In memoriam
10. februarja je po težki in mučni bolezni umrla Ivana ŽIDAN, po domače Tinčetova mama, rojena leta 1895 v Zalogu.
Spominjamo se njene revolu-cionarne poti, ki jo je hodila s svojim sedaj že pokojnim možem Tinčetom tudi po njegovi smrti. Kot železniški delavec je imel njen raož majhen zaslužek, da je komaj preživljal družino. Takoj po prvi svetovni vojni se je vklju-čila v delavsko gibanje in kasneje v komunistično partijo. V Zalogu je bilo to gibanje zelo močno. Zato so bili delavci stalno prega-njani. To pa ni strlo niti moža Tinčeta niti njegova žene.
Že pred vojno je bila vključena v Društvo žena. Sodelovala je pri raznih akcijah ob občinskih in dr-žavnozbornih volitvah, pri raznih demonstracijah — npr. na želez-niški postaji Zalog ob deportira-nju članov KPS vkoncentracijsko taborišče Bileča — omogočala na domu razne sestanke organiza-torjev KP.
Med vojno njeno delo ni pre-nehalo. Razumela je svojega moža in skupaj sta organizirano izvrševala naloge, ki jih je dajala KP. Tudi po aretaciji moža, ki so ga odpeljali v internacijo v Italijo in Nemčijo, od koder se ni več vrnil, njena idcjna zavest ni klo-nila. Še z večjim zanosom se je posvetila delu OF. Zaprisege OF v njeni hiši so ji nalagale še več spodbud. Organizirala je zbiranje in skladiščenje vseh vrst mate-riala za borce NOV. Njen sin Stane se je že leta 1941 priključil prvim partizanom. Razumljivo, da je bila vsa družina vključena v osvobodilno gibanje.
Toda domači izdajalci niso mi-rovali. Bila je izdana, mučena in odpeljana v internacijo, nazadnje v zloglasno taborišče Mauthau-sen. Kaj vse je pretrpela!
A njeno srce je kljub vsemu vzdržalo v trdni veri in upanju, misleč na svoje, ki so bili prepuš-čeni okupatorju, daleč od nje. Trdo vero je imela v partizansko gibanje, v boj in tudi zase, da se srečno vrne.
Naključje je hotelo, da se je srečno vrnila in se srečala s svo-jimi še preživelimi najdražjimi. To jclvano ohranilo in tudi po vojni ni ostala križem rok. Zmaga nad fašizmom jo je ohrabrila, da se je aktivno vključila v boj za obnovo poruiene domovine. Za vse to je bila odlikovana z meda-ljo zaslug za narod in redom za-slug za narod.
Bolezen, ki ji je ostala še iz tež-kih dni, pa ni mirovala. Upirala se ji je do visoke starosti — 82. leta. Več njeno srce ni zmoglo.
Med nami pa bo ostala ne samo v spominu, ampak tudi z nekaj vr-sticami zapisana v zgodovini rde-čega Zaloga, kako se je kot mati ,in kot žena bojevala od mladosti do smrti za pravice delavskega razreda.
Slava ji!                        R. K.