Več zelenic-manj zidov
Precf dnevlfe bllo v vellkl dvoranl kra/evne skupnostl Jos/p Prašnl-kar slla vroče. In to zaradl razprave o zazldalnem načrtu z oznako CO 1/17, kl zajema območje med Mlklošlčevo In Reslfevo cesto ter Trgom OF In Ljubljanlco.
V začetku marca so namreč krajani krajevne skupnosti Josip Prašnikar dobili dopis (nekateri so potožili, da ga niso dobili), ki ga je podpisal pred-sednik skupščine delegatov Gorazd Vesnaver, z vprašanjem: »Ali ste sez-nanjeni s spremembami, ki nj bi na-stale v krajevni skupnosti Josip Prašnikar v naslednjih letih? Meni-mo, da bi Yam ne smelo biti vseeno, v kakšnem okolju boste živeli. Zato smo organizirali razstavo o predlogih realizacije že sprejetega zazidalnega načrta CO 1/17.«
Omenjena razstava je bila odprta 8. marca, zaključek razstave pa je bil povezan z zborom občartov krajevne skupnosti Josip Prašnikar v četrtek, 18. marca. Na zboru občanov se je zbralo več kot 70 krajanov, ki so naj-' prej poslušali obrazložitev predstav-nikov Ljubljanskega urbanističnga zavoda o tem, kaj bo novega v krajev-ni skupnosti Josip Prašnikar. Nato pa je Gorazd Vesnaver, ki je zbor občanov tudi vodil, posredoval pri-pombe, ki so jih krajani že zapisali v knjigo mnenj. Te so letele na skoraj vse večje posege, ki so načrtovani med Resljevo in Miklošičevo ter Trgom OF in Ljubljanico. Gre pa za novo gradnjo poleg Tekstila v Prečni ulici, za novi most čez Ljubljanico, za rekonstrukcijo restavracije Triglav, za novogradnjo med Komenskega ulico in Trubarjevo za sanatorijem Emona ter za prenovo Prešernovega trga v okviru prenove, ki bo zajela Petkovškovo nabrežje, Trubarjevo, Prečno in Ajdovo zrno.
Najbolj hrupna je bila raprava o nameravani gradnji stanovanjskega objekta, ki naj bi se tiščal zgradbe Tekstila in segal tja do Trub.arjeve ceste. Začela se je s pripombami, češ, kaj neki potrebujemo v že tako gosto zazidanem območju nov stanovanj-ski blok. Novi objekt bo zapolnil še edini prostor, ki bi ga nemara lahko namenili  za  igrišče  oziroma park.
Predlog, da bi tu uredili park, je bil na zboru občanov nekajkrat ponov-ljen. Ponovljene pa so bile tudi pri-pombe, ki so jih krajani ponavljali že pred sprejetjem omenjenega zazidal-nega načrta. Te pa niso bile upošte-vane, je dejala Snežna Pavlovec, medtem ko je Zdenka Ferčnik spo-mnila zbrane na čudovite obljube, ki so jih krajani dobili ob gradnji nove-ga RTV centra v Moša Pijadejevi ob izgublienem otroškem igrišču. Tudi predstavnica Tekstila je menila, da gradnja stanovanj za Tekstilom ni sprejemljiva.
Predstavnica Ljubljanskega urba-nističnega zavoda je opozorila na to, da je zazidalni načrt CO 1/17 že spre-jet in da sta na območju, ki ga načrt zajema, predvideni dve zeleni površi-ni - severni park nasproti železniške postaje in južni park severno od Aj-dovega zrna do sanatorija Emona. Predsednik Komiteja za gradbene in komunalne zadeve občine Center Dušan Hvala pa je spregovorit o že porabljenih milijonih za načrtovano stanovanjsko gradrijo za Tekstilom in k temu dodal, da bi park na tem mestu presneto veliko stal.
Krajani so ob tem povzdignili glas in spraševali, čemu potem razprav-ljajo in dajejo pripombe, in ali ima glas občanov sploh kakšen odmev? »Sprememba, ki jo predlagamo, je res velika, zato zahteva premislek vseh in obravnavo z vseh zornih ko-tov,« je dejala Draga Rogelj in doda-la, da si po dveh storjenih napakah, gradnji Tekstila in nemarne podmor-nice - RTV centra, ne moremo privo-ščiti še tretje: gradnje stanovanjske-ga objekta za Tekstilom.
Tudi Igor Dolanc je označil grad-njo za Tekstilom za nov nasilen po-seg in dejal, da čaka krajane te kra-jevne skupnosti ob takšnih nasilnih posegih kaj črna perspektiva. Da je že sedaj črna, so zatrjevali domala vsi krajani in naštevali slab zrak, gosto
pozidavo, nehumanost bivanja, nevz-držne prometne razmere, pomanjka-nje zelenih površin itd.
Dolga razprava okrog gradnje sta-novanjskega objekta za Tekstilom se je končala z glasovanjem. 70 kraja-nov se je izreklo proti tej gradnji, le eden je bil za. Tak izid glasovanja potegne za seboj daljši postopek. Krajevna skupnost bo na podlagi te-ga glasovanja namreč podala pobudo za spremembo in dopolnitev zazidal-nega načrta CO 1/17, skupščina obči-ne pa bo nazadnje proučila vso zade-vo in odločila o usodi omenjene grad-nje.
Plečnikov most
Tudi nakazana gradnja Mesarske-ga ali Plečnikovega mostu čez Ljub-ljanico pri krajanih krajevne skupno-sti Josip Prašnikar ni našla podpore. Pa ne zato, ker bi bili ti proti Plečni-kovemu načrtu mosta. Večina je me-nila, da nismo tako bogati, zlasti še v sedanji gospodarski situaciji, da bi si lahko privoščili takšen most. Grad-nja mostu bi samo v prvi fazi zahte-vala 30 milijonov dinarjev. Zato je bilo nekajkrat slišati, naj bi vse te milijone raje vložili v ureditev Pet-kovškovega nabrežja, toplovod, ki zahteva gradnjo novega mostu, pa bi skušali potegniti čez Zmajski most.
Da bi morali Zmajski most že zdav-naj obnoviti, saj vidno razpada, se je oglasila Anica Kamenšek. Svoje pri-pombe na račun tistih, ki naj bi skr-beli za Zmajski most, so dodali tudi mnogi krajani. Podobnega mnenja s tistimi, ki so bili zoper postavitev no-vega mostu, je bil Josip Korošec, češ da ima krajevna skupnost Josip Prašnikar že z enim spomeniško za-ščitenim mostom dovolj skrbi, da drugega niti ne potrebuje ter da bi realizacija Plečnikovega mostu terja-la odločitev bodisi za vse, kar je naš veliki arhitekt začrtal ob tržnici in mostu, ali za nič, kajti ta most je le del celote. Gorazd Vesnaver pa se je spraševal, kako bo pokriti most delo-val in se zavzemal za to, da se toplo-vod nekako le spelje čez Zmajski most. Le eden od krajanov se je gla-sno zavzemal za postavitev Plečniko-vega mostu, češ da bo ta nova prido-bitev za Ljubljano. Razprava o tem mostu je bila zaključena s predlo-gom, da se ponovno preuči, kakšne so možnosti za »speljavo« toplovoda čez Zmajski most in če možnosti so, naj se na njih tudi vztraja.
Pionirski dom
Med Komenskega in Trubarjevo je za sanatorijem Emona v zazidalnem načrtu CO 1/17 že vrisan objekt, ki je bil sprva namenjen potrebam Pionir-skega doma, v njem pa naj bi dobilo prostore tudi ljubljansko lutkovno gledališče. Kot kaže, pa uo tu dobila prostore Akademija za gledališče, ra-dio, film in televizijo. Mitja Rotov-nik, predsednik sveta AGRFT, je na-mreč krajanom predstavil dosedanje napore te akademije pri reševanju prostorskih težav, orisal nespreiem-ljivost prvotno izbrane lokacije za novogradnjo ter podal predlog, da bi AGRFT dobila prostor v novem ob-jektu med Komenskega in Trubarje-vo ulico.
Natečaj za ta objekt je bil že objav-ljen, vendar ni prinesel ustrezne reši-tve, kot je dejala predstavnica Ljub-ljanskega urbanističnega zavoda. Za-
to na razstavi ni bilo videti tega ob-jekta na maketi ali v načrtih. Pa tudi v razpravi o njem ni bilo ravno veliko povedanega. Le to ob koncu, da kra-jani podpirajo predlog, da dobi pro-stor v njem AGRFT.
Promet
Da je promet eden od največjih problemov krajevne skupnosti Josip Prašnikar, je pokazala tudi dolga in ostra razprava, ki je stekla okrog pro-meta nasploh ter predlagane zapore Miklošičeve ceste za avtomobilski promet. Če bo Miklošičeva zaprta za avtomobilski promet, se bo reka av-tomobilov zlila naprej po Dalmatino-vi in nato po Komenskega ter Reslje-vi in se z druge strani povečala v Tavčarjevi in še kje. Dalmatinova in Tavčarjeva sta, kot je bilo nekajkrat slišati, že zadušeni s plini, še huje pa je z Resljevo cesto, kjer si stanovalci sploh ne upajo več odpreti oken.
Problem zase je parkiranje. Avto-mobili so tako rekoč na vsakem ploč-niku in zelenici vzdolž Prečne, Moša Pijadejeve, Dalmatinove, Trubarje-ve, Miklošičeve, Resljeve Komenske-ga, Petkovškovega nabrežja itd. Par-kirišč je veliko premalo. Anica Ka-menšek je omenila, da je gradnja ga-ražne hiše v Trdinovi stekla s privo-ljenjem krajanov in da je bilo sprva mišljeno, da bi imeli ti prednost pri najemanju parkirnih prostorov. Zdaj je vrsta čakajočih na prostor v garaž-ni hiši sila dolga, krajani pa v tej vrsti nimajo nikakršne prednosti. Slišati je bilo tudi očitke na račun razvade, da se pripeljemo tako rekoč do vrat delovnega mesta ali stanovanja z av-tomobilom in da nekateri brez avto-mobila ne znajo narediti niti koraka več. Zato je v središču mesta vse pol-no avtomobilov, medtem ko parkiri-šča, na primer v Tivoliju, samevajo.
Mnenj o tem, kako naj bi uredili promet y središču mesta oziroma za območja krajevne skupnosti Josip Prašnikar, je bilo več. Tudi takšnih, da bi zaprli dobršen del cest za avto-mobilski promet in ustvarili širši brezprometni prostor, pa takšnih, da naj bi Miklošičeve ceste od Dalmati-nove proti Prešernovemu trgu ne za-prli. Ob podrobnejših pojasnilih stro-kovnjakov, ki so bili prisotni na zbo-ru občanov, kdo bo na boljšem in kdo na slabšem (na slabšem bodo prav gotovo stanovalci ob Dalmati-novi, Komenskega, Resljevi...), pa je večina glasovala nazadnje le za to, da se Miklošičeva od Dalmatinove navz-dol zapre za avtomobilski promet. Kajti če do tega ne pride, bo »blokira-na« prenova Prešernovega trga. Tre-nutno teče pridobivanje potrebnih soglasij za projektno dokumentacijo. V prvem polletju letos naj bi bilq pridobljeno gradbeno dovoljenje, ko-nec avgusta ali v začetku septembra pa bodo delavci začeli s prenovo se-vernega pasu Prešernovega trga. Ta je predvidena v prvi fazi, medtem ko bo v drugi fazi spomladi prihodnje leto prišla na vrsto še prenova preo-stalega dela Prešernovega trga, po katerem bo potem tekel le še mestni javni promet.
Razprava krajanov v krajevni skupnosti Josip Prašnikar, ki se je začela ob peti uri popoldne, bi verjet-no trajala še dlje, če bi ura ne kazala že blizu desete zvečer. Kajti proble-mi, okrog katerih se je spletla, so sila aktualni, zadevajo pa praktično sle-hernega krajana te skupnosti.
Darinka Kladnik