Odpisovanje gruntnega davka. (Iz govorov poslauca dr. Gregoreca pred volilci 1. 1892.) Pravijo vže od nekedaj: »Kjer nič ni, ondi tudi eesar pravico zgubi«, t. j. kjer ni dohodka, tudi ni davka, ali ga vsaj po pravici tirjati ne morejo. To velja tudi zastran gruntnega davka. Ovega davka popolnem oproščeni so po zakonu od 1. 1869: močvirja, jezera, struge rek, javne steze, tržni in cerkveni prostori, pokopališča, stavišča in dvorišča. Le začasno oprostijo se pa gruntnega davka tista zemljišča, katera je povodenj, plaz itd. popolnem nerodovitna storila, vsaj za več časa. Druga je pa zastran tega, kedaj in kako se ima vže predpisani gruntni davek odpustiti ali odpisati. Tu veljajo v prvi vrsti določbe zakona z dne 6. junija 1881. Ta veleva: Kedar je ogenj, voda ali toča poljske pridelke pokončala, dolžni so ali morajo finančni uradi gruntni davek odpisati, to pa tedaj, kedar je na parcelah, do 4 hektar 1. j. 6 oralov in 1521Q° velikih, vsaj č e t r t i del vsega pridelka uničen. Iz tega pa more jasno biti vsakemu razumniku, da je nekov Zamošanski župan blizu Pluja krivo pisal vže dvakrat zoper slovenske poslance, češ: oni so »zoper kmetske koristi, ker so sklenoli, da so gruntni davek le od onih parcel odpisuje, ki vsaj4bpktare merijo ali več, pri manjših pa se nič ne odpisuje vsled škode po loči itd«. To ni reš. Župan Zamošanski stvari ni razumel. Resnica pa je, da morajo finančni uradi na vsako parcelo ozirati se, katera meri do 4 hektare t. j. bodi le 4, 3, 2, 1 hektar velika ali še manjša. Pogoj odpisovanju davka ni zavisen od pareeline velikosti do 4 hektar, ampak od tega, če je na njej najmanje četrti del pridelka uničen bil po toči, ognji ali povodnji. To velja o odpisovanji davka, kjer je toča, ogenj ali povodenj pridelke oškodovala. Vse drugače je pa pri drugih uimah. Tu velja zakon z dne 6. junija 1888 in odredba finančnega ministra z dne 1. julija 1888. Po teh določbah morp davek gruntni tudi odpisan biti, če pridelke oškodijo : slana, suša, moča, mrčesi, poljske miši, peronospora ali vinogradni sraod. Na parcele posameznih posestnikov ozirajo se le, če bi vsled ove nesreee stradati morali, sicpr pa le, če je z njimi vred večina sosedov gospodarjev v davkovskej občini bila prizadeta. Sploh pa fmančnim uradom tukaj davek odpisati ni zaukazano, ampak le naročeno, odpišejo, če hočejo. Treba s prošnjami njih dobro voljo si na kloniti. Kmetskim poslancem to ni ugajalo pa gosposka zbornica je vselej s linančnim ministrom potegnila in sklep zbornice poslancev prenaredila. Da se vsaj nekaj dosegne, pritrdila je tudi ta 1. 1888. Od tiste dobe poteče kmalu pet let in pokazalo se je mnogo nedostatkov. Zato smo začeli kmetski poslanci zahtevati, naj se popravi neugodni nam zakon tako-le: 1. naj so uimam gori navedenim pristavi tudi izzimljenje zimin, 2. ozira na vsako prizadeto parcelo, 3. naj se finančnim uradoni zaukaže tudi pri teh uimah davek odpisovati; kajti če hiša pogori, odpadne hiSni davek, če bankirju sluga državna dolžna pisma pobere in v Ameriko mahne, izostane dohodnina itd., naj torej tudi s kmetskiin posestnikom slabše ne ravnajo, 4. naj se odpisanje davka završi vsaj v treh mesecih, a ne Bog vedi kedaj. liodo-li ti nasveti kmetskih poslancev obveljali ali n<\ o tein bodem drugokrat poročal.