. LATERNER BREZICE B : CERKLJE 25:20 V prvem kolu zasavske lige je ekipa Brežice B zasluženo premagala Cerkljane s 25:20. V. PODGORŠEK NOVO MESTO — DOBOVA 22:15 Novomeščani so komaj v drugem polčasu ugnali borbene goste iz Dobove. Najboljša pri Novome-ščanih sta bila Jaklič (10) in Pelko (7). ■ KRŠKO — Zvezni kapetan za plavanje je določil Franca Čarga v ožji izbor Jugoslovanske plavalne reprezentance, ki se bo udeležila letošnjih balkanskih iger. Upamo, da bo Čargo upravičil zaupanje. (L. H.) b ■ KOČEVJE — Košarkarji Kočevja so gostoval: v Ljubljani pri KK »Tone Čufar« in srečanje izgubili 67:53. Igralci so se dobro borili Ul postajajo od tekme do tekme boljši. (A. A.) SPEEDWAY Zmaga Čehoslovakov Na stadionu Matije Gubca v Krškem je bil pred približno 5.000 gledalci troboj spedway ekip ČSSR, Italije in Jugoslavije. Po zanimivih vožnjah si je prvo mesto priborilo moštvo ČSSR (Ha-nuš, Bartonek, Buric in Polivka) s 40 točkami, 2. Jugoslavija (Perko, Stojkovič, Kukovec in Visočnik) s 33. točkami, 3. Italija (Zil-li, Rupil, Pizzo in Fedel) — 17 točk. V konkurenci posameznikov je bil najboljši Drago Perko Jugoslavija. L. HARTMAN Od tu m tam ■ ČRNOMELJ — Na rokometnem igrišču pred gimnazijo so rokometaši KELTA v zelo lepi in borbeni igri premagali goste iz Ozlja na Hrvaškem. Rezultat je bil 19:18 za domače. Najboljša strelca sta bilr. Goršek (11) in Avguštin (5). (A. L.' ■ SKOPJE — V atletski repre-zrentanci Slovenije, ki je nastopila na tekmovanju »Pokal republik«, sta sodelovala tudi Novo-meščana Meta Zagorc in Kost ja Virant. Mlada atleta sta bila uspešna: Zagorcev*, je bii- peta v metu kopja (31,91 m), Kostja Virant pa je bil tretii v disku z re zultatom 39,70 m. (P. R.) ■ NOVO MESTO — V soboto in nedeljo (13. in 14. septembra) bo na teniških igriščih na Loki odprto teniško prvenstvo Novega mesta. Organizatorji so na tekmovanje povabili teniške igralce iz Brežic, Mari'>cra, Celja, Trbovelj, Kranja in Kamnika. (I. Z.) ■ KRMELJ — Na hitropoteznem turnirju za prvaka Krmelja je že petič zapored zmagal Drst-venšek (Sevnica) z 9 točkami, sledijo: D. Perha' 7,5, Debelak 6,5, Šribar, Šibila 5,5 itd. Nastopilo je 11 igralcev. V skupn uvrstitvi še vedne voc. šribar pred Debelakom. (B. D i ■ PRELOKA — Nogometaši s Preloke so odigra v zadnjem času dve nogometn tekmi. Najprej so gostovali v Gribljah in doživeli s tamkajšnjimi nogometaši hud poraz s 5:0, zadnjo nedeljo pa so Šampioni gostoval v Adlešičih in premagali domače s 6:2. (M. P.) ■ DOLENJSKE TOPLICE — Sredi prejšnjeg t-dna je bilo tu občinsko plavalno prvenstvo v okviru delavskih športnih iger. Ude ležba na tem zanimivem tekmovanju je bila dobra, saj je nastopilo 50 tekmovalce\ Naivec uspeha so imeli plavalci Pionirja, KRKE in Družbeni* služb, med posamezniki pa Bencinova, Preskarjeva, Uhl in inž. Horvat. Posebej lahko pohvalimo nadarjene topli-ške plavalce, ki sc v štafeti 4 x 50 m dosegli zelo dobei čas 2:18,0. Rezultati: 50 m pisno — . Benčina (NOVOLES) 50,3, 2. Ličen (KRKA) 52,2, 3. Dokl (ŠCG) 54,0; .Dm prosto — 1. Preskar (PIONIR) 42,3, 2. Ličei (KRKA) 51,8, 3. Šmalc in Sajevec (obe KRKA) 52,0. Moški — 50 m prsno — 1. Uhl, (Družbene ’užbe) 39,3, 2. inž. Lapajne (PIONIR) 42,8, 3. Potrč (KRKA) 43 5; 50 m prosto — 1. inž. Horvat (PiONIRj 32,0, 2. Uhl (Družbene službe) 33,0, 3. inž. Lapajne (PIONIR) 33.2; 4 x 50 m — 1. Dolenjske Toplice (Krajnc, Pelko, Dular, Kušau) 2:18,0, 2. PIONIR (inž. Horvat, inž*, Lapajne, Dul . Sefman), 2:21,4 in 3. NOVOLES (Vidmar, Tisovec, Novinec, Aš) 2:34,5. (S. D.) ■ BREZICE — Med tednom so Brežičanke v prijateljski rokometni tekmi premagale rokometašice Steklarja iz Hrastnika. Prva ekipa je že na začetku dosegla precejšnjo prednost, vendar so jo mlajše igralke v drugam delu zapravile. Srečanje pa se je končalo z zmago Brežičank z rezultatom 14:13. (V. P.) ■ KOČEVJE — Mladinke TVD Partizan tekmuiejo v ljubljanski košarkarski ligi. I'"eteklo sredo so se v prvem kol srečale z mladinkami Ilirije iz Ljubljane in izgubile 9 46:8. Za Partizana so igrale Lovšin, Milino >’ič, čahuk. Strle, Per in Virant. (A A.) ■ KRŠKO — V K.škem je bilo 3. septembra posamično prvenstvo SRS za mlajše pionirje in pionirke v plavanju / močni konkurenci so Celulozarjevi plavalci bili 14-krat v finalu in osvojili dve zlati, 3 srebrne In 2 bronasti medalji. Največ pohval zasluži borbena in vztrajna Metka Novak, ki je postala dvakratna republiška prvakinja. Rezultati — pionirke: 50 m prsno — 1 Novak 42,2, 2. Babič 45,6, 3. Pres ' proslavi 50-letnice vi-niške republike, so me celo neznani ljudje vabili k mizam. — Torej boste tudi kot civilist še hodili v Belo krajino? — Vsekakor. Ce pa bi imeli v Črnomlju poklicno gledališče, bi kar tu ostal. — Ali tudi vi štejete dneve, ki vas še loči od igralskega vrveža v Ljubljani? — Odslužil sem že 9 me- secev, vojak bom še natanko 68 dni. Priznam pa, da se bolj bojim postati civilist, kot sem se prej bal vojaške suknje. Zdaj živim v povsem drugem svetu. Ljubljana z njenim kulturnim vrtiljakom se mi zdi neznansko daleč ... — V kratkem času ste sl pridobili ime med slovensko mlajšo igralsko generacijo. Kako vam je uspelo? — Po študiju na igralski akademiji sem hotel na vsak način delati, zato sem sprejemal vse, še tako neznatne vloge. Počasi so ml dajali zahtevnejše tekste. Nazadnje, preden sem šel k vojakom, sem bil še preveč zaposlen. Delal sem v drami, pri ra- diu, televiziji in snemal film. — Vam je katera od dosedanjih vlog prirasla k srcu? — Rad sem igral v Oresteju, v režiji Mileta Koruna, kjer sem bil stražar in Pila-des. Tudi Horatio v Hamletu mi je bil všeč. Prav tako sem z veseljem odigral glavno vlogo v domačem filmu Peta zaseda. — Kaj boste zaželeli Belokranjcem, ko se boste od njih poslovili? — Da bi vsako leto kak mlad igralec ali režiser prišel k vojakom v Črnomelj. Tako bi še naprej lahko pomagali domačim igralcem in Črnomlju. To bi bila skromna oddolžitev mestu, ki je med vojno nudilo zavetje prvemu partizanskemu gledališču. RIA BACER S Igralec Dare Valič je kot dober vojak najprej naravnal kapo, se prepričal, če je zvezda v sredini, in šele potem dovolil posnetek. Obisk pri zamejskih Slovencih Prijateljske vezi Svobode iz Brežic segajo čez mejo na Tržaško - Vtisi z gostovanja DPD Svoboda bratov Milavcev iz Brežic je na letošnjem XII. srečanju dramskih skupin Slovenije navezala prijateljske stike s prosvetnim društvom Frosek — Kontovel. Ob tej priložnosti so se člani obeh društev dogovorili za tesnejše sodelovanje. Konec junija so prišli člani kulturno-prosvetnega društva Prosek-Kontovel ponovno na enodnevni izlet v Bežice. Do mače društvo jim je pripravilo prisrčen sprejem. Po ogledu muzeja jim je moški pevski zbor v slavnostni dvorani brežiškega gradu zapel nekaj pesmi. Gostom je petje govore o svojem delu in sodelovanju. Prihodnje dopoldne so sl gostje iz Brežic ogledali grad Miramar. Na proslavi, ki je bila v nedeljo popoldne, so nastopili: domači pevski zbor VASI-lij MIRK, moški pevski zbor brežiškega prosvetnega društva ter kontovelska godba na pihala. Pred pričetkom sporeda so odkrili spominsko ploščo rojaku Jaki Štoku, ustanovitelju in dolgoletnemu vodji tamkajšnjega pevskega zbora. Brežičani so se predstavili domačinom z narodnimi in umetnimi pesmimi, ki so jih zapeli vod vodstvom pevovodje Franca Baškoviča. Ob odhodu so se člani obeh društev dogovorili za sodelovanje in medsebojne obiske v novi sezoni. Dramska skupina bo gostovala na Tržaškem že januarja ali februarja prihodnje leto. FRANCI KUHAR RADIO BREŽICE PETEK, 12. SEPTEMBRA: 20.00 do 20.10 — Napoved sporeda in poročila. 20.tO—20.25 — Nove plo-Sće RTB, obvestila in reklame. 20.25—21.15 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. NEDELJA, 11. SEPTEMBRA: 11.00 — Domače zanimivosti — Franc Volčanšek: Spremembe in dopolnitve interne zakonodaje v delovnih organizacijah — Vzgojno predavanje — Za naše kmetoval-oe: inž. Lojze Pirc — Sestavine grozdja in predelava — Zabava vas ansambel Avsenik — Nedelj ski intervju: Uresničevanje programa občinske Zveze prijateljev mladine — Pozor, namiš predno sti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 16. SEPTEMBRA: — 18.00—19.00 — Svetujemo vam — Jugoton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — Tedenski Športni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov. 19.00 do 19.30 — Korakajte z nami — Glasbena oddaja. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli 14 dni so v Brežiški porodnišnici rodile: Gabrijela Gerje-vič iz Brežic — Blaža, Anica Drža-nič iz Sevnice — Dejano, Zdenka Kun-st iz Bristrice ob Sotli — Hedviko, Zinka Stepanovič iz Breganskega sela — Gorana, Ana Kuhar iz Šmarja - Jerneja, Ljudmila Tomše iz žejnega — dečka, Vera Barbič iz Kr^ega — Petra, Marja Met ličar z Artič — Metko, Magdalena J^bec iz Pod vrha — Mihaelo, Marica Orešnik iz Oplaz-nika — deklico Marija Bratanič 3. Bukovška — Alenko, Slavka Arh lz Boršta — Jožico, Marija Pernar iz Križa — Snežano, Ana Slak iz Piršenbreg — Ireno, Frančiška Korctie iz Bregane — Majdo, Bariča Bavič iz Koritnega — dečka, Danica O-ojnik z Bizeljskega — Romana, Marija An-drejaš iz Viher — dečka, Marika Radovanovič iz Brnžič — Ivico in Ana Kožar iz Vel Malene — Ano. — Čestitamo! tako ugajajo, da so ob slovesu povabili zbor na jubilejni koncert ob 80-letnici ustanovitve pevskega društva »Danica« na Kontovelu. Na obisk so povabili tudi dramsko skupino, s katero bodo izmenjavali gostovanja. V soboto, 30. avgusta, so člani dramske skupine in pevskega zbora odpotovali na obisk če zmejo. Domačini so jih pričakali že na obmejnem prehodu ter jih odpeljali v društvene prostore na Kontovel. Po sprejemu so Brežičani odšli v Trst in si ogledali zanimivosti mesta. Zvečer so člani obeh društev imeli raz- Čatežu turistični videz! Prebivalci vasice Čatež so sklenili, da bodo sami začeli zbirati denar za asfaltiranje ceste skozi vas. Menijo, da je sedanje stanje nevzdržno. Del stroškov za cesto bo prevzel Pstrol, za gornji odsek, ki pelje nad črpalko. Spodnji del naj bi po mnenju turističnih delavcev finansirala v glavnem občinska skupščina. Občani računajo, da bodo sami lahko zbrali 40.000 dinarjev. Vsi storoški za cesto bodo znašali približno 580.000 dinarjev. Odsek, ki ga nameravajo asfaltirati, je dolg 1800 m. Vas bo s tem veliko pridobila, saj je največ turistič- Taborniki v Kozje V torek, 9. septembra, so se zbrali na sestanku taborniki partizanskega odreda Matije Gubca iz Brežic, da bd se dogovorili za obisk na srečanju slovenske mladine v Kozjem. Na prireditev v Kozje bodo odpotovali taborniki in predstavniki mladinskih organizacij iz občine v soboto, 13. septembra. Zlati jubilej V Zgornjem Obrežu s>ta prefleklo nedeljo praznovala 50. obletnico skupnega življenja zakonca Marija in Anton Cerjak. Njuna bog ita življenjska pot je povezana s trdim delom kmečkega človeka, vendar kronana z veliko mero ljubezni do svojih'otrok in domače zemlje. Ob tem pomembnem j ubile ju sta zlatoporočenca obiska la tudi predstavnika SZDL Zg. Obrež in jima stisnila roke v imenu vseh vaščanov z iskreno željo, da bi vedra in srečna dočakala še ve'.ikr let. F. Glogovšek BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekle štirinajst dni so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnic Katarina Jankovič gospodinja iz Dovškega, je padla v stanovanju in si zlomila desno nogo; Franjo Stunknvič, kmet J Lugarskega brega, je pade. "Od voz !r- si poškodoval desne nogo; Jože Sumrak, upokojenec iz Pišec, si je pri prometni nesreči zlomil desno nogo; Ana Sumrak, gospodinja iz Pišec, je pri prometni nesreči dojila poškodbe p- desni nogi; Antonija Kajs, kmeica iz Stare vasi, ie padla na dvorišču in si poškodovala desno nogo, Alojza Kiler-ja, vojnega invalida lz Ardra, je nekdo z nožem poškodoval v vrat; Jože šavrič, sobo ikar iz Malega Obreža, si je pri prometni nesreči poškodoval desno nogo. n ih sob v brežiški občini prav na Čatežu. Z vodo so se ljudje že oskrbeli, preostane le še cesta. Tudi turistično pisarno so dobili v tem kraju. Zdravilišče Cate-ške Toplice bo čez zimo pošiljalo njene uslužbence izmenoma na prakso h KOMPASU. Tako bo novi turistični biro do sezone 1970 usposobljen za poslovanje. J. T. Manjka strokovni kader V brežiški bolnišnici je za 240 do 250 bolnikov premalo prostora in strokovnega kadra. Manjka predvsem zdravnikov in medicinskih sester s srednjo in višjo izobrazbo. Verifikacija zahteva oboje: primerne prostore in boljšo strokovno zasedbo. V soboto na Lisco številni komunisti iz brežiške občine bodo v soboto, 13. septembra, obiskali Sevnico in Lisco ter tako počastili spomin na zgodovinsko sejo politbiroja CK KPJ. Ta seja je bila pred 50 leti na Lisci. Na proslavo tega dogodka bodo prišli tudi člani občinskega komiteja in medobčinskega sveta ZK in brežiščke občine. Nova razsvetljava v Cerkljah Nedavno tega so v Cerkljah ob Krki dobili novo sodobno javno razsvetljavo. Enako razsvetljavo so dobili tudi v Zupeči vasi in Dolenji Pirošici. Dela je financirala KS Cerklje, stala pa so nekaj več kot 10.000 din. NOVO V BREŽICAH ■ V KNJIGARN' IN PAPIRNI CI komaj sproti postrežejo številne šolarje, ki kupujejc knjige in druge šolske potrebščine Tudi letos ne morejr ustreči vsem željam. Nekateri učbeniki še vedno ->rihajajo i zamudo. ■ OBČINSKA Z* EZA PRIJATELJEV MLADINE Je zadovoljna z organizacijo letošnjega letovanja za šolsko mladl i V Savudriji je preživelo po deset počitniških dni 191 otrok. Lani jih ;e bilo polovico manj, zator: je sedanja številka toliko bolj razveseljiva ■ TRŽNICA je zadnjih deset dni zelo dobro založena z gobami. Naprodaj je najvo jurčko’ Oko-ličanke jih proda ato p šest in set'.om dinarjev kilogram. Prvotna oena je bila 10 dinarjev, ko pa so •se stojnice napolnile z njimi, so se tudi gobe pocrnile ■ POTNIKI AVTOBUSOV, ki st vozijo iz Brežic na Bizeljsko, se zadnje čase zelo pritožujejo nad slabo cesto iz Dobove proti Kape lam. Se manj kot potniki so za dovoljni vozniki in prenekatera ostra bodica je izrečena na račun tistih, ki bi morali skrbeti za cesto. ■ LEPO VREM JE SPET PRINESLO življenje na gradbišče nove osnovne šole v Brežicah. Avgustovski dež je gradnjo precej zavrl. Upajo, da bodo v spetembru in oktobru zamujeno lahko nado knadill. ■ V ARTIČAH težko pričakuje-jo skupino za asfaltiranje Na igrišču so med počitnicami opravili prostovoljno vsa pripravljalna dc la. Z roko v roki sc dele; šolarji in starejši mladinci, pretežno športniki. Igrišče bodo asfaltirali takrat, ko bodo z asfaltom prekrili odsek cesta, Brež c«—Pohanca. Najkasneje do srede septembra bi ta cesta morale oriti mi vrsto Na Čatežu dobijo družbene prostore Na Čatežu pri Brežicah so pričeli graditi stavbo, v kateri bodo občani Čateža dobili družbene prostore in trgovino brežiške »KRKE«. Dela bosta financirala ObS in trgovsko podjetje »KRKA«. Vodovod tudi na Vinji vrh V krajevni skupnosti Cerklje, je malo vasi. kjer še nimajo vodovoda. Med vasi, kjer še nimajo vode, sodi hribovska vas Vinji vrh, vendar tudi tu ne bodo dolgo brez vode. Občani bomo s' pomočjo KS in ObS kmalu (Šobili vodovod. Dela so se že pričela In upajo, da bodo prizadevni vaščani te vasice kmalu dobili pitno vodo. NIHČE NE PONUJA POMOČI. ČE SE DOMAČINI NE ZGANEJO Asfalt do Rake že čez leto dni? Razgovor s člani iniciativnega odbora za ureditev ceste - Najprej bodo na Raki poskrbeli za kanalizacijo, z lastnim denarjem seveda »Pobuda?« »Odbornika občinske skupščine Krško za naše območje sta sklicala razširjeno sejo odbora krajevne skupnosti in družbeno-političnih delavcev, na kateri smo ustanovili iniciativni odbor za asfaltiranje ceste Raka—Smednik. čez teden dni, 30. avgusta, smo se že podrobneje dogovorili o poteku akcije.« »Koristi, ki jih bo prinesel asfalt, so očitne. Pa vendar?« »Boljša povezava s svetom, lažje vnovčenje kmetijskih pridelkov, možnost hitrejšega gospodarskega razvoja, to je bistveno. Nič več ne bo treba požirati neprestano dvigajočega se prahu; vozilom se bo podaljšala življenjska doba; pluženje bo pozimi temeljitejše, zato bo cesta veliko prej kopna. Pridobili bodo vsi: pešci, kolesarji, delavci, ki se vozijo na delo drugam, domačini, ki so odšli v svet za kuhom, pa se radi vračajo ob praznikih in dopustih na rodne domove, številne tujce, ki se zdaj ustrašijo razritega makadama, bo zanesla pot tudi v naš kraj, kjer bodo gotovo pustili tudi nekaj denarja.« »Na cesti je dvoje precejš-njih klancev. Za vprežna vozila bo vožnja težavna?« »Tudi o tem smo razglab. ljali. če bi cesto asfaltirali z gladkim asfaltom, bi bila hoja za živino res težavnejša, zato bo treba poskrbeti za grob, raskav asfalt.« »Kaj pa denar?« »Nespametno bi bilo pričar kovati, da nam ga bodo po- »Informacije«, o katerih malo vedo Občinski sindikalni svet Krško je po zgledu republiškega odbora Zveze sindikatov pričel izdajati za svoje člane mesečno glasilo IN FORMACIJE. Čeprav je prizadevni uredniški odbor izdal že štiri številke, v katerih je prikazana dejavnost posameznih osnovnih organizacij sindikata in posredovani važ-nejši sklepi občinske skupščine, o teh INFORMACIJAH člani sindikata v delovnih organizacijah ne vedo veliko. Krivdo za to nosijo predvsem njihovi predsedniki, ki zadržujejo INFORMACIJE za osebno obveščenost. O obstoju občinskega sindikalnega glasila so na primer v Tovarni papirja zvedeli šele iz zadnje številke Dol. lista. J.). Samo 18 je zaposlenih! Tajnik osnovne organizacije Zveze gluhih Anton Zajc je spregovoril o delu društva, ki vključuje gluhe iz treh spodnjeposavskih občin nuj ali. Pripravljenost morajo pokazati porabniki sami. Več kot 3 km dolg odsek bo veljal 30 milijonov starih dinarjev, to pa je vsota, ki je prebivalstvo našega območja nikakor ne more samo zbrati, če bomo spravili’ skupaj več kot desetino sredstev, menimo, da bomo s tem pokazali dovolj velik interes. Za pomoč bomo zaprosili občinsko skupščino v Krškem, ki nam je bržkone ne bo odrekla.« N. K. Seminar v Krškem Na pobudo občinskih sindikalnih svetov spodnjeposavskih občin je delavska univerza v Krškem razpisala šestumd seminar za kadrovske in splošne službe v delovnih organizacijah. Sem.nar bo v petek, 26. septembra, v Krškem, vodil pa ga bo strokovni delavec tovarne »SAVA« iz Kranja inž. št-’.fan Marsijan. Na seminarju bodo obravnavali spremembe s področja statutov delovnih organizacij v zvezi s 15. rve-znim in 13. republiškim ustavnim amandamajem m ostalih predpisov, ki narekujejo spremembo statutov Občinski sindikalni svet pričakuje, da se bodo delovne organizacije odzvale razpisu za seminar. M. Zioret Anton Zajc, prizadevni tajnik osnovne organizacije Zveze gluhih za območje občin Brežice, Krško in Sevnica, ki vključuje 220 članov, je pripovedoval o delu te organizacije. »Kot vse podobne organizacije tudi našo tare težko denarno stanje. Naši ljudje, ki so v izjemnem položaju v družbi, potrebujejo zelo malo, da so zadovoljni. Vendar jim tudi tega skromnega zadovoljstva ne moremo dati. Samo 18 naših članov je v rednem delovnem razmerju, ostali pa delajo na kmetijah ali kje drugje. Seveda jih precej prejema socialne podpore in si tako nekako pomagajo. Največjo skrb smo posve tili mladini, saj jih imamo 14 na šolanju v Ljubljani. Dejavnost teče tudi na športnem področju, vendar razen strelcev drugi nimajo pogojev za delo če bi imeli svoje prostore, bi bila dejavnost znatno večja. Večkrat priredimo tudi kakšen izlet, na primer na Veliko Planino in v druge kraje naše dežele. Naši člani so dojemljivi za marsikaj, vendar nas objektivne težave vlečejo nazaj. Vemo, da občinske skupščine ne morejo pomagati bolj kot zdaj, vendar bi morala družba za take ljudi nekoliko bolj poskrbeti. Tudi z drugimi društ- vi vzpostavljamo stike, saj si naši ljudje želijo razvedrila in športnega udejstvovanja.« Sd. Umrl je Anton Lozar Pred dnevi smo pokapali 86-letnega Antona Lozarja iz šutne. Bil je mož starega kova, poštenjak od peta do glave., čeprav reven bajtar je vzredil 7 otrok, od katerih jih še šest živi. Bil je ze lo priljubljen; to je pokazal tudi njegov pogreb, na kale rega niso prišli samo Suten-čani, ampak tudi ostali. Skulpturi iz Kostanjevice V Cleveland Leseni skulpturi Gorenjke in Gorenjca, izdelek Petra Jovanoviča, ki sta še ored kratkim stali pred Lamutovim likovnim salonom « Kostanjevici, je SlovenksKa izseljenska matica podarila ameriškim Slovencem v Cie* velandu. Pokopališča pa nihče noče V Kostanjevici se ljudje še vedno jezijo, da jim Krčani vse, kar je kaj vrednega, sproti odpeljejo Najprej je zadruga odpeljala stroje, potem so zgubili obrat LABODA, zdaj pa sta jim ostala samo Forma viva in pokopališče. Nekateri, rahlo zlobni jeziki so predlagali, da bi prestavili še pokopališče kam druaam. vendar imaio v Krškem za to gluha ušesa. V nedeljo tombola v Krškem Na stadionu Matiji* Gubca v Krškem bo v nedeljo velika tombola, ki jo prireja domače turistično društvo. Glavni dobitek je avtomobil znamke škoda, razen tega pa vleče ljudi na to tradicionalno prireditev še vrsto drugih dobitkov velike vrednosti. KRŠKE NOVICE POPRAVEK V sestavku »Zakaj toliko prometnih nesreč?«, ki j3 bil objavljen v št. 36 DL na krški strani, je po krivdi tiskarne prišlo do neljube na pake pri navedbi položaja tov. Franca Bučinela. Pravilno se mora glasiti, da je Franc pomočnik komandirja postaje LM v Krškem. ■ »SMETAR« SELE OKIOv IIRA. Cepruv je Zavod za komu-nalno dejavnost predvidel nakup avtomobila za odvoz smeti že v začetku septembra, se je nakup zavlekel. Z boljSim odvozom smeti bodo pričeli Sele oktobra. Do tega časa morajo vse stranke nabaviti ustrezne posode podjetja EMO. V Krškem bodo smeti odvažali ob ponedeljkih, sredah in petkih, v Senovem in v Brestanici pa ob torkih in četrtkih. ■ MAM) KUPCEV. Tekstilna tovarna TEKSTILANA iz Kočevja je v mestu nekaj dni prodajala svoje blago: več vrst blaga za mo&kc in ženske obleke in odeje. Kljub ugodnim pogojem nakupa kupcev v primerjavi z lanskoletno razprodajo tega podjetja ni bilo veliko. Kupci v preteklem lotu z blagom niso bili najbolj zado voljni, na leto&njo prodajo pa vpliva tudi ugoden nakup kvalitetnega blaga v domačih ‘trgovinah. ■ I/J.ET PRIPRAVIJAJO. Krn jevna organizacija ZB Videm pripravlja za konec septembra dvodnevni izlet za svoje člane. Udeleženci nameravajo obiskati par tizaaske kraje Gorenjske in Notranjske. Udeleženci — predvide vajo jih približno 100 — bodo prispevali za izlet le minimalne stroške. ■ BREZ MOOI. Prizadevni člani organizacijo Zveze gluhih, kateri je včlanjeno 220 prizA' detih občanov iz brežiške, scvi£ ške in krške komune, se najvef krat zaman prizadevajo najti sv^ jim članom boljše življenje. leg pomanjkanja osnovnih Jev za normalno delo organizaci se mora odbor boriti tudi z« L nančna sredstva, najmanj uspe" pa ima organizacija pri nudem ustrezne zaposllteve svojim ^ nom. Neuspehe pa ne gre ocH» aktivnemu odboru, pač pa dcio nlm organizacijam, ki se v in podobnih primerih najraJ izgovarjajo- na gospodarske ^ formo. Poteptana ustavna pravic do dela! ■ 20 NOVIH STANOVANJ. ** dni je prejelo ključe novih s‘|h novanj 20 občanov in njiho* družin. OP PIONIR Je v ene® »JJ tu zgradilo pri železniški P0®^, 20-stunovanjskl stolpič, v katere so delovne organizacije in ^ nove kupile prostore za svoje o lavco. 20 stanovanjskih problem manj ... BREŽIŠKE »VESTI VESTI IZ KllŠKE OBČINE O GOSPODARJENJU KOMUNALNEGA STANOVANJSKEGA PODJETJA Mnoge pripombe so upravičene Občinska skupščina je 2. septembra sprejela poročilo komisije za družbeni nadzor ter predlagala ukrepe za izboljšanje gospodarjenja Razen cele vrste poročil in odlokov je občinska skupščina Sevnica prejšnji torek obravnavala tudi poslovanje Komunalnega stanovanjskega podjetja. Odborniki so namreč zahtevali že na eni prejšnjih sej temeljito poročilo, zakaj je toliko pritožb in pripomb k delu tega podjetja in zakaj so bili rezultati lani slabši kot predlanskim. Kot smo že poročali, je poslovanje pregledala tudi Služba družbenega knjigovodstva in ugotovila, da je finančno v skladu s predpisi. Komisija za družbeni nadzor, ki je za sejo skupščine pripravila poročilo, pa ima mnogo pripomb h gospodarjenju podjetja. V poročilu je rečeno, da Podjetje kljub lanskemu priporočilu skupščine še vedno bolj obremenjuje z režijskimi stroški tiste dejavnosti, ki so posebnega družbenega Pomena in za katere je zagotovljeno redno financiranje. Na račun tega vzdržuje dopolnilne dejavnosti v večjem obsegu, kot je to gospodarno. Komisija Je ugotovila, da podjetje nima pravilnika o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, v katerem bi bile natančno določene pravice in dolžnosti podjetja, hišnih svetov in vlagateljev. V poročilu so naštete še nekatere druge pomanjkljivosti. Občinska skupščina je v svoji razpravi poudarila, da morata biti stanovanjska in komunalna dejavnost osnovni namen poslovanja podjetje, dodatne dejavnosti pa le dopolnilo. Režijske in druge skupne stroške je potrebno pravilno razdeliti, saj se le tako jasno pokaže, kaj je za podjetje donosno in kaj ni. Izkušnje doma in v drugih krajih kažejo, da je gospodarjenje s komunalnimi napravami zelo zahteven posel. Ljudje se s temi zadevami srečujejo tako rekoč vsak dan in imajo zato mnoge pripombe. Prav zaradi te-«a je strokovnost ljudi, ki delajo v teh službah, velike- Kaj z nezavarovanimi kmeti? Za plačilo zdravstvenih storitev kmetom je porabljeno že trikrat več od predvidenega Socialna služba sevniške občine je imela pTav, ko je Ob sprejemanju občinskega proračuna zahtevala več denarja. v prvih 7 mesecih le za socialno varstvo porabila ze čez 70 odst. zneska, predvidenega za leto, za zdravstveno varstvo pa 66,5 odstotka. Načelnik oddelka za družbene službe Mišo Keršič je zadnji seji skupščine po- Konkurenca? Nad izredno slabo cesto, ki veže Brestanico in Sevnico po levem bregu Save, je zadnja leta že toliko pritožb, da jih pri-stojni nočejo več niti poslušati. K poslabšanju so svoj delež pripomogli še delavci, ki modernizirajo železniško progo. Ko prekopljejo cesto, puščajo za seboj površno zasute jarke, da je promet z avtomobili še težji. Vrag ga vedi, če ne de. tujo tega iz konkurenčnih rodlogov? jasnil, zakaj tako naglo naraščajo tovrstni izdatki. Zadnja leta so se močno podražili oskrbni domovi, naraščajoči alkoholizem pa povzroča še dodatne stroške, ki niso majhni. Poseben problem je plačevanje zdravljenja za tiste kmetovalce, ki so izgubili pravioo do zdravstvenega zavarovanja, ker niso pravočasno plačali prispevkov. Zavod za socialno zavarovanje je dobil za plačilo teh zdravstvenih storitev letos že čec 60.000 novih dinarjev, iz občinskega proračuna, kar mora potem občina izterjati od prizadetih ljudi. Poda/tki' o razmerah na vasi kažejo, da bo v prihodnje še večje število ljudi izgubilo pravico do zavarovanja, ker ne bodo zmogli prispevkov. S posebnim popisom so ugotovili, da je v sevniški občini čez 150 kmetovalcev, ki so v starosti ostali brez svojcev in se komaj še preživljajo. Občinska skupščina je zato sklenila, da je potrebno vsa ta dejstva upoštevati pri novi razdelitvi občinskega proračuna. SEVNIŠKI PABERKI &J* obeti za otroška igri- ki '1- Za urejanje predela mesta, rtl,r je Cesta heroja Maroka, je MojS000 iSOOO novih dinarjev. bodo zajeli tudi >otro-Sr, igrišča, so že naročeni pri ni!? nu v Brežicah, uresničevanj načrtov pa bo potekalo v iJr'Jpu z možnostmi. Tak odgovor inž. Martin Novak na od-vprašanje na zadnji seji k, ■ NA SREČO — MALO. Po j, Matkih javnega tožilstva iz j« bilo minulo leto na ob-jo^Ju spodnjo posavskih občin ]„ Prijav kaznivih dejanj, ki jih , narodu« 56 mladoletnikov. Od 5«a odpade na sevniško občino le .Prijav, kar jo sorazmerno precej J kot drugod. uJi JAMSTVENA IZJAVA. Mcd-luui *co 1° občinska skupščina na jTf*jski soji odklonila jamstveno ta? v° za posojilo, ki ga namerava tl pogodbena družbena dolov-Marijo Vidic, jo prejšnji teto?, .sprejela to izjavo. Pred odlo-v'Jo se Jo nadrobnojo seznanilo SEVNIŠKI VESTNIK s poslovanjem delavnice, ki je v glavnem dobro in se ni bati izgube. ■ NEVARNI »SLOVENSKI .NEMCI«. Sodnik za prekrške in javni tožilec ugotavljata, da sorazmerno zelo veliko nesreč z motornimi vozili povzročijo naši ljudje, ki delajo v tujini. Ob praznikih se vračajo ter s svojo neveščo in objestno vožnjo z močnejšimi vozili povzročajo marsikatero gorje sebi in drugim. ■ IN SE ENA TRGOVINA. V trgovski hiši nasproti kolodvorske restavracije bodo odprli še eno trgovino v kateri bodo prodajali konfekcijo. ■ ZBIRANJE PODATKOV O KRVODAJALCIH. Kljub poletnemu premoru občinska organizacija Rdečega križa no miruje. Zdaj zbira podatke o krvodajalcih, da bi najboljšim podelili priznanja — srebrno, pa tudi zlate značko. Doslej so žo ugotovili, da bo veliko nagrajencev z območja Krmelja. ■ TR7.ISCE: POMOČ IZ REZERVNEGA SKLADA. Na predlog komisijo za prošnje In pritožbo so iz rezervnoga sklada občino odobrili denarno pomoč Frančiški Grabnar iz Trščlno, kateri Je sneg v minuli zimi močno poškodoval streho stanovanjske hiše. Ker jo stara ln bolehna, ji bodo pri popravilu pomagali tudi vaščani. ga pomena. Komisija in skupščina sta ugotovili, da je zato treba v podjetju čim-prej izboljšati kadrovsko zasedbo, bolje načrtovati delo. Izdelati potrebne pravilnike, razčistiti, kaj je s trgovino v okviru podjetja, ter urediti še nekatere druge zadeve. M. L. (Z KREMLJA % Pred kratkim se je sestal novoizvoljeni odbor DPM. Za predsednico je bila izvoljena Anica Hočevar, tajnik je Boris Debelak, blagajničarka pa Jožef Pirc. S 154 člani je DPM najštevilnejše društvo v Krmelju. O Od 24 povabljenih se je razširjene seje SZDL udeležilo samo 5 oseb. Zaradi slabe udeležbe bo seja ponovno sklicana. % Obiranje hmelja je v Šentjanžu končano. Zadnje dni so priskočili na pomoč tudi šolarji iz Šentjanža in okolice. B. D. Uvajajo molzno kontrolo Kot so sklenili na zadnji seji sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, bodo na območju Krmelja in Tržišča, ki že ima odkupno progo za mleko, uvedli še molzno kontrolo. Kontrola, ki pripomore k napredku reje, je potrebna pri uveljavljanju premije za kravje mleko. Na seji so poudarjali, da je potrebno uvesti progo tudi vzdolž Save in v začetku prispevati k plačilu stroškov prevoza, ker za mlekarno proga še ne bo donosna. Krmelj: trgovina do aprila Na starem rokometnem igrišču v Krmelju so te dni vendarle začeli graditi novo samopostrežno trgovino sev-niškega Trgovskega podjetja. Gradilo bo podjetje »Gradnja« iz Žalca/ vrednost vseh del pa je 1,2 milijona dinarjev. Predvideno je, da bodo gradbena dela opravljena do konca novembra, vse drago pa do aprila prihodnjega leta. B. D. Obrtniki veliko dolgujejo Do konca julija je imel proračun sevniške občine za 7 odstotkov ali 390.000 dinarjev manj dohodkov, kot je bilo predvideno v načrtu. Medtem ko sta prispevek od osebnih dohodkov in davek od prometa blaga, na drobno dosegla predvidevanja so s plačilom obveznosti v precejšnjem zaostanku kmetovalci, še bolj pa zasebni obrtniki, ki so v tem času poravnali le petino letnih dajatev. Dohodki temeljne izobraževalne skupnosti niso toliko zaostali, saj so bili le za 1,8 odstotka pod planom. '.V • ^ ~ V* ••• * '•‘'j*']' S’’-- ČEZ 5000 LITROV MLEKA NA LETO. Lastnik te rekorderke Franc Radenšek iz Brune vasi pri Mokronogu se še ni pokesal, da je v Velikih Laščah odštel zanjo čedno vsoto denarja — kar 461 tisočakov. (Foto: M. Legan) PRED KMETIJSKO RAZSTAVO NA VESELI GORI PRI ŠENTRUPERTU Kateri rejec ima najboljšo živino? Razstavljenih bo čez 40 krav in teiic, last rejcev iz Mirenske doline -Nagrade za najboljše - Po razstavi bo na Veseli gori še veselo 2e drugo desetletje mineva, odkar sta bili zadnji kmetijski razstavi v Šentrupertu in na Veliki Loki. Da bi znova oživili to obliko spodbujanja rejcev in poljedelcev, so sklenili znova prirediti razstavo, ki bo tokrat 28 septembra na Veseli gori. Letošnja razstava,. ki Jo prireja kmetijska zadruga Trebnje v sodelovanju s Kmetijskim zavodom iz Ljubljane, bo posvečena zlasti reji krav molznic, ki je zadnja leta. dobila vse večji pomen. Ze lansko'prvo polletje so na območju občine odkupili 303.000 litrov mleka, letos pa v istem času že kar 525.000. Na Veseli gori bodo raz- stavili čez 40 krav in telic, ki jih je v okolici Šentruperta in Mokronoga izbrala pri zasebnih rejcih strokovna komisija. Razen tega bodo razstavili tudi nekaj živine iz hlevov KZ Trebnje in kmetijskega posestva Slovenska vas, vendar ta ne bo tekmovala v konkurenci. Bazen živine bodo razstavljeni nekateri kmetijski pri-ki, med njimi različne sorte Ugodno - pa ne za vse Občinski komite ZK o programu dela za prihodnje obdobje ter o gibanju gospodarstva Ze sprejeti program dela organizacije Zveze komunistov v občini za prihodnje obdobj« je treba začeti uresničevati, tak je bil sklep občinskega komiteja, ki se je minuli teden sestal skupaj s predsedniki komisij. Te dni bode sestanki krajevnih organizacij, sklicali bodo aktive mladih komunistov ter pripravljali gradivo za sejo občinske konference ZK. Na seji so obravnavali tudi gibanje gospodarstva v trebanjski občini in ugotovili, da večina podjetij vidno napreduje, nekatera pa vendarle zaostajajo. Med slednja spada mokronoška ISKRA, ki se kaT ne more Izkopati iz težav. Več so govorili še o tovarni EMI. DANI, Gradbenem opekarskem podjetju z Mirne, gozdnem obratu Mokronog ter o Put-nlkovem motelu, kjer imajo najbolj nespodbuden način nagrajevanja. Člani komiteja so z zaskrbljenostjo govorili o naših splošnih gospodarskih tokovih. Velika zadolženost, pretirano naraščanje osebnih dohodkov, investicij ter cen, vse to pelje h gospodarski nestabilnosti in razvrednotenju denarja. Dodali so, da je gospodarska in družbena reforma najbolj pomembna akcija vseh družbenih sil in je treba ukreniti vse, da se ne bi oddaljevali od njenih ciljev. Strela zažgala kozolec 5. septembra ob treh zjutraj je med nevihto nad Ko-renitko pri Veliki Loki udarila strela in zažgala kozolec Alojzije Mežan. Ogenj so takoj opazili in ga ob pomoči vaščanov in gasilcev pogasili. Zgorel je del kozolca in nekaj sena, tako da je škode okoli 500 din. krompirja, pšenice, okopav in sadja. Posebna komisija bo izmed razstavljene živine izbrala najboljšo, njeni lastniki pa bodo dobili lepe denarne nagrade in pismena priznanja. Razstavo na Veseli gori bosta -omogočila sklad za reprodukcijo živine in občinski sklad za pospeševanje kmetijstva, del stroškov pa bosta nosila tudi KZ Trebnje in ljubljanski Kmetijski zavod. 28. septembra popoldne bo na Veseli gori, ki je zelo primerna za prireditve, najprej svečana otvoritev novega vodovoda, zatem pa še veselica, ki jo bo priredilo turistično društvo Šentrupert. M. L. Razstava ob 10-letnici Goliove smrti V sejni sobi občinske skupščine v Trebnjem so minulo soboto odprli razstavo del Pavla Golie in literature o njem. Razstava obsega: šest pesniških zbirk, osem objavljenih dramskih del, šestnajst Goliovih prevodov iz tujih literatur, izbor Goliovih člankov, literaturo o njem, izbor prevedenih Goliovih pesmi, nekaj pesnikovih rokopisov in drugo. Bogato je slikovno gradivo, ki prikazuje pesnika in dramatika Golia ob raznih priložnostih. Razstavljenih je tudi nekaj pesnikovih portretov, enega teh je naredil Božidar Jakac za Študijsko knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu, ko je imel Pavel Golia 70 let. Gradivo za razstavo sta prispevali študijska knjižnica iz Novega mesta in ljubljanska Akademija za gledališče, radio in televizijo. TREBANJSKE IVERI Temeljna izobraževalna skupnost Trebnje želi oddati v rejo šoloobvezne otroke v starosti od 7—9 let v šolskem let/u 1969/70. Družine iz Trebnjega, Mirne in bližnje okolice, ki so pripravljene proti plačilu sprejeti otroka v rejništvo, naj se takoj zglasijo pri občinski skupščini Trebnje, na oddelku za skupne in družbene službe. ■ PRIPRAVE ZA KOZJE 69. Za veliko mladinsko zborovanje, ki bo 14. septembra v Kozjem, so na občinski konferenci ZMS v Trebnjem zbrali že čez 50 prijav Računajo, da se bo skupno udeležilo proslave blizu sto mladincev. ■ NI BILA POLNA DVORANA. Na četrtkovem koncertu, ki ga Je imel v čast občinskega praznika Partizanski invalidski pevski zbor .iz Ljubljane, je bilo v dvorani precej praznih mest, kar je velika škoda. Vse kaže, da bi bilo v prihodnje res bolje rezervirati nekaj sprednjih vrst za goste, potem pa dovoliti prost vstop brez predhodno razdeljenih vstopnic. n OTROCI NA CESTI. V as zoni nabUanja gob ob cesti Ljub-liana—Zagreb na vseh priključkih in počivališčih otroci ponulajo nabrane lurčke in se, prepuščeni sami sebi. izpostavljajo prometni nevarnosti, ko po mili volji hodijo čez cesto. Prejšnji teden je samo prisebnost voznika preprečila hujšo nesrečo pri Biču, ko je Robidovega otroka, doma s Sel— Sumberka, oplazil avtomobil. ■ DOBRA PODUDBA SADJA. Razen trgovin Mercatorja, Kmetijske zadruge in Dolenjke ponujajo zdaj sadje tudi različni priložnostni prodajalci, tako da se gospodinje skoraj ne morejo pritoževati nad izbiro. Pripombe pa imajo k cenam. V oddelkih konfekcije in pletenin v kočevskem TRIKONU so letos zaposlili 30 delavk, ki so končale ustrezen tečaj. Jeseni bodo s pomočjo Zavoda za zaposlovanje organizirali nov tečaj za dopolnitev nekaterih delovnih mest v obratu konfekcija, na katerega bodo sprejeli do 15 delavk (Foto: Primc) ODGOVOR NA NEKATERE GOVORICE „TRIKON" ni v takih težavah V zadnjem času smo v Kočevju slišali nekaj govoric, češ da je zašel TRIKON, mlado tekstilno podjetje z blizu 300 zaposlenimi, v resne težave. Baje so se mu nakopičile v skladišču precejšnje količine izdelkov, predvsem konfekcije, in da mu je usojenih le še nekaj mesecev. Manj dohodkov, kot so računali Do 1. avgusta letos je imel proračun občine Ribnica za nad 721.000 din manj dohodkov, kot je bilo predvideno s planom - Izpad dohodkov so zabeležili tudi pri občinski temeljni izobraževalni skupnosti Po letošnjem planu bi moral imeti proračun občine Ribnica do konca leta 3,282.000 din dohodka. Do konca julija je priteklo v proračun le 1,641.000 din ali 271.643 din manj, kot so za to obdobje predvideli. To so ugotovili na sestanku kolegija občinske uprave, ki je bil pretekli teden. Odkrito so povedali, da težave so, kakor povsod drugje, le da ne takšne vrste, o kakršnih krožijo govorice. Sitnosti imajo zaradi premajhnih obratnih sredstev, kar niti ni čudno, saj je podjetje zelo mlado, razvilo pa se je iz nekdanjih invalidskih delavnic. Njihov razvoj je šel pravzaprav skozi več obdobij in šele od 1967 lahko govorijo o smotrnejšem in vidnejšem napredku. To dokazuje tudi skokovit porast proizvodnje od nekdanjih skromnih desetin starih milijonov na blizu staro milijardo 1967, lani pa že prek 1,2 milijarde. Letos bo njihova proizvodnja še večja, nad poldrugo milijardo starih dinarjev. Začeli so s starimi stroji, z izdatnim italijanskim kre- Jutri seja skupščine Za jutri, petek (12. septembra), je sklicana seja občinske skupščine Kočevje z naslednjim dnevnim redom: poročilo o blagovnem prometu, turizmu in gostinstvu, in formacija o poslovanju go spodarskih organizacij v prvem polletju, informacija o realizaciji proračuna Ln skle-dov v prvem polletju, sprememba odloka o prispevkih in davkih občanov, premoženjskopravne in nekatere druge zadeve. ■ ■ ■ NITI MEDVEDOV SE NE BOJE gobarji, ki so v začetku preteklega tedna spet začeli nabirati jurčke. Sicer pa medvedje verjetno zbeže globlje v gozd, ker Jih preplaši kričanje gobarjev. Največ gob naberejo domačini iz Ložin. Na trgu prodajajo lepe jurčke za vlaganje po 10 din kg. Gobe najdejo tudi v najbližji okolici mesta. Ob robovih gozdov Je vse do Kočevja precej avtomobilov, ker prihajajo sem po gobe tudi nabiralci iz drugih mest in krajev. Ti izletniki napravijo v gozdovih precej škode, zato kmetje njihovih obiskov niso veseli. ■ ■ ■ PRAVI MONTECARLO je tribuna športnega stadiona v Gaju, kjer se zbirajo mladoletni kvartopirci, ki igrajo samo poker, in to za velike vsote. Tu se vsak dan zbirajo mladoletni prestopniki, ki so tudi sicer problem ditoan (odplačevati ga morajo v devizah) pa se pričenja obdobje modernizacije proizvodnje, uvajanje sodobne tehnologije, načrtnejše raziskovanje in nastopanje na tržišču, skratka — napredek. Lani so investirali v pletilni-co okrog milijon novih dinarjev (inozemski kredit, ki ga morajo odplačati v treh letih!), letos pa imajo v teku ponovne investicije. Prostori so za tako razširjeno proizvodnjo že davno premajhni, za gradnjo novih prostorov pa nimajo dovolj denarja. Odločili so se za ureditev večjega prostora (160 m3) na podstrešju za konfekcijo, kar jih bo veljalo z opremo okrog 400.000 din. Podjetje ima dve vrsti proizvodnje — pletilstvo in konfekcijo, zaradi česar je treba organizirati dva povsem različna tehnološka postopka, le komerciala je lahko skupna. Z novimi investicijami nameravajo predvsem posodobiti sistem likanja, saj pretežno ročno likanje konfek-oijskih izdelkov (hlače, suknjiči) ne more dohajati proizvodnje, V kratkem bodo dobili tudi več parnih likalnih strojev. Zaradi tujega kredita so del proizvodnje morali usmeriti na zunanje tržišče, že lani so izvažali pletenine, letos tudi konfekcijo — hlače, vse na zahodno tržišče. Prodor v tujino je uspešen, čeprav bi imeli morda več koristi samo s prodajo doma. mesta. Prekvartajo običajno vse popoldneve, a jim tega nihče ne prepreči; nekateri se izgovarjajo, da to ni njihovo delo, drugi pa, da jih ne morejo zalotiti »pri delu«. Ti izgovori niso prepričljivi! Ker kvartopirci nimajo vedno denarja, gredo v »akcije«, saj je reden gost »igralnice« Uidi eden izmed nedavno odkritih tatičev mopedov. Igralci si za visoke obresti posojajo med seboj tudi denar. Že problematični mladoletni prestopniki so zvabili v svoje vrste tudi precej šoloobveznih otrok ter jih skubejo za denar in kvarijo. ■ ■ ■ NAJ BOI J BREZBRIŽNO MESTO smo najbrž, kar se tiče nadzorovanja mestnega prometa in doslednega izvajanja odloka o javnem redu. Proti novi osnovni šoli gradijo novo pot za pešce, vendar je že zdaj polna kolesarjev in avtomobilov. Brez nadzora in kazni ne bo reda! ■ ■ ■ VOZNIŠKE IZPITE je delalo pretekli četrtek 31 kandidatov, od tega 10 žensk. Tokrat so bile ženske pri teoretičnem delu precej boljše kot moški. Padla je le ena, moških pa kar 11. Pa tudi doma uspešno nastopajo. Medtem ko so še lani veliko prodajali s potujočo trgovino, letos to v glavnem opuščajo in prodirajo v redno prodajo. Ime Trikon pač že nekaj pomeni, kar je pokazal tudi zadnji modni sejem, na katerem so prodali toliko izdelkov, da je proizvodnja prodajo komaj dohajala. Zdaj pa organizirajo prodajo tako, da se proizvodnja ravna po njej in imajo vedno proizvodnjo prodano za nekaj mesecev naprej. In kako je z zalogami, ki naj bi Trikon pokopale? Res je v skladišču nekaj tisoč parov hlač, vendar predstavljajo le enomesečno proizvodnjo. Pa še to so de-sortirani izdelki, nekompletne serije. Sicer pa je povpraševanje za zdaj večje od zmogljivosti. Končno pa, pravijo, sezona za konfekcijo se šele približuje. -vec Strah pred konkurenco Prebilvaci kočevske in ribniške občine šo leta in leta zaman zahtevali, naj bi SAP uvedel na kočevski progi več avtobusov. Prevoz je bil pogosto skrajno nekulturen, saj so bili avtobusi velikokrat prenatrpani. — Predstavniki SAP pa so zagotavljali, da to ni res (!), da pogosto vozijo avtobusi prazni in da se jim zato na to progo ne izplača dati več avtobusov. Julija letos pa je kočevsko podjetje AVTO sklenilo, da bo med drugim uvedlo tudi potniški promet. A glej ga vraga! Podjetju SAP se je takoj »splačalo« število avtobusnih zvez Kočevja z Ljubljano podvojiti! Teden planinstva v Kočevju Po sklepu Planinske zve/e Slovenije bo vsako leto drugi teden v septembru — teden planinstva. Kočevski planinci bodo že leti>s organizirali v tem tednu več prireditev, v izložbah trgovin pa bodo razstavili propagandni material. Ta teden bosta svečana seja društva m članski tanek v domu telesne kulture, kjer b>do podelili zaslužnim članom društvena priznanja in priznanja Planinske zveze Slovenije. Društvena koča pri Jelenovem studencu za Mestnim vrhom bo redno oskrbovana še samo do zadnje sobote in nedelje tega meseca. Po tem datumu pa bo koča na voljo planincem in izletnikom po predhodni prijavi društvu. A. ARKO Podoben izpad dohodkov so zabeležili tudi pri temeljni izobraževalni skupnosti, ki bi morala imeti do konca leta 1,698.000 din dohodkov, do konca julija pa jih je zbrala 868.320 din ali 18.000 manj, kot je bilo za to obdobje predvideno. Podrobnejša analiza izpada proračunskih dohodkov še ni izdelana. Napravljena bo do konca tega meseca, nato pa RIKO izdeluje pletilne stroje Proizvodnjo bodo v kratkem še povečali Ribniško podjetje RIKO že od maja letos izdeluje v sodelovanju z neko avstrijsko firmo pletilne stroje REGINA RIKO. Na mesec izdelajo okoli 500 teh strojev, pri tem pa je zaposlenih 14 ljudi, od tega kar 12 žensk. Ko bodo nadzidali prostore, bodo proizvodnjo še povečali, saj se kupci za take stroje zanimajo. Na teh strojih se namreč lahko vsak hitro nauči plesti jopice in druge volnene izdelke. Zaradi praktičnosti stroj ni niti drag, saj stane le nekaj nad 2000 din. Podjetje RIKO se je z uvedbo novega proizvoda znašlo, saj je bilo doslej po takih strojih v Jugoslaviji precejšnje povpraševanje. Podobne stroje so naši domači kupci doslej kupovali predvsem v inozemstvu. Z uvedbo novega proizvoda je RIKO ugodil povpraševanju tržišča, hkrati pa je spet dobilo zaposlitev nekaj domač-nov. Ker nameravajo proizvodnjo strojev še povečati, bo v RIKU spet dobilo kruh nekaj ljudi, predvsem žensk. Čistilci snega za široko potrošnjo RIKO iz Ribnice, nekdanje Kovinsko podjetje, pripravlja izdelavo malih čistilcev snega za široko potrošnjo. Strojčki so na bencinski ali električni pogon ter so njihov lastni proizvod, bodo pa zelo primerni za zasebno uporabo. Naenkrat lahko očistijo 40 cm širok pas, sneg pa odmetavajo do 14 metrov daleč. Letos bodo izdelali okrog 300 strojčkov, cena pa verjetno ne bo presegla 2.500 dinarjev. Cene v Kočevju in Ribnici Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje ma loprodajne cene: * Kočevje Ribnica: (cena v din za kg) krompir 0,85 0,80 sveže zelje 1,25 0,90 kislo zelje 1,85 2,00 fižol v zrnju 7,05 in 7,35 5,00 stročji fižol 2,20 3,10 kumare 1,40 1,60 paprika 2,45 2,50 paradižnik 2,60 2,40 čebula 2,80 2.60 česen 10,00 8,10 solata 3,20 2,20 korenje 2,00 . 1,80 peteršilj 2,60 3,00 rdeča pesa — 1,80 jabolka 2,00 1,60 hruške 3,90 1,60 in 3,30 breskve — 2,50 in 3,50 grozdje 3,30 3,00 limone 9,20 8,00 banane 6,20 — slive — 2,00 in 2,40 jajca (cena za kos 0,63 in 0,64 0,65 in 0,72 bodo o njej razpravljali na seji občinske skupščine, ki bo tudi ukrenila vse potrebno za rednejši dotok denarja v proračun. Nekateri menijo, da je izpad nastal tudi zavoljo letošnje organizacije davčne službe. Zaradi tega namreč davčna služba ni pravočasno poskrbela za izterjavo nekaterih prispevkov in davkov. Ze brez analize pa se da ugotoviti, da nekateri kmetje, obrtniki in trgovci z izdelki domače obrti precej neredno poravnavajo svoje' obveznosti. Kmetje najprej poravnajo svoje 'obveznosti do kmečkega zavarovanja in šele nato davke. Zaradi splošnega nereda na trgu s kmetijskimi proizvodi so kmetje zelo oškodovani pri dohodku. Tako na pr. lani živine niso mogli prodati, letos, ko se je trg odprl, je pa nimajo in nimajo kaj prodati itd. Tako tudi denarja za poravnavanje prispevkov in davkov nimajo. Podobno je z zasebnimi gostinci, ki jim je občinska skupščina nudila v preteklih Ostreje proti samovolji Zaradi odhajanja na delo v Nemčijo zapuščajo v ribniški občini nekateri zaposleni delovna mesta samovoljno, se pravi, ne da bi dali odpoved in počakali, da bi jim potekel odpovedni rok. Zaradi tega nastajajo v nekaterih delovnih organizacijah težave in škoda (RIKO, HRAST). Vse kaže, da bodo v bodoče proti takim samovoljnežem ukrepali: ugotovili bodo škodo, ki jo je delovna organizacija zaradi takega postopka utrpela, toži- li samovoljneže in prepovedali pristojnim službam, da bi jim izdale dovoljenje za odhod v tujino. Nova trgovina »Modna oblačila« iz Ljubljane so 3. septembra odprla v Ribnici svojo trgovino s konfekcijo, perilom, posteljnino itd. Prodajajo tudi na kredit brez porokov. Marico Selič iz Ribnice, ki je v trgovini prva kupila dvoje moških hlač v vrednosti 101.30 dinarja, so predstavniki podjetja prijetno presenetili: kupljenega ji ni bilo treba plačati. ■ MH KONČNO SO ODSTRA-NILI dotrajano drvarnico pri stanovanjski stavbi zdravstvenega doma, ki je kazila okolico. V Ribnici je še nekaj podobnih »okraskov«, ki jih bo treba odstraniti. ■ ■ ■ ZELO OBREMENJENI sta bili med rekonstrukcijo ceste do Sodražice obvozni cesti prek šušja in Jurjeviče. Na obeh so zdaj velike luknje, da morajo biti šoferji zelo previdni, če hočejo voziti po njih brez nezgod. Upamo, da bosta cesti kmalu spet popravljeni. ■ ■ H ZELO RAZGIBANA jo tudi letos gradbena sezona v ribniški občini. Dovolj dela Imajo tako zasebniki kot Stanovanjsko podjetje. Čeprav je bilo v zadnjih letih zgrajenih v Ribnici precej stanovanj, jih še v6dno primanj. kuje. Tudi stare stavbe, ki so v družbeni lasti, *bl bilo treba ob. noviti, vendar zaradi nizkih stanarin za obnovo ni denarja. ■ ■ ■ RAZSTAVO SUHE ROBE in prikaz izdelave domačih izdelkov je priredil 31. avgust v So. dražici domači obrat podjetja letih precej olajšav, predvsem v zvezi z odpiranjem novih gostišč in modernizacijo starih. Več gostilničarjev neredno plačuje davke in prispevke. Inšpekcijske službe bodo v bodoče tudi dosledneje kontrolirale trgovanje z izdelki domače obrti, ki je bilo doslej precej divje. Radi bi se vrnili Več mladih v ribniški občini, ki delajo v tujini, je izrazilo željo, da bi se zaposlili v domači občini, če bi vedeli, katera delovna mesta so prosta. Ob obiskih doma so namreč videli, da so se osebni dohodki v občini v zadnjih letih precej povečali, razen tega pa so si v tujini tisto, česar so si najbolj želeli (avto itd.), že prislužili. Zato bi bilo prav, da bi (po mnenju predstavnikov občinske skupščine) začela domača podjetja objavljati v Dolenjskem listu, ki je zelo bran tudi v tujini, prosta delovna mesta. Postajališč še ni Pred meseci je komisija za varnost prometa predlagala vsem krajevnim skupnostim ob glavni cesti Ljubljana— Kočevje v ribniški občini, kako naj urede postajališča, da bodo varna za potnike in da avtobusi, ki zdaj ustavljajo na cesti, ne bodo ovirali prometa. Krajevne skupnosti niso pokrenile ničesar (menda čakajo na neki obljubljeni sestanek na občini, ki ga nihče ne skliče), medtem pa se je podvojilo število avtobusov na tej cesti, s tem pa tudi nevarnost za potnike. ORTNEŠKI DROBIŽ ■ ■ ■ AVTOBUSNO ZVEZO a žele prebivalci Dvorske vasi. Zdaj morajo na avtobus v okpli 2,5 km oddaljeno Prilesje ali do Male Slevice. Zvezo si žele z Ljubljano ln Kočevjem. Da bi dobili zvezo s svetom, so pripravljeni s prostovoljnimi deli in prispevki izboljšati cesto do njihove vasi. ■ ■ ■ PLINSKA RAZSVE1 LJAVA vedno bolj osvaja zašelk< z nekaj hišami, kjer ne kaže, da bi v bližnji prihodnosti dobili elektriko. Plin niti ni drag. ■ ■ ■ PRVI DVE VIKEND HIŠICI na Velikih Poljanah bosta v teh dneh, tretja pa verjetno do zime. Lastniki se sedaj dogovarjajo za napeljavo elektrike do svojega naselja. Graditelji so predvsem Ljubljančani, ki se po napornem delu med tednom žele spočiti v prijetni in mirni naravi. ■ ■ ■ NA IZLET V BENETKE bodo odšli 13. septembra ribniški turisti in upokojenci. Nekateri menijo, dn bo enodnevni izlet prenaporen, drugi pa, da pot do Benetk ni nobena daljava. Oboji pa se strinjajo, da morajo z izletom pohiteti, ker so brali, da so Benetke pogrezajo. V. P. DOM. številni obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali razstavo, ki je bila sicer v majhnem prostoru, vendar lepo pripravljena. Izdelke suhe robe, so tudi prodajali. ■ M ■ DRUGA LETINA JURČKOV, ki jih je kar precej, so Je začela. Mala gora Je spet polna mladih in starih nabiralcev tega koristnega gozdnega sadeža. ■ ■ ■ PREMALO AVTOBUSOV vozi na progi Sodražica—Ribnica. Več bi jih moralo voziti predvsem zjutraj in popoldne. Ribnica in Sodražica nimata tudi nlkakšno avtobusne zveze z Notranjsko. Ce se hoče kdo peljati na Bloke, mora najprej do Velikih Lašč, kjer bo šole dobil zvezo. Občani pa so zelo zadovoljni, ker so do-bili še enkrat več avtobusov na progi Ljubljana—Kočevje. DROBNE IZ KOČEVJA RIBNIŠKI ZOBOTREBCI KOČEVSKE NOVICE Tudi inšpektorju vstop prepovedan Pred, kratkim se je tržnemu inšpektorju Jožetu škofu iz Novega mesta rx>dstvo tovarne »Belt« hudo zamerilo. Po svoji službeni dolžnosti se je oglasil v tovarni, toda že pri vhodu ga je vratar odslovil, češ da je vsakomur, ki nima dovolilnice, vstop prepovedan, čeprav je tržni inšpektor vztrajal pri svoji zahtevi, da mora v tovarno priti neopažen, vratar m spremenil svoje odločitve. Telefoniral jena dve ali tri strani zaradi dovolilnice toda inšpektor se je raje poslovil, kot še čakal, da bi prišel v »Belt«. Vedel je, da bi s pregledi ne dosegel zaželenega ličinka, če so vsi vedeli za njegov obisk. Sprememba naabčini Inž. Martina Golob, dolgoletna referentka za kmetijstvo pri občinski skupščini Črnomelj, se je avgusta odselila v Izubijano. Trenutno delo stoji, sredi septembra pa bo mesto kmetijskega referenta zasedla inž. Malka Stefančič, do sedaj zaposlena v kmetijski zadrugi. V Črnomlju je zadje čase več delovnih mest kar sredi mesta. Na fotografiji vidimo gradnjo nove trafo postaje za gradom in bodočo Dolenjkino blagovnico. (Foto: Ria Bačer) Ali bodo vse obljube uresničene? V začetku leta so občani potrdili program javnih del za leto 1969; kot kaže, pa obljube ne bodo v celoti izpolnjene - Kje so ovire in kdo je temu kriv? Na vprašanje je odgovoril Franc Cimerman, načelnik oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini Tovariš Cimerimn je poudaril, da so morali najprej urediti nekatere obveznosti do programa javnih del iz lanskega leta, kot polaganje vrhnjega sloja na costah Črnomelj—Vinica, Črnomelj— Vojna vas in v Ulici heroja Starihe. Kar pa zadeva letošnje napovedi, je dejal: — Me večjimi deli napovedanimi za leto 1969, je nekaj že opravljenih, druga so še v teku. Tako še ni končana rekonstrukcija semiškega vodovoda, za katero smo namenili 700.000 din. Če re bi bilo dolgotrajnega dežja, ob katerem je voda vdirala v jaške, bi dalavci že odšli. V Čakalnice že grade Na območju črnomaljske občine bodo prevozi za šolarje letos tako organizirani kot v lanskem šolskem letu. V šolo se bo iz raznih krajev vozilo okoli 500 otrok. Prevozi so že precej urejeni na vseh področjih občine razen v Dragatušu. Otroko-kom, ki se vozijo v šolo, letos ne bo treba čakati na prostem. Postaviti nameravajo 23 montažnih avtobusnih čakalnic. Nekatere že postavljajo in računajo, da bo do jeseni 12 čakalnic že zgrajenih. Črnomlju sta končani rekonstrukcija cest in ureditev kanalizacije Na utrdbah in v Ulici Mirana Jarca, medtem ko asfalta še ni mogoče položiti zaradi močno razmočenega terena. Kar zadeva kanalizacije, načrti niso uresničeni na Sadežu in v Loki. Da je tako, ni treba iskati drugega vzroka kot v premajhni zmogljivosti komunalnega podjetja. Računamo, da bodo do konca leta dela vseno opravljena. Zgrajen je bil vodovod do Pake in do novega zazidalnega območja v Črnomlju. Dograjena je bila tudi osemletka na Vinici. V gradnjo gasilskega doma smo vložili 100.000 din, več tako ni bilo določeno za letos. Nismo pa začeli urejati pokopališča ne napeljevati elektrike v Loko, in tudi drugi del žuniškega mostu še ni zgrajen. — Zakaj te obljube niso uresničene? — Na pokopališču je predvidena nova mrliška veža in razširitev pokopališča. Zemljišče je že odkupljeno, načrt za ureditev obstaja, na razpolago je 200.000 din, in dela bodo letos opravljena, a žal malo kasneje, kot smo računali. Z napeljavo elektrike v Loko smo čakali m željo tam- ČRNOMALJSKI DROBIR ■ MLADINSKA PISARNA SPET ZASEDENA — 1 septemt:a Je nastopil službo plačanega predsednika občinske konleience ZMS Mirko Čadonič, dos ej učitelj v Starem trgu. Poleg tega bo opravljal tudi pošlo tajnika za občinsko Zvezo telesno i.ulture. Obe organizaciji sta doslej močno pogrevali stalnega uslužbenca. ■ FOLKLORNI SKUPINI iz Dra-gatufia In Prelo*© so pripravljata na nastop v Koz.em, kjer se bo zbrala vsa slovenska mladina. Iz črnomaljske občini >e bo proslave udeležilo okoli 100 mladih ljudi, med katerimi bodo tuu mladinci iz oddaljeni- vaških aktivov. ■ V PONEDELJEK, 8. SEPTEMBRA, se Jo v telovadnici osnovne ftolo spet začela rodna vad- novici; ČRNOMALJSKE KOMUNE oa za cicibane, Solarje in dijake. Razvrščeni v Ij- skupin bodo pod vodstvom učiteljice telovadbe Marije Kunič stalno vi.dili pod okrl-jem TVD Part'/an Pr organizaciji redne vadbe za otroke in mladino je veliko pomagala tuli krajevna skupi .ost ■ POKONCI JE BIL DO ZORE — Ker se nasi fcralci zelo zanimajo, do kdaj Je semiški stoletnik praznoval, sporočamo, da Je bil z gosti vreo pokonci do zore, naslednji dan pa n zato pni v nič poležaval. Tisfcn , ki se zanimajo, kdo mu Je prinesel zm meni to torto s 100 svečkami, pa javljamo, da Jo Jo v dar p- inesla Angelca '<.os iz Novega mesta. ■ OD C0 VABLJENIH SAMO 16 PRISOTNIH — Pre^kli teden je občinski sindikalni svet organiziral seminar za uskladitev samoupravnih aktov, ki ga Je vodil pravnik Peter Toš iz Ljubljane. Vabili so 60 predsednikov delavskih svetov, seki pjjev podjetij in predsednikov sindikalnih organizacij, a Je priSl«-' samo 16 ljudi. Kako bodo v delovnih kolektivih do konca leta usk’adlll samoupravne akte z najnovej&lml predpisi? kajšnjih občanov, češ da bi radi prej pospravili pridelke. Do žuniškega mosta pa bo občina Črnomelj svojo obvezo izpolnila še letos, vprašanje pa je, če bodo besedo držali sosedje. — Zakaj niste omenili ceste Semič—Gradac? — Gradnja te ceste je bila sicer v načrtu, vendar ne s samoprispevkom občanov. Graditi smo nameravali s prispevkom Iskre in s posojilom pri KBH Ljubljana, vendar prošnja za odobritev posojila še čaka. Vloga ni bila zavrnjena in bodo ponovno o njej razpravljali na pr- vi seji kreditnega odbora. —Koliko je bilo letos že porabljenega denarja za komunalna dela? — Za komunalna dela po programu javnih del je bilo določenih 3 milijone din, od tega smo okoli 1,700.000 din že porabili, če ne bo prišlo do uresničitev prav vseh obljub, bo temu kriva samo podražitev gradenj. Sedanje cene gradbenim storitvam ne ustrezajo več cenam, s katerimi smo računali ob začet ku leta. 9-letnega bolnega dečka pretepajo Mati 9-letnega Tončka Mohorčiča iz Črnomlja je pri šla k socialni delavki prosit pomoči: — Naš Tonček je imel možgansko krvavitev in je duševno prizadet. Doma zelo pazimo nanj, a ko ga malce spustim pred hišo, večkrat pride do tepeža. Prete pajo ga otroci in tudi odrasli so se že znesli nanj. Zdaj je njegovo zdravstveno stanje še slabše. Sramota je da so ljudje tako brezsrčni! Obupana mati je zagrozila, da bo sama začela obračunavati s suroveži, če bo soseska še tako krnita do bolnega otroka. V NOVOTEKSU najboljši zaslužki Rekonstrukcija v metliškem obratu Novoteksa bo vsak čas končana -Delajo v štirih izmenah, proizvajajo več, zato imajo ob koncu meseca tudi debelejše kuverte - Še več je povedal vodja obrata Andrej Smuk V Metliki se vsaka stvar hitro razve, zato javnosti ni ostalo prikrito, da delavci Novoteksovega obrata potegnejo ob mesecu več kot 1.000 din. Ker se je Novoteks v zadnjem času po višini zaslužkov res uvrstil na prvo mesto v občini, smo vodjo obrata Andreja Smuka prosili, naj o tem pove kaj več. — Trenutno so osebni dohodki našega kolektiva res najboljši v občini. Dosegli smo jih z rekonstrukcijo obrata, z večjo proizvodnjo in uvedbo štiriizmenskega dela. Stroji stojijo samo ob državnih praznikih, sicer pa so noč in dan v pogonu. Kakor je rekonstrukcija obrata prehajala v zaključno fazo, je obenem naraščala proizvodnja, ob tem pa so naraščali tudi zaslužki. Aprila letos je povprečni saslužek v našem kolektivu znašal še 994 din, julija pa že nad 1070‘dinarjev. — Koliko je veljala rekonstrukcija in kaj ste z njo pridobili? — Rekonstrukcija še ni končana, bo pa do konca letošnjega leta. Veljala je 4,500.000 din. Imamo štiri nove stroje v predprediLnici, dva stroja še dobimo. Lani je vsaka izmena v predpre- dilr-ici štela 17 ljudi. Ti so v osmih urah naredili največ 600 kg preje; zdaj bo samo pet ali šest ljudi v istih prostorih, a z novimi stroji Oglejte si razstavo! V Belokranjskem muzeju je odprta razstava barvnih lesorezov japonskega umetnika Hiroshi-ge »53 poštnih postaj na cesti Tokaido«. Vabimo prebivalce, zlasti šolsko mladino, da si ogleda zanimivo razstavo. Vsak dan je odprt tudi novo osnovani Slovenski gasilski muzej. naredilo najmanj 800 kg preje. —Ali ob povečanju proizvodnje niste zaposlili nove delovne sile? — Ne, ker nat je bilo že tako preveč. Novi stroji so bolj avtomatizirani, zato smo s presežkom delovne sile odprli četrto delovno izmeno. Prav to, da z istim številom ljudi naredimo več, omogoča boljši zaslužek. —Ali izdelke tudi izvažate? — Do zdaj smo bolj malo izvažali, ker smo prejo potrebovali doma. Ob povečanju proizvodnje od dosedanjih 450 ton na okoli 800 ton preje v letu 1970 pa bomo lahko bolj sodelovali na zunanjem trgu. R. B. Premalo vneme na Suhorju Krajevna skupnost ima že dalj časa v načrtu urediti vaško pokopališče, ki je popravil zares potrebno. Kot kaže, pa letos do uresničitve načrtov ne bo prišlo, ker za akcijo krajevne skupnosti občani ne kažejo nobene vneme. Za popravilo pokopališča bi morali ljudje nekaj prispevati; vsaj v delu, vendar se za to ne morejo odločiti. Martinac je še korenina Janez Klemenčič s Sel pri Jugorju, v čigar hiši je bivalo več štabov slovenskih brigad, je dopolnil 80. leto - Starosti res ne kaže Tekmovanje je razpisano V Metliki so razpisali delavske športne igre, ki jih navadno vsako leto prirejajo v počastitev občinskega praznika 26. novembra. Prijave tekmujočih skupin in posameznikov sprejemajo v pisarni občinske konference SZDL do 15. septembra. Tekmovanja v streljanju z zračno puško, malem nogometu, rokometu, odbojki, kegljanju, šahu in namiznem tenisu se letos lahko udeležijo tudi vaške ekipe, in ne samo športniki iz delovnih kolektivov. K sodelovanju pa vabijo tudi posameznike, bodisi nezaposlene, obrtnike in druge občane, ki jih v podjetjih niso uvrstili v tekmovalne ekipe. Oktet Gallus v Metliki in Gradcu V nedeljo 14. septembra, bo v Beli krajini gostoval znani oktet GALLUS, ki si je z nastopi doma in v tujini pridobil vrsto lepih priznanj. Oktet, ki ga vodi Borut Lo-pamik, bo nastopil to nedeljo ob petih popoldne v zadružnem domu v Gradcu, zvečer ob osmi uri pa na grajskem dvorišču v Metliki. Vstopnice za nastop v Metliki so v predprodaji v Turistični pisarni. Slaba cesta v Božakovo Letos, ko je v Metliki bivalo več tujih gostov, so mnogi obiskovali bližnjo okolco in tudi vas Božakovo jih je zamikala. Ko pa so tujci prišli v vas, so izjavljali, da je kraj sicer lep, vendar ga ne bodo več obiskali, dokler bo cesta tako slaba. Doslej so nad slabo vaško cesto tarnali samo domačini, a ni nič pomagalo. Bo mnenje tujcev zaleglo kaj več? Janez Klemenčič, po domače Martinacev gospodar s Sel, je bil več kot 50 let lovec, v njegovi hiši je med NOV bi- Janeza Klemenčiča s Sel pozna vsak, kdor je prva leta vojne partizanil po Beli krajini valo več štabov slovenskih brigad, pokojna Martinacova žena pa je gostoljubno stregla vsem partizanom. Jubilantov sin Stane, ki je pred vojno študiral v Ljubljani, je bil eden od organizatorjev upora v suhorskem predelu. Iz Klemenčičeve hiše so šli borci na pot, ko so napadli sovražno postojanko pri Zajcu in Hrast. Vse to so mi na Selih povedali, še preden sem našla Malrtinaca. Možak je tako veder, mladosten in čil, da mu nihče ne bi prisodil osem križev in tudi ne trpljenja, ki ga je prestal med vojno. — Bil sem v Italiji zaprt, — je povedal. Ko so Italijani zvedeli, da so moji sinovi Ivan, Stane, Miro in Vinko v brigadah ter da je hčerka Milka skojevka, so me zaprli in obsodili na 12 let ječe. Leto in pol sem res presedel za rešetkami ječe v Alessandrii, ob razpadu Italije pa sem prebral do Ljubljane. Domov nisem mogel naravnost, pač pa sem na Sela prišel čez Zagreb. V naši vasi ni bilo nikdar izdajalca, zato so Sela ostala nepoškodovana vse do konca vojne. Jubilant, ki je bil že dvakrat na žilah operiran in tudi kap ga je zadela, je še prava korenina. Povedal mi je, da so ga snahe ob osemdesetletnici spravile še plesat. R.B. SPREHOD PO METLIKI Iz tovarn smo prejeli nove pošiljke ženskih plaščev po cenah, znižanih do 60 °/o. Brezobvezno se o tem prepričajte pri OeleteUsfil« ČRNOMELJ ■ KOŠI OZIROMA POSODE ZA SMETI, pritrjene na ulične stene metliških hiš, so namenjene predvsem mimoidočim, da morejo kam odložiti papir in razne odpadke. Opažamo pa, da nekatere gospodinje v te koše do vrha natlačijo razne domače, pa tudi kuhinjske odpadke. Zanje bi seveda morale imeti posebne smetarske pločevinaste posode, toda ker je treba te kupiti in odvoz smeti tudi plačati, je seveda ceneje, če za svoje smeti uporabljajo kar male stenske koše. Menda pa vendar ne bo treba imen teh gospodinj ali hiš javno povedati? ■ OBE STRANSKI CESTI oziroma parkirna prostora vzdolž glavnega pročelja tovarne BETI sta že nekaj časa asfaltirana, prejšnji mesec pa so na asfalt načrtali še poševne predelke za parkiranje avtomobilov. Tako je zdaj tu lepo rešen problem parkiranja, saj se vse več delavcev in uslužbencem vozi na delo z avtomobili in drugimi motornimi vozili. ■ PREBIVALCI NOVEGA STANOVANJSKEGA NASELJA pred tovarno BETI so še pred kratkim ob vsakem deževnem vremenu gazili po ilovnatem blatu. V avgustu pa so med obema vrstama hiš navozili kamenja In grušč ter na- pravili kar dobro makadamsko cesto. Tako so prebivalci rešeni vsaj najbujšega blata. ■ SPOMLADANSKA LETINA GOB je bila letos bolj revna, zato pa je toliko bolj bogata jesenska bera. Po ložah in steljnikih zadnje dneve kar mrgoli nabiralcev gob. Tako si ljudje popestrijo domači jedilnik ali pa gobe posuše za zimo. Kmetijska zadruga v Metliki odkupuje kilogram suhih gob prve vrste po 20 din, druge vrste pa po 15 din. ■ METLIČANI SO LETOS PRIKRAJŠANI za odlično namizno grozdje iz vinomerskih vinogradov. Zaradi nedavnega dolgotraj-nega deževja je pričelo naglo gniti, zato so vsega takoj potrgali ln stisnili v vino. Minuli teden pa je že dozorel rdeči in beli špa-njol, ki ga v vinotoču kmetijske zadruge prodajajo po 3 dinarje kilogram. METLIŠKI I TEDN IK Te dni projekt za grmsko šolo 15. avgusta bo dostavljen v Novo mesto glavni projekt za novo osnovno šolo na Grmu Izdelal ga bo avtor prvo-nagrajenega idejnega pi'Ojek-ta za to šolo. Ob koncu avgusta je projektant inž. arh. Kajzer sk ical posvet zainteresiranih, kjer so se dogovorili o podrobnostih, ki jih bo upošteval glavni projekt za grmsko šolo. Projekt bo veljal 48.000 din. Za postajo v Ločni Po sklepu zbora občanov si je posebna komisija pred kratkim ogledala prostor za avtobusno postajališče v Ločni. krajevna skupnost pa je dala DOMINVESTU delat lokacijsko dokumentacijo. Za krajevno postajališče so se v Ločni že večkrat potegovali, zdaj pa se bo njihova želja izpolnila. Kdaj bodo začeli urejati postajališče. zdaj še ni znano. Radio za vsak avtomobil V novomeški trgovini ELEKTROTEHNA imajo lepo izbiro radijskih sprejemnikov. Najcenejši je niški avto-tranzistor S-8, ki stane 450,60 din. Med japonskimi omenimo SANKOL, ki ga dobite za 642,70 din; SANYO z UKW valom stane 1.178,30 din, SANYO s tastaturo ima le srednji val in ga dobite za 1.045,25 din, TEN pa stane 730 din. Zahodnonemški avtoradio BECKER Avus stane 1.705,90 din in ima kratki, srednji in UKW val. Suhokranjci ponujajo sadje Na Hinjah odkupujejo živino, mleko, zobotrebce, zdravilna zelišča, jabolka pa ne - 130 pogodb SPREJEM. PRVOŠOLČKOV na osnovni šoli »Katja Rupena« — Še kratek razgovor in učiteljica Majda šuln bo spremila malčke prvič skozi šolska vrata. Pretekli petek je prvič prestopilo šolski prag osnovne šole v Novem mestu 182 prvošolčkov. (Foto: Slavko Dokl) Šmarjeta in Zbure: pošte ne damo! Prebivalci so na zborih občanov v Zburah in v Šmarjeti odločno zavrnili nameravano preselitev pošte iz Šmarjete v šmarješke Toplice - O zadevi bo razpravljala tudi občinska skupščina Novo mesto Hinje z okolico — 11 vasi s približno 1500 prebivalci — štejejo med večja odkupna območja v novomeški občini, v Suhi krajini pa gotovo med naj večja, žužemberška kmetijska zadruga odkupuje prek svoje poslovalnice na Hinjah predvsem živino, razen te pa še krompir, zdravilna zelišča in zobotrebce. Zanimivo je, da se je tudi v Suhi krajini zobotrebčarstvo zadnja leta precej razširilo, poslovalnica na Hinjah pa odkupi na leto za 200.000 din zobotrebcev. Za zbiralnico v Kočevju odkupuje ta poslovalnica tudi mleko. S 130 rejci ima kar pogodbe za odkup mleka. Na hinjskem odkupnem območju zberejo na mesec po 30.000 litrov mleka. Z vsem odkupom ustvari poslovalnica na Hinjah do 900.000 din letnega prometa. Hinje so tudi trgovsko središče za Suhokranjce, poslovalnica žužemberške kmetijske zadruge pa ustvari polovico vsega prometa s prodajo živil in drugih gospodinjskih potrebščin. Razen tega prodaja še drugo blago. Tako preskrbuje območje z umetnimi gnojili. Na leto gre iz trgovine kakšnih 80 ton umetnih gnojil, ki jih kmetovalci porabijo na krompiriščih in traviščih. Najbolj tare Suhokranjce vprašanje sadja. Le-tega je letos precej. Kmetje ga ponujajo križem kražem, kupcev pa je zelo malo. Zadružna poslovalnica sadja ne odkupuje. Ljudje so se odloči- li, da bodo sadje predelovali v sadjevec in kuhali žganje. 223 strokovnjakov Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela v Novem mestu preživlja letos 10 let od ustanovitve. V tem času je opravil 933 izobraževalnih akcij in 58.295 izobraževalnih ur, ki jih je obiskalo 24.722 slušateljev, ter naredil 66 večjih raz-izskav in študij na 5825 straneh za potrebe gospodarstva in družbenih služb na Dolenjskem. Do srednje strokovne izobrazbe je pomagal 113 tehnikom raznih strok, do višje izobrazbe pa 110 strokovnjakom. Ogla&ufie v Dol. listu! Samo na videz nepomemben spor okoli preselitve pošte iz šmarjete v šmarješke Toplice je tlel leto in pol in se razrasel v politični problem. Tako vsaj se je pokazalo na zborih volivcev, ki so bili sklicani 6. septembra v Zburah in 7. septembra v šmarjeti. Na obeh zborih so prizadeti prebivalci med drugim zagrozili s popolnim političnim mrtvilom, če se pošta kljub njihovemu nasprotovanju preseli v šmar ješke Toplice, hkrati pa so se soglasno izrekli proti preselitvi. Kakšnih posebno novih dokazov ni bilo slišati od nobene strani ne na sestanku predstavnikov KS šmarjeta, Občinske konference SZDL, ObS in PTT podjetja, ki je bil 3. septembra v šmarjeti in ne na obeh zborih. Zelo razveseljiva novost je že to, da je končno le prišlo do sodelovanja med prebivalci in PTT podjetjem pri reševanju za prebivalce tako po- Novomeška kronika ■ KZ KRK." NUDI OiiMNlU) — Tudi letos lahko dobijo potrošniki iz Novega mesta ozimnico pri kmetijski zadrugi KRKA Lahko jo dobijo na dom se vedi plačajo v tem primeru nekoliko draže), takšna naročili pa sprejemata poslovalnici pri gostilni Košak in v Bršlinu aJ' pa grelo lahko po posamezne pridelkt sam na posamezne obrate zadruge Plantažne hruške bodo na voljo po 2 din na Strugi še kakšnih 15 do 20 dni, krompir sorte urgenta (te' je še zelo malo) ir. Igor po 0 ^ din (v vrečah po 0,60 din) drobni krompir za krmo pa oo 0,20 din na posestvu Zalog; jabolka: na plantaži v Brezovici pri Senjemeju sorte delišes in jonatan po 1,60 din, zlata parmena, koks oražna reneta, carjevi« ontario, šampanj-ka. boskopski kosmao u bobovec po 1,40 din, drva listavcev na posestvu Zalog p* 50 din. Ce kupite večje količine (t velja sindikalne podružnice prodajo po grosističnih cenah ■ ĆE 2ELITE SAMI OMIKATI, lahko dobite drugorazredna jabolka na kmetijskih deloviščih KZ KRKA Kletevž Orehovica, Vrh pri Škocjanu, Družin ka vo. Struga, Občice. Ruperč vrh Soteska in Graben po cen ^.20 din. Naredili boste izlet in še pripeljali domov jabolka za ozimn'oc ■ NOVOMESK. GOZDNI OBRAT je v letošnjem j. > iu dobavil No vomeščanom preče vei drv za kurjavo kot lani v enakem času, ljudje pn 7 naročili pritiskajo vedno bolj in bolj. Pozna se da je oila lanska zima hud<- ji da je večina gospodin'stev d< konca ' pospravila vse za oge v drvarnicah. Drva za kur vo ima gozdnt obrat napi odaj po 53 d<. 78 din prostorninski meter na železniški postaji, če pt. Jih dostavijo na dom plača naročnik 3 din za dostavo pri vsa!- n metru vzeti pa mora najn 8 metrov drv. J DROGERIJ*' PREUREJAJO — Prejšnji teden so z;i*el na Glav- nem trgu preure.ati kot zadnjo trgovino, ki še r posodobljena, novomeško drogerijo. Obljubljajo, da bo, povečana za hodni., v stavbi in za nekdanjo prodajalno usnja, odprta z? občinski praznik 29. oktobra letos Za 6at dokler prodajalno preurejajo, teče zasilna prodaja v sklaaiščnih prostorih za prodajalno ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — Rodila je: Jožica Kranjc * Adamičeve n h ianjo 1 Pretekli teden so v novomeški porodniščnicl rodile: Katica En-glaro iz Črnomlja — RoDerta, Marija Arh iz Velikega Podloga — Ivana, Marija Foršček iz Praproč — Marjana, Tilka Strle iz Drnove-ga — Jolando, Katica Vrviščar 1? Metlike — Boruta, Ana Žvab iz Črnomlja — Staneta, Vera Hočevar lz Mačkovca — Roberta, Irena Petrič iz Straže — Andreja, Anica Mcžan iz Krmelja — Janjo, Marija Grivcc iz Vrbovca — Marico, Milena Štravs iz Stavče vasi — Marka, Rozalija Zalokar lz Straže — /deklico, Vera Klobučar iz Velikega Orehka — dečka, Jožefa Salmič iz Stare Bučke — de klico, Irena Kadunc 7. Mirne — dečka, Ana Strimpfelj iz Sela — dečka, Marija Tomc iz Jerneje vasi — dečka, Slavka Juvančič iz Ločne — deklico in Antonija Tekavčič iz 2virč — dečka Upbkojenci! Pevske vaje našega pevskega zbora se bodo pričele v ponedeljek, 15. septembra, ob 19.30 v pevski sobi DU Novo mesto. la pisarne DU membnega vprašanja, kot je pošta. Občani so na obeh zborih v prisotnosti predstavnikov PTT podjetja poudarjali, da bi se stvari najbrž reševale drugače, ko bi do takšnega sodelovanja že takoj od začetka. PTT podjetje ni nastopilo z novimi dokazi, nerentabilnost šmarješke pošte pa celo umikajo kot glavni argument za preselitev. Njihov predstavnik v Zburah povedal, da je rentabilnost drugotnega pomena. Enoten nastop selo velikega ste v.-a pio-j*. aicev je .... obeh zborih dokazal, da ne gre za rovarjenje majhne skupine ljudi proti preselitvi pošte, pač pa živ interes velike večine prebivalcev. Pokazalo se je tudi, da pri na- Priznanja za delavce v prometu Republiški sekretariat za notranje zadeve je ppdelil nekaterim posameznikom ter vodstvom osnovnih šol v novomeški občini diplome za prizadevno delo pri usposab ljanju mladine v prometu. Diplome so prejeli: Valentin Dobnikar, Anton Remec, Lado Marolt, Jože Rotar, Marjan Tratnik, Jože Tavčar, Jože Gosenca, Jože Jazbec, Niko Golob. Ljubo Žagar, Franc Krošelj, Božena Pavasovič, Ivan Rolih ter UJV in Postaja LM Novo mesto, komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu, os-novn^ šole Novo mesto, Dolenjske Toplice, Šentjernej in Škocjan. Plakete za vzorne voznike Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu je pozvala delovne organizacije v novomeški občini naj predlagajo vzgledne voznike, ki bodo prejeli plaketo »Vzorni voznik«. Komisija sprejema predloge do 15. novembra. vezanosti na pošto v šmarjeti ne gre toliko za tradicijo, kot za druge življenjsko pomembne stvari. Ljudem je nerazumljiva preselitev pošte v šmarješke Toplice, kjer traja turistična sezona samo 4 mesece. Blizu 2000 prebivalcev bo ob tem čez vse leto prikrajšanih za mnoge opravke, ki so jih lahko doslej postorili na pošti v šmarjeti gredoč, bodisi šolarji, bodisi odrasli, kadar jih je tja zanesla pot. šmarjeta namreč je in bo ostala krajevno središče s šolo, s krajevnim uradom, s trgovinami itd. , Pošta jim pomeni povezavo s svetom, zato jim je ne sme nihče jemati, so dejali. Na obljube, da se bodo poštne storitve po preselitvi pošte izboljšale, pa se po dosedanjih grenkih izkušnjah s poštnim žigom, zadružnim domom in zadrugo ne morejo zanesti, so menili pre-bivaci. M. J. Dva obroka za pet ljudi! Hudo pretepeni Srečko, Jožica in irenca pri zdravniku - Košar je delil hrano tako, da se je najprej najedel sam s svojim sinom, prihranil nekaj za večerjo, ostanke pa prepustil Tomčevim otrokom Na prijavo sosedov je 20. julija pripeljal v Center za socialno delo tri Tomčeve otroke iz Bršlina: 14-letnega Srečka. 13-letno Jožico in 8-letno Lrenco. Zdravnik je nato ugotovil, da so otroci polni podplutb od pretepanja. Pretepel jih je Alojz Košar (brez zaposlitve'), ki živi z njihovo materjo Marijo Tomc. Ta je bila takrat v bolnišnici. Pričakovati bi bilo, da se bo mati zavzela za otroke, toda Tomčeva zagovarja Ko-šarja. Pravi, da je zelo dober po srcu, le nagle jeze je. Avgusta je spet odšla v bolnišnico. Obroci so tačas Eden — ni nobeden X\\ #8 Na Hinjah so se ljudje pritoževali čez slabe ceste v okolici in zatrjevali, da že dolgo niso videli nobenega cestarja. Da so se pritoževali čez slabe ceste, so imeli birž-kone prav, glede cestarja pa njihova trditev ne bo držala. Janez Blatnik iz Pleš pri Hinjah je bil trenutno res sam na cesti, ni bil pa »nobeden«. »Tako pravijo?« je zategnil, Ho sem mu povedal, kaj govorijo na Hinjah. Naslonil se je na obrabljeno cestarsko kopačo in pripovedoval: »Na tej cesti sean že enajst let, moj kolega pa že več kot dvajset. Zdaj sem res sam, ker so šli drugi na asfaltiranje v Sodražico.« »Saj tale ni tako slaba,« sem pokazal na cesto. »Trudim se, da . poravnam jame in jo lepo op-nem. Ko se mi zdi, da je dobro, pa ti pridejo tovornjaki, avtobusi, osebni... in cesta je spet taka, kot da bi ne bilo cestarja na njej. Da, promet je sem čez Rog čedalje večji. Ce bo šlo tako naprej, bo asfalt neizbežen.« »Tod hitijo tudi medvedi. ali ne?« Janez Blatnik je, smeje se, pokazal s pogledom na razrito mravljišče nad cesto in dejal: »Tole Je pa medved naredil!« Na srečo je bilo podnevi, da sem svojo pot pred seboj dobro videl. Ampak kosmatinca le nisem srečal. IVAN ZORAN hodili v NOVOTEKSOVO menzo (Tomčeva dela v NO-VOTEKSU) vsak dan po dva obroka kosila. Delavci Centra za socialno delo so kaj kmalu ugotovili, da se s tema obrokoma preživlja cela družina: trije Tomčevi otroci in Košar s svojim 7-letnim sinom. Torej 5 ljudi! Iz preplašenih Tomčevih otrok so le stežka zvlekli resnico, kako jedo: najprej Košar s sinom, nato prihrani nekaj za večerjo, in če kaj ostane, dobijo to Srečko, Jožica in Iranca ... V NOVOTEKSU so takoj odobrili vsem trem otrokom brezplačno hrano v menzi, vendar pod pogojem, da jo pojedo v menzi. Košar je takoj nato pritekel s pismom Tomčeve (kot je trdil on), v katerem ta naroča, da morajo otroci še naprej nositi hrano domov. Seveda ni uspel. Srečko, Jožica in Irenca se hranijo ždaj v NOVOTEK-SOVI menzi. Najedo se do sitega in so najbrž srečni, saj ne vedo, kaj je materinska ljubezen, kaj sireča v družini, zaenkrat pa so rešeni gladu. Košar je vdovec, ki se že nekaj časa potika iz kraja v kraj. Praznih rok se je vrinil v Tomčevo družino in zajedal njihova že tako pičla sredstva. Zaradi grobega postopanje s Tomčevim i otroki so zanj predlagali kaznovanje. 14 gozdarskih tehnikov Minuli teden so podelili diplome slušateljem novomeškega oddelka gozdarske srednje šole iz Postojne, šolanje je končalo 14 diplomantov, ki so večinoma delavci Goznega gospodarstva Novo mesto. Gozdarski oddelek pri Zavodu za izobraževanje kadrov so odprli leta 1966. Vpisalo se je 34 obiskovalcev, že prvo leto pa so nekateri nehali študirati. Oddelek je financiralo Gozdno gospodarstvo Novo mesto. NA NOVOMEŠKI TRANSFUZIJSKI POSTAJI 530 litrov človeške krvi Med darovalci še vedno največ delavcev, ljudi s položajev pa skoraj ni - Julija in avgusta: rekordni odvzem - 5. avgusta: 29 litrov! Od januarja do konca avgusta so na novomeški transfuzijski postaji odvzeli 1858 ljudem vet kot 530 litrov krvi. Toliko je v osmih mesecih do zdaj še niso zbrali. Rekordna meseca sta bila julij in avgust, ko so v stekleničke natočili po 72 litrov tople človeške krvi. Med dnevi bo gotovo nepozaben 5. avgust, ko se je iz človeških žil natočilo kar 29 litrov rdečega nepogrešljiv0^ zdravila. Do zdaj je transfuzijska postaja načrt odvzema krvi Prevelike oči lastnikov Poročali smo že, da je trgovsko podjetje DOLENJKA sporazumno odstopilo svojo prodajalno tekstilnega blaga ob MERCATORJEVI blagovnici na Glavnem trgu in s tem omogočilo MERCATORJU povečanje blagovnice. Eno stavbo so med tem že podrli', za odkup samostanske stavbe, v kateri je imel nekdaj delavnice KROJAČ, so se z vodstvom samostana pametno sporazumeli. Zataknila so se pogajanja za odkup Hočevarjeve hiše na Glavnem trgu, ker zahtevajo lastniki previsoko ceno. Pri Mercatorju pravijo, da bo preurejena blagovnica gotova do konca prihodnjega leta, če bodo lastniki kmalu znižali ponudbo, sicer pa ne. uspešno izpolnjevala, če ne celo presegala. V prvem tromesečju so zbrali 172 litrov, v naslednjih dveh mesecih pa skupaj kar 140 litrov. Ker je bilo vmes še nekaj izrednih odvzemov, je postaja ob koncu osmega meseca izpolnila dve tretjini letnega načrta — 800 litrov krvi. Med letošnjimi krvodajalci je bilo do zdaj spet največ delavcev (okoli 70 odstotikov vseh), nato uslužbencev, dijakov, kmečkih gospodinj in vojakov. V krvodajalski vrsti je tudi letos še zelo malo intelektualcev, predvsem pa ljuidi s položajev. Med delovnimi organizacijami, v katerih je, seveda, med delavci največ krvodajalcev, je potrebno omeniti NOVO-TEKS, IMV, KRKO, GORJANCE, DOLENJKO in med manjšimi podjetji predvsem BOR iz Dolenjskih Toplic. Od 27 krajevnih organizacij RK v novomeški občini jih je do adaj 18 priredilo odvzem krvi. Več krvodajalcev so letos poslale na novomeško transfuzijsko postajo tudi sosednje občine Črnomelj, Metlika in Trebnje. Kri, odvzeto v Novem mestu, so skoraj sproti porabili v novomeški bolnišnici. Tu so letos porabili znatno več krvi kot prejšnja leta, tako da so morali večje količine dobiti tudi iz Ljubljane. Zelo veliko krvi so porabili na nezgodnem oddelku in na kirurgiji. Odkar je postala krsta neizbežna spremljevalka voznikov motornih vozil, porabijo v bolnišnici precej več krvi, saj dostikrat lahko samo z njo rešijo človeško življenje. Trgovino LOVEC na Cesti herojev v Novem mestu so preselili iz kletnih v pritlične prostore in sedaj še povečali izbiro. Tudi promet se je povečal, saj je to edina specializirana prodajalna lovske in športne opreme na Dolenjskem (Foto: M. VESEL PRVI OBRAČUN TURISTIČNE SEZONE Tudi v Kočevju rekorden obisk Avgusta letos so v HOTELU PUGLED zabeležili skoraj dvakrat toliko nočnin kot v istem mesecu lani - Tudi prodajalna spominkov je imela letos precej večji promet - Še vedno prevladuje prehodni turizem V prvih dneh septembra smo obiskali največje tri turistično gostinske delovne organizacije v Kočevju in se pozanimali, kako se je letošnji jugoslovanski »turistični čudež« odrazil pri njih. iliiiiiiiimmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiimiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiMiiH KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA 2. septembra so darovali kri ria novomeSki transfuzijski E S postaji: Ivan Gorenc, Ivan Kafol, Franc Cečelič, Jože Ovni- 5 S ček, Drago1' Smrekar, Bela Jud, Vlado Tramte, Jože Količ, E S Ivan Vidic in Anton Skofljanec, člani Pionirja, Novo mesto; E S Betka Kuplenik, Terezija SMvkovič, Milka Kastelic, Joža Mo- = E har, Marjeta Košele, Marica Gliha in Štefka Erjavec, člani = E Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Alojz Tekstor, član No- E volesa, Straža; Gabrijel Obrekar, Jože Srebrnjak, Polde Pate, = Jožefa Udovč, Milena Može, Nada Nared, Martina Ajdišek in = = Ciril Jarnovič, člani Marcatorja, Novo mesto; Jože Žagar, = E delavec iz Rodin; Lada Kostrevc in Milka Brudar, članici — E Novoteksa, Novo mesto; Franc Sašek, član IMV Novo mesto; = E Dragoslav Stojanovič, član Knjigotiska, Novo mesto; Marija E E Zupančič, članica Krke, tovarne zdravil, Novo mesto. iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinniiii Stane Jajtič, računovodja HOTELA PUGLED: »Izreden promet smo dosegli predvsem avgusta letos, ko smo v našem hotelu zabeležili kar 1245 nočnin (770 domačih in 475 tujih), saj so v istem mesecu lani prenočili turisti pri nas le 674 krat (406 krat domači in 268 krat tuji gostje). Z ozirom na pretekla leta je bil izreden tudi letošnji julij, ko smo zabeležili 888 nočnin nasproti lanskih 660. Med tujimi gosti nas je obiskalo naj-= več Nemcev, Avstrijcev in E Italijanov. V Kočevju so osta-E li pretežno le dan ali dva, ker E so si v tem času lahko ogle-E dali vse kočevske zanimivo-E sti. Zelo so bili zadovoljni z E mestom in s hotelskimi uslu-E gami.« E Karel Rigler, predsednik 1 Turističnega društva: »Naša E prodajalna spominkov je ime-! la največji promet v prvi po-= lovici avgusta letos. V vsem avgustu smo iztržili 10.733 din, v istem mesecu lani pa 7000 din. Ko se je v drugi polovici avgusta začelo slabo vreme, je promet skoraj popolnoma zamrl. Tudi v juliju letos smo prodali nekaj več kot v istem mesecu lani, vendar to povečanje ni posebno veliko, V naši prodajalni so kupovali največ Avstrijci, Italijani, Nemci, Kanadčani in Američani. Menim, da bo Kočevju že v naslednjih nekaj letih — ko bo modernizirana cesta do Broda na Kolpi — potreben turistični urad, agencija ali nekaj podobnega s stalno zaposlenimi ljudmi. Ta turistični urad, ki se sam ne bi mo- gel vzdrževati, naj bi financirale delovne organizacije, ki imajo od turizma največjo korist, se pravi gostinstvo, trgovina, KGP, prevozna podjetja in drugi.« Stane Trdan, direktor RESTAVRACIJE: »V letošnjem poletju je imela tudi naša RESTAVRACIJA dober promet. Obiskovali so jo tako domači kot inozemski turisti. J. P. izstava v avli nove šole na Mirni r avli nove osnovne šole Mirni je predsednik ob-skega sveta ZKPO Treb-Janez Gartnar na dan •inskega praznika 4. sep-lbra odprl razstavo slikar-h in kiparskih del sloven-ti in hrvaških samorastni-r. V spremni besedi je Pe-Breščak iz Novega mena kratko predstavil po-lezne ustvarjalce, ki jih namo s trebanjskega ta-a naivnih ali že s prejš-i razstav; oba Peterne-Lackoviča, Jovanoviča, gyara in druge. Slej ko j je mirenska razstava :az, da je trebanjska obči-odprt prostor za dejav-;t, ki je ljudem blizu — emljiva. Razstava o Notranjskem odredu V okviru proslave Notranjskega odreda, ki je bila 30. in 31. avgusta v Sodražici, je bila odprta tudi razstava o Notranjskem odredu, ki jo je pripravil muzej iz Loža. Obiskovalce so zelo pretresle fotografije požgane in porušene Sodražice. V drugem prostoru pa so bile razstavljene fotografije in drugi dokumenti o borcih in bojih Notranjskega odreda, o grozodejstvih okupatorjev in njihovih pomagačev ter drugo gradivo. V spomin pesnika Antona Medveda Ob 100-letnici rojstva slovenskega pesnika in dramatika Antona Medveda — rodil se je 1869 v Kamniku — bo priredila študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu knjižno razstavo njegovih del. Razstava, ki jo bodo pripravili te dni, bo odprta do občinskega praznika v Novem mestu. Če želite odgovor ali naslov iz ma lih oglasov nam pošljite v pismu dopisnico ali snamko za 50 par! UPRAVA LISTA § $ $ $ $ & \AB) /4-a^€iiei41 BREŽICE ST K V ZADRE«! ZA DARILO? ^ OS Šopek nageljčkov je primerno darilo za vsako «2* priložnost. — Naša dnevna proizvodnja je več vg tisoč cvetov v 6 barvah. — Zahtevajte v vaši najbližji cvetličarni nageljčke iz vrtnarije Čatež || 33 Naposled je zbral ves pogum in s trdo roko posegel v lastno usodo. Prodal je Bogenšperk in hišo v Ljubljani, poravnal vse dolgove in kupil navadno meščansko hišo v Krškem... Stresel se je in postrani pogledal na ženo. Spomnil se je, kako sta se kot novoporočenca pred šestimi leti vozila po istih cestah kakor danes, le v obratni smeri.’.. In čutil se je krivega in povesil je glavo. Kako lepo življenje ji je takrat obetal na svojih krasnih gradovih! Bil je tedaj — čeprav vdovec s štirimi otroki — vendarle premožen plemič. Trije gradovi in mnogo sveta naokrog in cele vasi podložnih kmetov so bili njegova last. In danes? Stisnil je pest... Danes! Ne, tako početje je neplodno. Saj večno ga ne bo zasledovala nesreča. Vse življenje je posvetil izsle-dovanju resnice — ali more propasti? Največja sila na svetu je sila človeškega duha. In on, Valvasor, se po svojih močeh trudi, da to silo spoštuje, da se odzove klicu ter izrabi darove, ki jih je vanj položila skrivnosti polna narava. Ni mogoče, da bi popolnoma propadel, ni mogoče. Prihodnje njegovo delo mu prinese popolno priznanje, slavo in mu vrne bogastvo ... Silil se je, da razmišlja o drugih rečeh. Premišljal je, kako si uredi novi dom. Snoval je načrte, kako razpostavi pohištvo, kri ga je bil že včeraj odposlal na petih saneh v Krško. A zopet in zopet ga je stresla vsa groza njegovega globokega padca. Sani so drsele proti dolini. Kmalu so privozih v naročje dolenjskega sveta: cesta navzgor, navzdol; kamor je segal pogled, so valovali nizki in visoki griči. Cerkvice na vrhovih, prijazne vasice so bežale mimo drvečih sani in z visokimi zidovi ufcr- ILKA VAŠTETOVA: Vražje' DEKLE (Zgodovinski roman) jena mesteca, tabori in gradovi. Vse zasneženo, vse solčno, vse kristalno bleščeče. Proti 'poldnevu so vrh »Kačje ride« zagledali v daljavi za gozdovi stolp novomeške kapiteljske cerkve, še so prevozih nekaj klancev — in sani so se zagugale vrh kapiteljskega marofa. Valvasorjevi otroci, ki so jih dotlej pačile materine solze in očetov okameneli obraz, so se razživeli ob krasnem razgledu s pobočja tega griča. Vse jih je zanimalo: temno zelena široka Krka, polotok z zasneženim mestom, Trška gora s cerkvico na vrhu in vsa posuta z zidanicami, gradovi v okolici in v ozadju za mestom — Gorjanci. Baron je močno stisnil obrvi, ko je njegov pogled zadel ob široko potegnjeno pogorje. Tam pod Gorjanci leži grad Berhovo, dom njegove tašče, oziroma njenega drugega moža, barona Wemegka. Berhovo je bil Valvasorjev današnji cilj. Zaradi ženinega stanja je sklenil, da prekinejo vožnjo in prenoče na taščinem domu. Valvasorja je izpreletela zona, če je pomislil na sprejem, ki ga čaka tam doli: solze, očitanja, dobri nasveti, opomini... že so zavozili po hribu navzdol ter mimo kapu- ■ cinskega samostana in skozi močno utrjena Ljuo-ljanska vrata v mesto. Le kratko so se ustavili na vratih, kjer je pristopil iz čuvajnice brkati mestni vratar. Po opravljenih formalnostih so adrčali po Ljubljanski ulici navzdol in v ostrem ovinku zavili mimo vodnjaka na trg. široki novomeški trg — niti Ljubljana ni imela tako lepega — so ob straneh obrobljale meščanske hiše s prijaznimi arkadami, kar je dajalo trgu silno prijetno domačnost. Valvasorjeve sani se v mestu niso ustavile. Zdrsele so po trgu proti Krki in zavile na desno po kratkem klancu in krenile pri kapelici na leseni most čez Krko, onstran mostu pa po strmem, dolgem klancu navzgor proti Grmu. Pri dveh lipah so zavili s sanmi h gradu. Le na kratek obisk so se oglasili pri baronu Mordaksu, kjer so jih že pričakovali in jim postregli s kosilom. Po kosilu ie gospodar, baron Volk Ferdinand Mor-daks peljal Valvasorja, njegove sinove in umetnika Trošta na stolp. Z lesenega hodnika, ki je vodil okro" stolpa, je bil lep razgled na mesto, zidano na skalah vrh Krke, in na okolico, polno prijaznih vasic in gradov in gričev s cerkvicami. Gospodar je poklical slugo, da je pokazal dečkom podzemel j slu hodnik, ki je iz stolpa vodil pod zemljo daleč v dolino in se končal v skriti jami. Medtem sta gospe sedeli v veliki sprejemnici, bogato, skoraj prebogato opremljeni, poslikani z lepimi freskami in s štukaturami okrašeni. . »Saj to je strašno! Vse premoženje - za izdajo kopice knjig!« je pritrdila baronica Mordaksova tožbam Valvasorjeve žene. »Ni mi hudo zaradi mene same. Zadovoljim se tudi z navadno meščansko hišo. In toliko nam je vendarle še ostalo, da bomo nekako živeli. Ampak zaradi otrok mi je. Trije sinovi — kakšna bo njihova dediščina? in deklici! Kje naj vzaamem doto za nju?« ■ {V :-m Vas potrošniki in kupci še ne poznajo? Pokličite Novo mesto (068)-21-227! U •MMMI v : I kupujte izdelke »rašica«! Nagradni razpis za bralce »DELA« TURISTIČNI NAGRADE kupon DELO DELO ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO — Ljubljana ŠMARTINSKA 154 obj avl j a naslednja prosta delovna mesta za DE Pekarna in slaščičarna Novo mesto 1 VK ali K strojnega ključavničarja 2 K kurjača Za navedena delovna mesta je kot poseben pogoj poskusno delo, ki traja 2 do 3 mesece. Prednost za nastop dela imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom in urejenim stanovanjem v Novem mestu ali bližnji okolici. Pismene ponudbe sprejema Kadrovsko socialna služba živilskega kombinata ŽITO, Ljubljana, šmar-tinska 154, do vključno 15. 9. 1969. Obrtno komunalno podjetje Črnomelj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: a) SKLADIŠČNIKA b) CESTARJA POGOJI: pod a) KV delavec trgovske stroke ali KV de-lavec gradbene ali kovinske stroke z najmanj 3-letno prakso v stroki. pod b) KV delavec ali NK delavec s prakso v cestni službi, lahko je tudi začetnik, s 6 razredi osnovne šole, če ima veselje do poklica. Razpis velja 10 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov: Obrtno kouuinulnu podjetje Črnomelj. OPREMALES, Novo mesto ponovno razpisujemo sprejem učencev v uk za: strojne mizarje - montažne mizarje - krojilce lesa - sušilničarja lesa -površinskega obdelovalca lesa - modelnega mizarja POGOJI: končana osemletka. Teoretični pouk bodo obiskovali vsako leto na stroške podjetja v Škofji Loki. Med ukom bodo dobivali nagrado. Vsak četrtek DOLENJSKI UST »DOLENJKA* Vas pričakuje v svojih trgovinah na Dolenjskem * in v Beli krajini * SGP PIONIR, Novo mesto objavlja začasno zaporo ceste »Nad mlini« na odseku od kržišča s cesto k vrstnim hišam do priključka dovoza k novim blokom Zapora velja za čas med 15. 9. in 15. 10. 1969. Promet do blokov je za to dobo preusmerjen po Trdinovi in Kristanovi ulici. PIONIR NOVO MESTO TEL. 21-243 • Opravljamo servisne preglede in garancijska popravila na vozilih FIAT-ZASTAVA, RENAULT. TAM in MAN • splošna in generalna popravila vozil vseh vrst • zamenjujemo motorje na vozilih ZASTAVA in TAM • opravljamo kleparska, avtoličarska in druga dela • NAJNOVEJŠE: Vse lastnike vozil FIAT-ZASTAVA 850 in 1100 R obveščamo, da odslej opravljamo vsa garancijska in servisna popravila tudi na teh vozilih. OBIŠČITE NAŠ SERVIS! Vrafella Temu ni treba namensko varčevati, toda če hočete kaj več kot gnezdo na veji, začnite namen- ■ sko varčevati že ta teden! DOLENJSKA BANKft IN HRANILNICA v Novem mesta je uvedla posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj Lastno stanovanje si lahko pridobite z varčevanjem, z vezanjem sredstev delovne organizacije ter s posojilom banke! Vključite se v novo obliko varčevanja! - Vsa pojasnila dobite brezplačno pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ter pri njeni podružnici v KRŠKEM, kakor tudi v obeh ekspoziturah: v TREBNJEM in v METLIKI. Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge: - navadne po 6% - vezane do 7,5 % S RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.00,' 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00, ■ PETEK, 12. SEPTEMBRA: 8.08 Operna matineja. 9.35 »Mor. da vam bo všeč«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 poročila — Turistični napotki za tuje g06te. 12.30. Kmetijski nasveti — inž. Janez Juvan: Resonančni les Iz gorenjskih gozdov. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočamo vam ... 14.35 Na&i poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.25 Glasbeni tnter-mezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 19.00 Lahko noč otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Koncert zbora »Kolo« in Šibenika. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ■ SOBOTA, 13. SEPTEMBRA: 8.08Glasbena matineja. 9.35 »Cez travnike zelene«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Dušan Ter. čelj: Sodobni ukrepi pri predelavi grozdja. 12.40 Z domačimi ansambli in pevci. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Glasbena pravljica. 15.20 Glasbeni Intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 »Pop—pops«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci. 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Evo Janc. 20.30 Zabavna radijska igra — Radivoj Rehar: »Mojstrovine Sama So- ma«. 22.15 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, 14. SEPTEMBRA: 4.30-78.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — James KrUss: »Srajca srečnega človeka«. 9.05 Srečanje v studiu 14 10.05 še pomnite tovariši ... a) Albina Lajpana: Kako so 1944 volili v Bukovšek okraju, b) Tončka Drobnič: Na goriški fronti. 10.50 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.15 Zabavna glasba. 13.30 Z novimi ansambli domačih viž. 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij 16.05 »Po domače«. 10.00 Lahko noč, otroci! — 20.00 »V nedeljo zvečer«. — 22.15 Zaplešite z nami. ■ PONEDELJEK, 15. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.45 Iz mladinskega glasbenega arhiva. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Zunkovič: Pre-sevne vrste ozimin. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom »Fantje treh dolin«. 20.00 Skupni program JRT — Dubrovnik. 22.15 za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 16. SEPTEMBRA: 8.08 Operna matineja, 9.35 »Morda vam bo všeč«, 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Marija Orešnik-Ocvirk: Nasveti za pitanje piščancev. 12.40 Slovenske narod- TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 14. SEPT. 8.55 EVROPSKO VESLAŠKO PRVENSTVO — prenos z Vrbskega jezera (EVR — Ljubljana) 10.50 PROSLAVA OB 50-LETNICI USTANOVITVE SKOJ-a — prenos iz Kozjega — (Ljubljana) n.50 NADALJEVANJE PRENOSA Z VRBSKEGA JEZERA — (Ljubljana) • 12.45 DISNEVEV SVET — (EVR — Ljubljana) 13.35 TV BIRO (Ljubljana) 13.55 MOTORNE DIRKE ZA VELIKO NAGRADO JADRANA — prenos iz Preluk (do 18.00) (Zagreb) 18.30 NEVESTA V ČRNEM — španski film (Ljubljana) 18.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 FANTJE IN DEKLETA — humoreska (Beograd) 21.20 VIDEOFON (Zagreb) 21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.05 TV DNEVNIK (Beograd) 22.25 WATERPOLO MADŽARSKA : JUGOSLAVIJA — posnetek iz Budimpešte' (Beograd) PONEDELJEK, 15. SEPT. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 10.30 ANGLEŠČINA (Zagreb) 14.45 TV V ŠOLI (Zagreb) 15.40 ANGLEŠČINA (Zagreb) 15.55 NEMŠČINA (Zagreb) 16.10 RUŠČINA (Beograd) 17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 17.45 TIKTAK: Suzankin svet II (Ljubljana) 18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.25 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana) 18.30 PRI ZOBOZDRAVNIKU — I. oddaja (Ljubljana) 18.50 ZABAVNO GLASBENA ODDAJA (Skopje) 19.20 KALEJDOSKOP (Liubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VIJAVAJA (Ljubljana) 20.35 M. Gorki: MALJVA — drama TV (Skopje) ČEMBALIST SYKORA — glasbena oddaja (Ljubljana) VSAK MESEC ZA VSE OTROKE DO 4. RAZREDA ne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Iz albuma skladb za mladino. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Pri vas doma. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z an-samblom Rudija Bardorferja. 20.00 Radijska igra — Matej Bor: »Raztrganci«. 22.15 Jugoslovanska glasba. ■ SREDA, 17. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. — 9.45 Počitniški pozdravi. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milica Oblak: Oblikovanje grmov črnega in rdečega ribeza. 12.40 Od vasi do vasi. — 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inatermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 18.45 Kulturni kažipot. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert opernih melodij. 22.15 S festivalov jazza ■ ČETRTEK, 18. SEPTEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.35 Iz zakladnice resne glasbe. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Viktor Bajec: Problemi siliranja z uporabo plastičnih mas. 12.40 Iz slavonskih ravnic ... 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 »Mladina poje«. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Turizem in glasba. — 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Od Ibsena do Ionesca. 21.40 Glasbeni nokturno. TOREK, 16. SEPT. 9.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 10.30 RUŠČINA (Zagreb) 14.35 TV V ŠOLI (Zagreb) 15.25 RUŠČINA (Zagreb) 16.00 ANGLEŠČINA (Beograd) 16.30 Atene: EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO — prenos (EVR — Ljubljana) 18.40 OBREŽJE — oddaja za italijansko narodnostno skupino (Ljubljana) 19.00 IZSELJENIŠKI VEČER — I. del (Ljubljana) 19.25 NA SEDMI STEZI — (Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TVD (Ljubljana) 20.30 VUAVAJA (Ljubljana) 20.35 POSTOPAČI — italijanski film (Ljubljana) 22.15 EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO — posnetek iz Aten (Ljubljana) 23.35 POROČILA (Ljubljana) SREDA, 17. SEPT. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 14.00 Atene: EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO — prenos (do 17.00) EVR — Ljubljana) 17.45 RASTIMO — oddaja za otroke (Beograd) 13.30 VELIKA PUSTOLOVŠČINA — serijski film (Ljubljana’) 19.00 CIKCAK (Ljubljana) 19.15 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.15 NADALJEVANJE ŠPORTNEGA DOGODKA (Zagreb) 21.00 VUAVAJA (Ljubljana) 31.05 ČLOVEK S KAMERO — (Ljubljana) 22.05 POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK, 18. SEPT. 9.35 TV V ŠOU (Zagreb) 10.30 ANGLEŠČINA (Zagreb) 10.45 NEMŠČINA (Zagreb) 11.00 FRANCOSCINA (Beograd) 14.45 TV V ŠOLI (Zagreb) 15.40 ANGLEŠČINA (Zagreb) 15.55 NEMŠČINA (Zagreb) 16.30 Atene: EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO — prenos (EVR — Ljubljana) 17.45 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.15 VELESEJEMSKI TV BIRO (Ljubljana) 18.45 TV KOMEDIJA (Zagreb) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VUAVAJA (Ljubljana) 20.35 VOZNIŠKO DOVOLJENJE, PROSIM (Ljubljana) 21.10 SMART — serijski film — (Ljubljana) ___ 21.35 EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO — posnetek iz Aten (Ljubljana) 23.05 POROČILA (Ljubljana) PETEK, 19. SEPT. 9.35 TV V ŠOU (Zagreb 11.00 ANGLEŠČINA (Beeograd) 14.45 TV V ŠOU (Zagrb) Sedaj ko prihaja jesen in se bodo odprla Šolska vrata, obiščite trgovino ■ PLASTIKA ČEVLJI pri tržnici v Brežicah! Trgovina je dobro založena z obutvijo, usnjeno galanterijo in izdelki iz plastike. Sedaj je čas za ozimnico! OSNOVNA ŠOLA KOČEVJE razpisuje prosto delovno mesto KNJIGOVODJE POGOJ: dokončana srednja ekonomska šola. Rok prijave 15 dni. Nastop službe 1. oktober 1969. vsak mesec NOV PROGRAM OSNOVNA ŠOLA BRUSNICE razpisuje 3 prosta delovna mesta UČITELJEV za razredni pouk na podružnici Gabrje za nedoločen čas. Stanovanje je. Ponudbe z življenjepisom vložite do 25. septembra 1969. 16.00 Atene: EVROPSKO ATLETSKO PRVENSTVO — prenos (EVR — Ljubljana) 19.50 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VUAVAJA (Ljubljana) 20.35 POJMO V DE2JU — ameriški film (Ljubljana) 22.15 POROČILA (Ljubljana) 22.20 POLETNI QUIZ — oddaja TV Beograd (Ljubljana) SOBOTA, 20. SEPT. 9.35 TV V SOLI (Zagreb) 16.00 DISNEYEV SVET — (Ljubljana) 16.50 Atene: EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI — prenos — (EVR — Ljubljana) 19.45 CIKCAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VUAVAJA (Ljubljana) •20.35 KRAPINA 69 — prenos — (Zagreb) 22.05 TV BIRO (Zagreto) 22.20 INSPEKTOR MAIGRET — serijski film (Ljubljana) 23.10 TV KAŽIPOT (Ljubljana) 23.30 POROČILA (Ljubljana) S Obveščamo potrošnike, da nudimo po ugodni ceni kvalitetno ozimnico: □ HRUŠKE Na delovišču STRUGA pri Otočcu dobite prvovrstne plantažne hruške sort: viljamovka, kleržo, gelertova, pastorjevka in društvenka. Hruške so, dokler ne prezore, zelo primerne za vlaganje. Dobite jih lahko vsak dan med 7. in 12. uro, popoldne pa med 15. in 19. uro — tudi v nedeljo. □ JABOLKA Na delovišču DOL. BREZOVICA pri Pleter jih imamo kvalitetna plantažna jabolka sort: jonatan, zlata par-mena, carjevič, rdeči delišes, koksoranž, krivopecelj in bobovec. □ KROMPIR Na farmi ZALOG pri Novem mestu prodajamo jedilni krompir urgenta in igor. Rejci prašičev pa lahko dobe drobni krompir po ugodni ceni. Tu imajo še večjo količino drv listavcev po 50 din kubični meter. □ JABOLKA NA DREVESU nudimo v sadovnjakih: Klevevž, Orehovica, Družinska vas, Struga, Graben in Ruperč vrh. To sadje, ki ga boste sami nabrali, prodajamo še posebno ugodno. □ NAROČILA za dostavo ozimnice na dom — v Novem mestu, zbiramo v naši poslovalnici št. 1 (pri tovarni obutve) in v poslovalnici Bršlin. Priporoča se Kmetijska zadruga »KRKA«, NOVO MESTO NQVOTEHNA NOVO MESTO objavlja prosti delovni mesti V SERVISU ZASTAVA v Novem mestu: a) pralca osebnih vozil b) učno mesto vajenca -avtokleparja POGOJI: pod a) NK delavec pod b) končana osnovna šola z dobrim uspehom Prošnje sprejema splošni sektor 16 dni po tej objavi. merx 2 AET prižigalcem EMO 3 sobna peč n« olj« 3ooo-4ooo koalb z AET požigalcem l —-jJ W 1111,1 P °Z&> flo.1894 19 6 9 75 / LET EMO m —li ■■j:1." m m VSAK KUPEOsobne peči EMO sodeluje pri NAGRADNEM ŽREBANJU Lanskoletni nagrajenec IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen. Mogoče boste letos vi... EMOS sobna peč na oljo Oooo kcal/h KAMIN EMO 5 sobna peo na premog 5000 kcal/h ■ M 1.nagrada RENAULT 16TS 2.-26.nagrada POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 27-60.nagrada IZDELKI.,EMO” Žrebanje meseca decembra v Beogradu EMO 8 sobna peo na oljo 75oo kcal/h ‘ z AET prižioalcem 15 DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK - vsak V TEM TEDNU VAS ZANIMA sk6ledbr Petek, 12. septembra — Silvin Sobota, 13. septembra — Filip Nedelja, 14. septembra — Zdenko Ponedeljek, 15. sept. — Nikodem Torek, 16. septembra — Ljudmila Sreda, 17. septembra — Frančiška četertek, 18. septembra — Irena kiM Brežice: 12. in 13. 9. angleški film »Samo dvakrat se živi«. 14. in 15. 9. ameriSki film »Sodoma in Gomora«. 16. in 17. 9. nemSki film »Bobni Tabue«. Črnomelj: od 12. do 14. 9. ame-riški barvni film »BledoliCni ubijalec«. 16. in 17. 9. ameriški barv. ni film »Na svidenje na modrem morju«. SLUŽBO DOBI ISĆEM pošteno m pridno dekle za gostilno Stanovanje in hrana v hiši. Vrhovnik, Trdinov hram, Novo mesV SPREJMEM vajenca v uh mizarske stroke. Čiri, Lampe, Trška gora 27/a pri KrSkem. TAKOJ sprejmem mizarskega pomočnika in vajenca. Hrana in stanovanje p.' oskrbljena. Rudi Smolej, Kosova uli^s 9. Jesenice na Gorenjsken POŠTENO in prion'- žensko, staro od 16 do 40 let, takoj zaposlim kot gospodi, isko pomočnico za varstvf eno in pol leta starega otroka v Ljubljani. Ponudbe pošljitt na naslov: Stanka Kovačič Prekmurska 3, Lju-. bljana NUDIM opremljene sobo ir. hrano dekletu, ki bi delal v izmeni, da Di iahko pazila na otroka. Ivan Bojane, žabja v«s 64, Novo mesto SP 5SOBEN mizarski pomočnik dobi zaposmev v Kranju. Pla-' čam dobro M 'ne nadurno delo. Franc Brafon, mizarstvo Kranj, Kokr; *a 2'9 VAJENKO za brivsko-frizersko stroko spre:m. frizer Ciril Pucelj, Novo mesto. Stanovanje preskrbljeno SPREJMEM v rstvo otroke v starosti od 15 mesecev dc 2 let. Informacije vsak dan med 17. in 19. uro popoldne, razen nedelje. Naslov v upravi lista (1784/69) DEKLICO od S ao 6 let sprejmem v varstv lahko za ves dan. Naslov v upravi lista (1760/G9> STANOVANJA KUPIM d v oso Di k) stanovanje, pol hiše ali celo labro tud potrebno popravila Novem mestu ali bližnji okolic Ponudbe na upravo lista pod »TfkoJ« ISCEM sobo - okolici Sevnice. Plačam tuc naprej ali po možnosti pomagam ori delu. Branka Stnpar Ka) 17 Šentjanž na Dolenjskem SOBO ODDAIV- samski osebi. Miha Čolnar. Trdinova 14, Novo mesto. 1SĆEIVI enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici. Ponudbt na uprav; lista pod »Takoj« IŠČEM enosobno stanovanje v Vavti vasi a! Straži. Naslov v upravi lista (P /69). MOTORNA VOZILA PRODAM avto znamke Volkswa-gen, letnik 1957 Erih Kač, Kanižarica 31 Črnomelj. UGODNO prodani fičku. dobro ohranjeno lončeno peč m litoželezni lijal 3gled v Kristano- vi 19. Novo -to UGODNO prodam avt znamke Renault Daup.’ne, letnik 1960. Ogled vsak da o< 14. ure dalje pri Selaku PAN A. Mirna na Dolenjskem PRODAM NUJNO prodaa nove rezervno dele za en moped T 12, vključno z motorjem, za 950 N&.n Cena v trgovini 1.420 Ndin. Naslov v oglasnem oddelku (1738/69). PRODAM kuhii.jsko opremo, šle dilnik na trdo gorivo in nekatere dele pohiSt.t. Logar, Sarano-rifieva 11, Ljubljani. PRODAM mlivdih papig za učenje. Pete: He-cog Trebnje 95. UGODNO prodi ti. fazni hidro-for (3001) vse avtomati. Jari • Crtalič SentjemoJ 100. HtODAM mak in veliko s. tkalnico za grozdje Jože Povše, Brezje 4, Semič ŠTEDILNIK in dv< posteijl poceni prodam Jordan Vrbine 6, KrUto. PRODAM sad jev mote, zimska Jabolka vseh vrst in hruike — tepke. Kastolic Vrh p Pukl 5, Otočec. PRODAM 200 lifov hruškovega Zganja. Našlo" v upravi lista (17(18/69). PRODAM nerabljen iupemviomat pralni str^J, Zm.