Muzikološki zbornik Musicologica! Annual XVII/2, Ljubi Jana 81 UDK 783:726.6 (497.12 Ljubljana) "1800/1810" Janez Höfler GLASBENA KAPELA LJUBLJANSKE STOLNICE Ljubljana 1800 - 1810 Glasbena kapela ljubljanske stolnice, ki ji je volilo leta 1701 resigniranega in leta 1716 v srednjeital ijanskem mestu Perugia umrlega škofa žige Herbersteina omogočilo, da se je razvila v najpomembnejše poklicno glasbeno telo slovenskega zaledja v obdobju baroka, je v zadnjem desetletju 18. stoletja doživela pomembne spremembe, ki jih je sprožila želja njenih predstojnikov, da bi se prilagodila novim zahtevam glasbenega klasicizma in klasike.1 četudi reformna prizadevanja niso v celoti prinesla pričakovanega rezultata, saj se ni posrečilo ustanoviti posebnega kapelniškega mesta, ki bi ji šele zagotovilo potrebno profesionalno trdnost in širino, je tedaj kapela dobila vokal no-instrumental no sestavo, ki je ustrezala zahtevam klasičnega cerkvenoglasbenega repertorija: organist, dva prva violinista, trije drugi violinisti, violonist oziroma kontrabasist, dva flavtista oziroma oboista in dva trobentača oziroma hornista ter štiri pevce. Od konca leta 1795 do začetka leta 1799 je mesto organista zasedal pomembni glasbenik in skladateli Franc Jožef Benedikt Dussik (Dussek, Dusfk).2 Ta sestava, ki je dokumentirana za leto 1792, se je kasneje le nebistveno spreminjala. Leta 1796 je mesto enega violinista imel violončel ist, oba oboista sta občasno igrala violino, eden od hornistov je poleg violine prevzemal tudi fagot.3 Leta 1800, ko je za orgle sedel Anton Höller, se je pevcem pridružila sopranistka Jožefa Zazula, sorodnica zdravnika Kogla, enega od soustanoviteljev Filharmonične družbe, še naprej je kapelo vodil, čeravno ne v smislu kapelnika, Friedrich Willhelm, bivši cistercijanec, za katerega gradivo pravi, da je bil organist in da je obvladal vse vrste strunskih instrumentov. Basist Janez Bettscheider (Bittscheider), ki je že dve desetletji deloval kot "sukcentor" ob reformi leta 1790 ukinjene stolnične šole, 1 Gl. o tem D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem II, Ljubljana 1959* str. 31ss3 in J. Höfier, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem od začetka do 19. stoletja, Ljubljana 1970, str. 83ss. 2 J. Höfler, ib., str. 86 in 87s, in D. Cvetko, ib., str. 70ss. 3 KAL, Ekshibioijski protokol Vlila, str. 307. Tu se kot tenorist pojavlja tisti bivši esisterei janec Karl (Wolf), ki je z Willhelmom po razpustitvi stiškega samostana prišel v stolno kapelo (prim. D. Cvetko, ib., str. 31). 1 je še- leta 1800 ohranil tradicionalno nalogo, da je poučeval deške pevce.* V obdobju, ki mu posvečamo pričujočo razpravo, je glasbena kapela ljubljanske stolnice dosegla, kajnak ne z lahkoto in ne v celoti, kakovostni vrh v smislu reprodukcije, značilne za obdobje glasbene klasike. Na osnovi zajetnega svežnja aktov, ki so šele nedolgo tega po preureditvi nadškofijskega arhiva prišli v ponovno evidenco in ki jih je mogoče dopolnjevati z ekshibicijskim protokolom stolnega kapi ti ja,5 je mogoče zasledovati sleherno spremembo v njeni sestavi in delu in si zgraditi še kar zanesljivo podobo o njeni vlogi v okviru glasbenega življenja v Ljubljani. V zadanem okviru se seveda ne moremo spustiti v sleherno nadrobnost. želimo pa pokazati na najpomembnejše momente, brez katerih ostaja zgodovina glasbene umetnosti tega časa na Slovenskem okrnjena. Morda le slučajno, morda pa vendarle simptomatično uvaja to obdobje ljubljanske stolnične kapele namestitev novega organista. Po tem, ko je Franc Dussik - to je bilo konec leta 1798 - podpisal pogodbo z gledališčnikom Georgom Schantrochom za sodelovanje, je organistovsko mesto ostalo nekaj časa vakantno, posle organista na so izvrševali razni ljudje, med njimi tudi stolnični violinist Avguštin Hirsch in Jožef Niklič.6 12. maja 1800 so za organista nastavili Avstrijce Antona Höllerja, ki pa se je tačas mudil v Benetkah in se je kljub nadškofovi osebni intervenci prikazal v Ljubljani šele v začetku septembra.7 z njim je stolnica vsekakor dobila veščega glasbenika in skladatelja, ki je na tem položaju vztrajal vse do smrti leta 1826. Ob Höllerjevem nastopu je kapela imela naslednje člane: violiniste Antona Ruffatti ja, Jožefa Schwertnerja, Franca Skarnizia in Avguština Hirscha, oboista in flavtista Jožefa Wagnerja in Janeza Schedwyja, hornista Jožefa Moritza in Antona Nikliča, sopranistko Zazulovo, diskantista Janeza Rojca, altista Filipa Gnezdo, tenorista Karla Wolfa in basista Janeza Bettscheiderja.8 Na že prej izpraznjeno mesto kontrabasista Venclja Schmutzerja se je 9. novembra 1800 javil 4 KAL, Ekshibicijski protoka t Vlila, str. 326 f. 5 Akti neuvrščeni v KAL, fase. 366, ekshibicijski protokot prav tam, Vlila, za teta 1790-1814 (v nad. skrajšano EP). 6 Četudi je Dussik ze od teta 1790 detovat v stotnioi (to je razvidno tudi iz njegovega pisma v KAL, faso. 366, št. 604), ni takoj po Tfëk&&i smrti nastopit stuzbe organista, kot sem prvotno domnevat (Tokovi, str. 86). 23. jan. 1799 je bit kapitelj ceto priprav tjen, da se vda v Dussikovo odsotnost do vetikega tedna, če te-ta poskrbi za namestnika. Ker pa je medtem zvedet, da traja Dussikova pogodba s Schantrochom vse v teto 1801 (to je namreč sktadatetj skrivat), se je tri dni kasneje, odločit, da ga odpusti (ib. št. 604, 609, 613; EP, str. 220ss). Dussik se je s Schantrochom pogodit z namenom, da si izhotjša gmotno stanje, seveda v pričakovanju, da bo obdržal organistovsko mesto. Da se ni moget sporazumeti s kopiti jem, sta bita bržčas kriva nadškof in njegov direktor Witthelm (prim, ib., št. 612). Iz nemitosti ga ni rešita niti prošnja njegovega tasta Ludvika Hocke ja, kordonskega računovodje (ib., 639). Ob odpustitvi je Dussik za ptačilo odstopit stotnici svojih šest maš in en o fer tor i j (ib., 622 in 623). Za Hirsctia in Niktiča gt. ib., 604, 754 in 880. 7 Ib., št. 864, 865, 869, 878 in 879. Hotter je bit izbran za organista po priporočilu direktorja Willhelma (ib., št. 848) in dokončno potrjen 9. 8 oboist Paolo Sandrini iz Gorice» z atestatom goriškega stolnega kapelnika Venčeslava Wratnija.9 Sandrini je postal prvi oboist, Wagnerja so pomaknili na mesto drugega oboista, Schedwyja pa prestavili na zadnji violinski pult. Personalno stanje iz leta 1801, ki razkriva te spremembe,i0 navaja še enega violinista in violista, Urbana Schielta, vendar brez plačilne ebveinosti. Kot se bo v nadaljevanju pokazalo, je reforma leta 1790 stolni kapeli sicer prinesla standardno klasično vokalno-instrumentalno sestavo, ni ji pa mogla zagotoviti redne zasedenosti glasbenikov in kontinuiranega dela. Vzrokov za to je bilo več. Bili so deloma subjektivne narave, v slabši usposobljenosti posameznikov, deloma pa tudi objektivne, saj je bilo kapeli na voljo premalo denarja za ustrezno nagrajevanje glasbenikov, kar je povzročalo fluktuacijo nadarjenejših ljudi in se izrazilo v nemoči upraviteljev kapele nasproti njenim starejšim, ne več sposobnim kadrom. Novembra 1801 je v kapelo prišel Moriz Spring, bivši član kapele kneza Thurna-Taxisa v RegensburgUš in bil nastavljen za prvega violinista namesto Antona Ruffattija, ¦ ki je odpotoval na Duna j. 11 Vzdržal pa je le eno leto in po njegovem odhodu v Pesto se 22. novembra 1802 v kapeli spet pojavi Ruffatti.'2 Konec novembra 1801 sta morala Höller in Jožef Moritz pred kapitljem opravičiti sebe in druge muzike, da so si bili od pomožnega škofa izprosili dovoljenje za večtedensko odsotnost (šli so igrat v Gradec) in prepustitev službe v kapeli substitutom.13 Občasno odhajanje glasbenikov iz kapele z namenom, da si izboljšajo kruh z igranjem drugod, in prepuščanje njihovega dela substitutom je moralo biti kar pogosto in kaže na njihovo neustrezno nagrajevanje. Kapi tel j je ob takšnih primerih sicer moral zamižati na eno oko in se sprijazniti s stanjem, ni bilo pa to pogodu deželnemu uradu, ki je bdel nad uporabo glasbenega fonda stolnice in mu zaradi pomena stol nične kapele v deželnem mestu pa najbrž tudi vloge, ki so jo posamezni stolnični glasbeniki imeli ali ki (?i jo vsaj morali novembra. 8 Gl. op, 4. Ruf fatti, verjetno dober violinist, je za mesto prvega violinista v stolnici zaprosil 10. julija 1799 (ib., št» .678), 9 Ib.9 št. 943 in 944. Tu je potrjena naëa domneva (gl. Tokovi, str, 133), da se je Wratni po bivanju v Ljubljani moral vrniti na slovensko zahodno obrobje. Da je bil Wratni ("Wrattei") leta 1783 vodja kapele prvega pešadijskega polka Zettitz, nastanjenega v Gorici, in avtor italijanske opere uL*Anno novo", navaja C,L, Curiel, Il Teatro S. Pietro di Trieste(1690-1801), Milano 1937, str. 157 in 171, op. 26. Dodajmo še, da se skladatelj med 1785 in 1789 pojavlja kot "tJusicdirektor" v štajerskem Gradcu (W. Suppan, Steirisches Musiklexikon, Gradec 1962-1966, str. 659). 10 EP, str. 334s. 11 EP, št, 1975; omenimo naj, da so odločbe, vloge in pisma, ki jih je izdajal in odpošiljal kapitelj in ki so vneseni v citiranem ekshibicijskem protokolu, v prepisih zbrani v ustreznem ekspedicijskem protokolu (KAL, Vlllb). Podatke iz tega vira navajam samo tedaj, kadar bistveno osvetljujejo in dopolnjujejo podatke iz ekshibicijskega protokola, pripomnim pa naj, da se kakršnokoli poglobljeno raziskovanje razmer med stolniškimi glasbeniki tega casa tmm ne bo mog%@ %%ogniti. 12 EP, seznam glasbenikov za leto 1802, str. 402s, in št. 1263. 13 Ib., št. 1073. 14 Ib., št. 1237. 15. Ib., št. 1244 (18. 8. 1802). 9 imeti v drugih ljubljanskih institucijah, zlasti v¦fil harmonični družbi in v"deželnem gledališču, ni bilo vseeno9 kakšen red je vladal v stolnici. Največ težav je bilo s sopranistko Jožefo Zazula. 7. avgusta 1802 je Zazulova zaprosila za zvišanje letnega plačila od 40 goldinarjev (vsota9 sicer namenjena deškim pevcem) na 100 goldinarjev,*^ in deželni urad, kamor je prišla njena prošnja v odobritev, si ni mogel kaj, da ne bi izrazil skrajnega nezadovoljstva z glasbo v stolnici.15 Bila naj bi vse slabša in slabša; "dass man selbst die gerühmte Stimme der Bittstellerin (tj. Zazulove) durch Monate vermisst hat, dass die Geigenstimmen meist sehr elend, die blasenden aber oft gar nicht besetzt sind, und die Choral-Bedienung bei den Stiftmessen beynahe ganz vernachlässigt wird". Povprašal je, kaj je kapi tel j stari!, da ne bi prihajalo do abstinence posameznih članov kapele in negotovega nadomeščanja njihovih partov s substituti, kar se dogaja na škodo drugih glasov v kapeli, in podobno. Posebej pa se je deželni urad znesel nad Bettscheiderjem, ki je poleg redne plače dobival 30 goldinarjev letno za poučevanje dečkov v petju, saj je močno dvomil, če Bettscheider to nalogo sploh opravlja. - Ob teh očitkih deželnega urada kapi ti ju najbrž ni bilo lahko. Kar zadeva slednjega, se je znal izgovoriti. Bettscheider se sicer ni mogel spomniti vseh, ki jih je v desetih letih, odkar je prejemal to nagrado, bil vzel v pouk, omenil pa jih je vendarle nekaj ("den Morack /Frana* 1796 diskantist v stolnici/', Lietner /oz. Biederer/, Glässer, Krishanig-, zwen Söhne des Kramel , den Sohn des Herrn Schemerl» Weinhuber, Gnesda /Filip, 1800 altist v stolniei/', die Zazula /Joe e fa/, zwen Moosische Töchter /verjetno Marija in Ana Madonin, ženina otroka iz prvega zakona/, den Kaveri Nawradil und mehrere andere, welche die Stimme verloren haben").t6 o abstinenci glasbenikov je odgovarjal stolnični računovodja Janez Bastjančič, ki naj bi glasbenike izplačeval tudi tedaj, ko jih ni bilo v službi.17 Uprl se je temu, da bi moral imeti pregled nad prisotnostjo članov kapele. To naj bi bila naloga vodje kora, ki daje računovodji naloge za izplačilo in tudi v splošnem skrbi za red in disciplino v kapeli, kar pa za tedanjega "Chordirektorja" Willhelma ni mogoče reči. Glavni krivec za slabo stanje v kapeli je bil slej ko prej stari Friedrich Willhelm, ki ni zmogel bremena, ki mu jih je zadajalo vodstvo kora. 15. septembra je kapitelj menil, da ga je treba upokojiti in njegovo delo prepustiti organistu ali prvemu violinistu. Odločil se je, da nadzor nad glasbenim osebjem zaupa kanoniku grofu Gallenbergu, vodstvo ("Direkzion") kora pa. organistu Höllerju in mu za s tem povezane stroške (strune, manjša popravila instrumentov) k 200 goldinarjem doda 70 goldinarjev letno.18 Jožefa Zazula je bila verjetno dobra pevka in bi jo v kapeli težko pogrešali. 4. septembra je bilo s strani deželnega urada dovoljeno, da se ji letrva plača poviša na 80 goldinarjev.19 Sopranistka s tem ni bila zadovoljna, saj je zahtevala več, in je 27. oktobra želela oditi, a se je 14. novembra premi si i la.20 16 Ib., št. 1249 (25. 8. 1802). 17 Ib., et. 1248. 18 Ib., št. 1262 in 1253. 19 Ib., seznam glasbenikov za leto 1803, str. 449s. Tudi kapitelj je v pismu deželnemu uradu z dne 15. 8. 1802 pohvalil "Wohlklang und Kernhaltigkeit ihrer Stimme" (Ekspedioijski protokol, sub 15. 8. 1802). 10 Najpomembnejši rezultat je intervencija deželnega urada doživela v tem, da je vodstvo glasbene kapele stolnice prevzel stolnični organist Anton Höller. četudi ta funkcija še ni pomenila kapelnikovanja v starem ali novem smislu, saj je bila bolj praktične kot umetnostne narave, je tako Höller, prejkone dober glasbenik in vešč skladatelj, dobil v roke možnosti, da poseže tudi v izvajalsko strukturo kapele in sodeluje pri vseh načrtih za reorganizacijo glasbe v stolnici. In čeravno se tudi njemu ni posrečilo, da bi jo v personalnem pogledu dokončno utrdil, je v kapeli prišlo do večjega reda in discipline in s tem je verjetno rastla tudi njena izvajalska raven. Poleg momentov, ki zadevajo zasedbo kapele in njeno delo v okviru stolnice in cerkve sv, Jakoba, kjer je bila dolžna gostovati, se v tem času v njeni zvezi pojavlja še neko drugo vprašanje: gre za poskus deželnega urada, da v okrilju stolnice ustanovi prvo javno glasbeno šolo v Ljubljani, za poskus, ki se je rodil iz širših potreb deželnega mesta in iz spremenjenih odnosov med nosilci glasbenega deia. Potreba po javnem glasbenem učitelju v Ljubljani se je čutila že nekaj let. Iniciativa za ustanovitev glasbene šole je prihajala predvsem s strani Fil harmonične družbe, katere delo je bilo v marsičem odvisno od tega, kolikšno število usposobljenih glasbenikov ji bo v mestu na voljo. Tako je družba že leta 1800 vložila pri deželnem uradu predlog za ustanovitev javne glasbene šole v Ljubljani, ki je bil na sestanku deželnega urada, deželnega knjigovodstva, škofijskega ordinariata in Fil harmonične družbe ugodno sprejet. Leto kasneje so bili stanovi pripravljeni, da izoblikujejo poseben fond za učiteljevo plačo, ki naj bi dajal 450 goldinarjev letno, vendar pa bi ta predlog moral pretresti še deželni zbor.21 Iz tega pa ni bilo nič, saj je Fi 1 harmonična družba v vlogi deželnemu uradu dne 8. oktobra 1803 morala ponovno spomniti na ta predlog.22 Pri tem je opozorila na propadanje cerkvene in gledališke glasbe in zaprosila, naj njena zadeva pride na naslednji deželni zbor. Kako je bilo z uradno potjo družbine iniciative, ne vemo, vendar pa ni ostala brez učinka. Kaže, da deželni urad sprva tej zamisli ni bil naklonjen, ker je zahtevala znaten poseg v stanovsko blagajno. Določeno zvezo s tem ima tudi vloga z dne 6. oktobra 1803, v kateri je kapitelj predlagal deželnemu uradu, da uporabi pokojnino umrlega Leibingerja s tem, da ji doda še 188 goldinarjev (skupno 300 goldinarjev), za nastavitev novega basista, ki bi prevzel tudi pouk figuralnega in koralnega petja. Deželni urad je v odgovoru z dne 12. oktobra23 tej zamisli nasprotoval, saj bi po njegovem mnenju povzročila verižno reakcijo zahtev drugih muzikov, ki po njegovem mnenju že tako in tako dobivajo več, kakor zaslužijo. Pri tem je ponovno prišlo do izraza nezadovoljstvo deželnega urada s stolničnimi glasbeniki, ki se ne podrejajo službenim obveznostim, a vendarle zahtevajo plačila, tako da za stolnično glasbo namenjeni fond, kot pravi deželni urad, dobiva bolj podobo "einer Gnadenkasse" kot "eines den wirklich geleisteten Diensten gewidmeten Bestallung-Verlages". Zato pa je kapitlju priporočil, naj skrbno pretehta sestavo kapele v skladu z 20 Jb., st. 1261 in 1265. Za njeno zamenjavo sta se ponudili Marija in Ana Madonin (ib., st. 1262), ki ju pozneje se enkrat srečamo v stolnici. 21 D. Cvetko, Zgodovina II, str. 109. 22 Ib., in str. 357, op. 124. 11 možnostjo blagajne, naj pri tem "ne gleda toliko na deloma težko plačljivo, deloma pa v cerkvenoglasbeni službi nevpadljivo umetnost, kot na trdnost in se pri tem predhodno posvetuje s predstojniki Fil harmonične družbe" ( ". .. dabei nicht so viel auf die theils schwer zu bezahlende theils bei dem Kirchendienste aber nicht auffallende Kunst* als auf Festigkeit 2u sehen* sich diessfals vorläuffig mit den Vorstehern der Harmonischen Gesellschaft zu berathen"). Deželni urad je v resnici terjal zmanjšanje glasbeniškega osebja, pri glasbenikih pa ni želel toliko visoke kvalitete kolikor zanesljivosti in prizadevnosti v delu; kakor je mogoče med vrsticami razbrati tudi v drugih dokumentih, težave večidel niso nastopale zaradi morebitne nizke strokovne ravni glasbenikov (med njimi je moralo biti celo nekaj odličnih muzikov), pač pa zaradi njihovega svojeglavega vedenja. Kapitelj je očitno imel trden namen* da v stolnici nastavi posebnega učitelja« To je razvidno tudi iz Höllerjeve ocene predlogov deželnega urada za zmanjšanje števila stolničnih glasbenikov, ki jo je 21. novembra 1803 izročil kapitlju.24 iendar je do vidnega premika v tej smeri prišlo šele čez dve leti. Mesto učitelja je kapitelj predvidel in njegov profil zarisal v svoji vlogi na deželno glavarstvo z dne 7. junija 1805,' v -kateri je zaprosil za zvečanje sredstev za vzdrževanje glasbe v stolnici; mož naj bi bil dober basist» sposoben poučevanja koralnega in figuralnega petja* poleg orgel pa naj bi po možnosti obvladal tudi druge instrumente.25 Pač pa se je pokazalo, da to ni bila več samo stolnična zadeva in da si je kapitelj tega človeka še preveč predstavljal v smislu starega ,5sukcentorjau. 30. julija 1805 je morala stolnica skleniti -dogovor s Fil harmonično družbo o ureditvi cerkvene glasbe; njegove vsebine ne poznamof26 a je več kot verjetno* da se zrcali v poznejšem odloku deželnega urada o delu javne glasbene šole pri stolnici. 6. januarja 1806 je dvor namreč odobril kapital za učitelja in 20. februarja tega leta je deželni urad sporočil stolnemu kapitlju pogoje za ustanovitev glasbene šole pri stolnici,27 med katerimi so tudi naslednji: prispevek za učitelja iz stanovske blagajne znaša letnih 450 goldinarjev* poiskati ga je treba preko časopisja* pri tem pa se mora kapitelj posvetovati tudi z Auerspergovim inšpektorjem Webersom (gre za Florijana Webersa, ki je bil kot direktor Fi 1 harmonične družbe podpisal že omenjeno družbino spomenico iz leta 1803). Kandidata za učitelja mora izprašati Fil harmonična družba, pokazati pa mora naslednje sposobnosti: v prvi vrsti mora imeti dober bas, ne manj pomembne so njegove sposobnosti v pouku figuralnega in koralnega petja, orgel in strunskih instrumentov, imeti pa mora tudi sistematično znanje v pihalnih instrumentih. Prinesti mora primerna spričevala o moralnem vedenju. Kar zadeva 23 EP, št. 1381; vloga kapitlja s 6. 10. v ekspedici.îskem protokolu. 24 Fase. 366, št. 1419 ("der ... unumgänglich nöthige Lehrer der Figurai und Koral Musick"). Do zmanjšanja števila glasbenikov sieer ni prišlo, zanimivo pa je, da je Hollar ta predlog napravil za primer, kot pravi sam, če .stanovi, katerim "an Erhaltung des gegenwärtigen Mu s i ck.p er s on al s hey ihrer Theater* und Fallmusick vielleicht etwas gelegen sein dürfte, sich nicht herbey lassen wollte über die bestimmte Summa bestrittene Auslagen zur Erhaltung des jezigen 12 njegovo delos je deželni urad predpisal, da mora štirikrat v tednu po dve uri brezplačno poučevati figuralno glasbo vsake vrste, in to nikoli na škodo službe v cerkvi ali ur svojih učencev na gimnaziji. Vsak torek in četrtek ob drugi uri popoldne mora imeti brezplačen javni pouk v koralnem petju. Vsak semester, to je pred veliko nočjo in pred malim šmarnom, mora imeti javne izpite svojih učencev na način, ki je v veljavi na gimnaziji, medtem ko se mora v času počitnic pouka vzdržati kot drugi gimnazijski učitelji. Njegova redna plača znaša 400 goldinarjev, stanovanje pa mu je na voljo v knezoškofijskem alumnatu. V odloku so predvidene tudi deželne štipendije za /učence, ki bodo nastanjeni v semenišču in ki jih enakopravno ^podeljujejo stanovi in Icapitelj ob nadzoru škofa, magistrata in celotne šolske direkcije.28 Mesec kasneje je deželni urad privolil tudi v to, da lahko učitelj po vnaprejšnji prijavi vsako leto priredi dve glasbeni akademiji v stanovski redutni dvorani na svoje stroške in tveganje.29 Pred seboj imamo torej zasnutek prve javne glasbene šole v Ljubljani, ki za desetletje prednjači pred tisto Fi 1 harmonične družbe iz leta 1816.30 Zamisel ni ostala le na papirju, čeprav je do njene realizacije trajalo poldrugo leto. Prva sta se na mesto učitelja prijavila kandidata Jožef Mondi, inženir v službi grofa Bathyânija (27. jul i ja 1806),31 in Jožef Gramolič (Gramolits), "musicus délectant" iz Karlovca (8. avgusta 1806 ali malo pred tem).32 Tega so verjetno že takoj izključili iz vrste možnih kandidatov, medtem ko je Mondla, tudi na podlagi mnenja, ki ga je o njem dala Fi 1 harmonična družba, kapitelj soglasno ocenil za primernega, vendar pa ga je odsvetoval deželni urad.33 Naslednji kandidat je bil Valentin Lechner, "glasbeni direktor koroških deželnih stanov", za katerega vemo, da je bil okoli leta 1800 poklicni glasbenik v Mariboru, leta 1805 pa je postal Personals j, darauf zu bezahlen. " 25 I). Cvetko, ib., str. Ills, tam tudi nadrobnosti. Prepis te vloge v Ekšpedicijskem protokolu, št. 741, sub 7. 6. 1805. 26 Samo omenja se v EP, št. 1776 (4. 12. 1805). 27 Ib., st. 1742. 28 Zaradi pomembnosti objavljamo celotno besedilo odloka v dodatku. 29 Ib., št. 1779 (28. 3. 1806), četudi vsebuje takšno določilo ze citirani odlok. 30 Ustanovitev javne glasbene šole pri stolnici leta 1806 je bila prvič nakazana v avtorjevih Tokovih, str. 121. Iz takrat uporabljenih dokumentov (gre le za uvedbe v metropolitanskih repertori jih v UšAL) pa narava javnosti šole, ki se kaze v tem, da je bilo delo učitelja uravnano z normami, veljavnimi v državnem šolstvu, da je moral učitelj uspeh svojih učencev javno preverjati in ne na koncu tudi v tem, da je prvo in zadnjo besedo pri njegovi nastavitvi imela Filharmonična družba z deželnim uradom, ni bila razvidna. Pomembno se zdi tudi to, da je dezela poskrbela za ustrezne štipendije in da so bili učenci, kot razkrivajo določila deželnega urada, redni učenci gimnazije. Drugače pa je treba pripomniti, da v pričujočem prispevku potek ustanovitve glasbene šole ni izčrpan in da se v citiranem in necitiranem gradivu (tu pridejo v poštev tudi arhiv Filharmonične družbe v NUK in ustrezni akti deželnega urada v Arhivu Slovenije) morda najde še kaj zanimivega in ilustrativnega. 31 EP, št. 1853. 32 Th., št. 1866 in prošnja v fase. 366. 33 EP, št. 1854, 1855 in 1857. 13 oraanist pri sv. Egidiju v Celovcu; na učiteljsko mesto v stolnici se je prijavil 1. septembra 1806, z vrsto starejših spričeval iz Maribora.34 ^8. decembra 1806 je priporočilo zanj napisal Florijan Webers, 28. decembra je bil Lechner sprejet v službo in 24. januarja 1807 je njegov nastavitveni dekret odobril tudi deželni urad.35 Vendar je Lechner, ki se je sicer bil izkazal tudi kot komponist zahtevnejše cerkvene glasbe, shranjene v glasbenem arhivu mariborske stolnice, omahoval, Verjetno se kljub nastavitvenemu dekretu v Ljubljani sploh ni prikazal, saj je 5. februarja 1807, še vedno iz Celovca, na zaupano mesto resigniral ,36 Tako je javna glasbena šola še dalje ostala brez učitelja. 28, februarja in 9. marca sta se javila nadaljnja dva kandidata, Vencelj Wenzel (Venceslav, Wenzel Wenzel), z atestatom "Glasbene družbe" ("Musikalische Gesellschaft") in magistrata iz češke Lipe,3? in Leopold Ferdinand Schwerdt iz Weizendorfa na Spodnjem Avstrijskem. Iz drugih virov vemo, da je slednji bival v Ljubljani že leta 1806; kapiteljski zapisek pravi zanj, da je obdarjen z basovskim glasom in da se podvrže preskušnji pri nekem gospodu Lichtu (to je verjetno knjigarnar Jurij Licht, član Fi 1 harmonične družbe), sicer pa je zanj napisal atestat za bas in koralno petje organist Höller.38 Kapitel j je na seji 11. marca razpravljal o kandidatih (poleg Wenzla in Schwerdta je še vedno prihajal v poštev tudi omenjeni Mondi) in se soglasno odločil za Wenzla, ki naj bi 17. marca stopil v službo.3$ Malo pozneje se je tudi 34 Ib., št. 1896 do 1903, aktov ni* Zadnji Lechnerjev dokument v tej vrsti je atestat mariborskega magistrata s 13. 3. 1805s ko je Leohner slej ko prej zapustil Maribor in odšel v Celovec. Nadaljnje nadrobnosti zanj in za druge kandidate v ekspedicijskem protokolu. 35 Ib., št. 1936, 1956 in 1951 in še 1946. 36 Ib., št. 1957. 37 Ib., št. 2048 in 2049. 38 Ib., št. 2046in 2047, aktov ni. Iz citata v št. 2046 se vidi, da je bil prosilec star 33 let in da se je torej moral roditi okoli leta 1774. Njegov rojstni kraj je tu zapisan kot "Eaizendorf". 39 Ib., str. 667, in seznam glasbenikov 1807, str. 655s (nadrobnosti v poročilih kapitlja deželnemu uradu v ekspedicijskem protokolu, št. 887, 895, 897, z dne 17. 2., 12. 3. in 17. 3.1807). Kapitelj je menda imel tehtne razloge, da se ni mogel takoj odloČiti za Schwerdta. Zanj je menil, da ima bas in znanje v koralu, "auch ist er ohne Widerrede ein trefflicher Violoncelist", pad pa nima spričeval o dotedanji dejavnosti, razen tega, da se sklicuje na dejstvo, da je bil nastavljen za kapelnika godbe pri tukajšnjem regimentu. Tudi se še ni dal preskusiti filharmonični družbi, menda zaradi odsotnosti njenega direktorja Apfaltererja. "Seine ganze Stütze beruhet auf der Belobung, die ihm der Chordirecktor Anton Höllerertheilet; aber diese Belobung liefert keinen Beweis, dass Schwerdt die Gabe besitze, seine musickalischen Talente in den Schülern zu reproduzieren - noch deckt sie ihn vor den Einwurf fen, die ihm hie und da über Luftigkeit, und Lockerheit gemacht werden" (vse v ekspedicijskem protokolu, št. 895). Tudi po Wenzlovi resignaciji se kapitelj ni mogel kar tako sprijazniti s Schwerdtom in je opozarjal deželni urad, da ima kandidat v rokah samo Hollerj evo spričevalo, "aber er könnte auch nicht leicht ein anderes bringen, weil, wie er vorgiebt, man sich von Seiten der philharmonischen Gesellschaft geweigert, ihn zu prüffen, nach dem man dort die Beiseitsezung des anempfohlenen Mondi herb empfunden hat" (ib., Št. 917). S Schwerdtom so bile torej težave, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker je filharmonična druSba stala na strani 14 Schwerdtu pokazala priložnost, da ga nastavijo v stolnici: ker 1 dotedanji basist Jožef Went ni dobil zahtevanega povišanja plačila, je 18. marca zaprosil za odpustitev, na njegovo mesto pa se je priglasil in bil sprejet Schwerdt,40 pa tudi z Wenzlom kapitelj ni imel sreče; Wenzel službe zaradi obolelosti nI nastopil9 tako da je 6. julija 1807 "Compositeur und Meister der Tonkunst" Schwerdt ponovno zaprosil "um den noch unbesetzten Musik-Lehrersdienst". 2e dan zatem je v njegovo namestitev privolil deželni urad in 17. julija je Schwerdt, mesec zatem, ko je postal stolnični basist, prevzel mesto glasbenega učitelja v stol niči.41 S Schwerdtom je javna glasbena šola pri stolnici končno zaživela. 13. avgusta 1807 je novi učitelj predložil kapitlju tabelarični prikaz učencev, med katerimi je bilo 9 otrok in 8 odraslih.42 Za zgodovino glasbenega šolstva na Slovenskem je zanimiv podatek, da je poučeval na svojem stanovanju,43 sicer pa je 2. decembra 1807 tudi deželni urad izrazil zadovoljstvo z dosedanjim tokom glasbene šole,44 Nadrobnejšo osvetlitev zahteva tudi sama glasbena kapela. Prva leta Höllerjevega vodstva stolnične glasbene kapele se kažejo predvsem v ustalitvi stolničnih instrumentalistov. Leta 1803 so stolnični orkester sestavljali prva violinista Ruffatti in Schwertner, druga violinista Skarnizel in Schedwy (najstarejša člana kapele, katerih prizadevnost je moral Holler spričo težav z drugimi muziki posebej pohval i ti'45\ 9 oboista Sandrini in Wagner, hornista Jožef Moritz in njegov sin istega imena ter poleg starega prostovoljca Urbana Schielta še kontrabasist Avguštin Hirsch.46 y takšni zasedbi je orkester igral vse do konca leta 1805. Težave s pevci pa so se Jožefa Mondla in se je čutila užaljenos ker stolnica (po nasvetu deželnega urada, gl* zgoraj) ni Mondla nastavila za učitelja. Iz dokumentov lahko razberemo, da Schwerdt že tedaj ni bil v najboljših odnosih s filharmonično družbo in da je treba ravno v njegovi "lahkomiselnosti in nestanovitnosti" iskati enega od vzrokov za njegove poznejše življenjske neuspehe, 40 EP, št, 1940 (31. 12. 1806), 2067 (18. 3. 1807), 2074 (d. 6. 18071 Schwerdt prosi za izpraznjeno Mentovo mesto), 2070 (5. 6. 1807; "der anzustellende Bassist" Schwerdt dobi zastonj sobo v alumnatu). 41 Ib., št. 2116 (6. 7. 1807), 2134 (7. 7. 1807) in seznam glasbenikov 1807 str. 655s; poleg tega ekspedicijski protokol št. 917 (3. 7. 180?) in 925 (17. 7. 1807). Da je Schwerdt od leta 1807 do 1809 poučeval "figuralno glasbo za potrebe stolnega kora", piše D. Cvetko (Zgodovina II, str. 278). Med kandidati za učiteljsko mesto leta 1806 moramo omeniti še Karla Hagenauerja iz Zagreba (prim, avtorjeve Tokove, str« 121), ki pa se pojavlja le v ekspedicijskem protokolu (5. 4. 1806; se mora podvreči preskušnji v figuralnem petju pri članih filharmonične družbe in v koralnem petju pri duhovnikih v stolnici, česar pa očitno ni storil, saj se pozneje V gradivu ne pojavlja več). 42 EP, št. 2149. 43 28. 9. 1807 se je Schwerdt kapitlju pritožil zaradi nemira na hodniku, ki vodi do njegovega stanovanja, in da "er in seinen Arbeiten und Instruierungen sehr beunruhigt und gestört werde" (ib., št. 2225). 44 Ib., št. 2276. Sicer pa prinašajo zapiski v EP in ekspedicijskem protokolu nadaljnje nadrobnosti o delu glasbene šole, v katere se tu ne spuščamo, (Menimo naj samo, da je število učencev vse bolj naraščalo in da je zaradi tega Schwerdt 26, 7. 1808 ob podpori kopiti ja zaprosil za pomočnika (ekspedicijski protokol, Š$. 1405d J* Höfler, Tokovi, ib»), 15 nadaljevale. Nekje v letu 1803 je umrl ali sodelovanje odpovedal Karel Wolf» tako da je stolnica ostala brez tenorista.47 1# februarja 1804 je Zazulova izstopila iz kora, na njeno mesto pa sta se javili sestri Marija in Ana Madona (Madonin) in bili 20. aprila tega leta tudi sprejeti.48 Vendar sta 11. septembra službo v stolnici odložili in 1. novembra 1804 je Zazulova spet stopila v stolnično kapelo (kapitlju se je medtem namreč posrečilo, da ji je zvišal plačo na 100 letnih goldinarjev).49 1. aprila 1805 je, nezadovoljen s plačilom, službo odpovedal tudi stari altist Janez Roje, na njegovo mesto pa je prišel Franc Ripphaus (Rippaus),50 in konec tega leta je bilo po smrti starega Bettscheiderja zamenjano tudi mesto basista; prevzel ga je Jožef Went, substitut v dunajski dvorni kapel i, na podlagi prošnje, v kateri je navedel, da poje vse vrste cerkvene glasbe, igra violino, klavir in kitaro, sam komponira in poučuje deške pevce. Prošnji je priložil tudi potrdilo dunajskega dvornega kapelnika Antonia Sa li eri ja.51 Leta 1806 je stolnični pevski korpus končno začel dobivati trdnejšo podobo. Z Janezom Rojcem, ki se je po Bettscheiderjevi smrti sicer zaman potegoval za basista, je kapitelj 24. februarja zasedel že dalj časa prazno mesto tenorista.52 Tudi s sopranistko Zazulovo ni bilo večjih težav. Alt je pel Franc Ripphaus, bas pa Jožef Went. Pomembne spremembe so se tega leta zgodile pri instrumental isti h. Ko se je po šestih letih dela v stolnici Paolo Sandrini z dovoljenjem kapitlja za tri mesece podal v Prago, pa se ni vrnil, je za mesto prvega oboista zaprosil Matej (Matija) Babnik (Babnigg), glasbenik, ki zasluži vso pozornost zaradi nam že znanega kompozicijskega ustvarjanja.53 Poučna je njegova nedatirana prošnja.54 \z nje izvemo, da se je glasbe učil na Dunaju, kjer so živeli njegovi starši. Obvladal je oboo, orgle, klarinet, klavir, flavto, violino in violo in pel tenor. V Ljubljani je bival že nekaj mesecev in pod Höllerjevim vodstvom občasno sodeloval na koru stolnice in cerkve sv. Jakoba. Službe si je želel tudi zato, ker se je po smrti staršev vrnil "v domovino k svojim prijateljem" (bil je torej bržčas le rojen v Ljubljani), da bi do česar pa ni prišlo* 45 EP, št. 1419 (21. 11. 1803). 46 Ib., str. 449s. 47 Ib., et. 1383 (10. 10. 1803). Ostali pevci: sopranistka Zazulova, altist Roja in basist Bettscheider. 48 Ib., et. 1430 (1. 2. 1804), 1443 (4. 4. 1804), seznam glasbenikov 1805, str. 449s. Veli sta obe, vsaka za 40 goldinarjev. 49 Ib., st. 1489 (11. 9. 1804.in akt v fase. 366) in seznam glasbenikov 1805, ib. Odpoved je dala pravzaprav samo Marija Madona, tedaj ze poročena Schanda, medtem ko je Ana na koru pela do začetka leta 1807, čeravno ne več kot redna članica kapele (prim, tudi ekspedicijski protokol, sub. 20. 4., 15. 4. in 31. 10. 1804). Leto kasneje je Zazulova dobila 140 goldinarjev na leto. 50 EP, št. 1592 (1. 4. 1805) in 1703 (18. 9. 1805). 51 Ib., št. 1719 (24. 12. 1805, prošnja) in 1720 (26. 12. 1805, kopija. Salierijevega atestata), z akti v fase. 366. 52 Ib., št. 1727 (30. 11. 1805, in akt V fase. 366, prošnja za basista), št. 1778 (24. 2. 1806) in seznam glasbenikov 1806, ib., str. 597s. 53 Gl. D. Cvetko, Zgodovina II, str. 294ss in passim. Pripomniti moramo, da se Babnik v vseh dokumentih (kakor tudi na naslovnem listu ohranjene violinske sonate) dosledno imenuje kot Matej in ne Matija. 16 se.tu dalje izpopolnjeval. Na Hollerjevo priporočilo je bil Babnik v stolnico sprejet t. februarja 1806 in 11.. marca 1806 provizorično nastavi jen.5ü Vprašanje pa je, če je bilo njegovo znanje v oboi zadovoljivo. 2e v prošnji je to točko dvoumno formuliral ("Versteht Unterzeichneter die Oboe zu spielen, und wird siens bestens angelegen sein lassen, sich noch mehr auf diesem Instrumente zu vervollkommnen18), in istega 11. marca, ko so Babnika provizorično nastavili, je kapitelj naročil Höllerju, naj Sandrinija pozove nazaj iz Prage.56 Sandrini se v Ljubljano sicer ni vrnil, ostalo pa je, da bi bil Babnik porabnejši na kakšnem drugem mestu v kapeli, kar se je pozneje tudi izkazalo, Velja pač, d& so glasbeniki v skrbi za redni zaslužek sprejemali tudi takšne naloge, ki jim niso bili vselej kos, Leti 1806 in 1807 sta prinesli nekaj sprememb tudi med violinisti. Po smrti Franca Skarnizla 12. maja 1806 je za mesto drugega violinista v stolnici zaprosil Jožef Koniček (Konitsehek).57 Enkrat spomladi ali poleti 1807 se je iz stolnice umaknil tudi Franc Ruffatti in tako kot njegov tovariš Sandrini odšel v Prago. Za njegovo mesto sta se avgusta tega leta potegovala Karel Ignac Krompholz (Krombholz), znan kot vodja Filharmonične družbe za leto 1804,58 in Janez Ludvik Kral, domači učitelj, ki je že dve leti ob nedeljah in praznikih pomagal na koru z violino, kar mu je tudi omogočilo, da je na Höllerjevo in Schwerdtovo priporočilo 4. septembra 1807 prišel v stolnico.59 Vendar je že 29. februarja 1808 umrl, tako da se je kapitel* 4. marca vendar moral odločiti za Kromphol za .50 Nadaljnje spremembe v stolničnem orkestru leta 1808 je povzročila smrt dolgoletnega oboista Jožefa Wagnerja. Za njegovo nasledstvo se je potegovalo več kandidatov, ki so že dalj časa čakali na priložnost, da bi dobili zaposlitev v stolnici. Med njimi sta bila tudi Anton Sevček (Seutschek) iE Celovca in štirinajstletni sin Venclja Fischerja iz Ljubljane, ki sta oba imela v rokah ugodno oceno vodje kora Höllerja. Razen tega sta se izpraznili mesti altista (Ripphausa so 17. januarja 1808 odslovili) in kontrabasista (Avguštin Hirsch je 21. avgusta 1808 umrl)i za zadnje mesto se je javil Janez Brandstätter iz Ljubljane, medtem ko za alt kandidata ni bilo. 28. avgusta je Holler ob Brandstätterjevi prošnji menil, da je trenutno 54 KAL, fase. 366, št. 1734. 55 EP, št. 1735, 1767 (28. 2. 1806) in seznam glasbenikov 1806, ih. 56 Ib., st. 1804, in pismo v ekspedicijskem protokolu 11. 3. 1806. Sicer pa je o njegovi provizoriëni nastavitvi kapitelj menil, "dass diesser Babnigg nur noch ein Lehrling seye, folglich bis zu seiner Vervollkommnung wenig von ihm zu erwarten stehe" (Ekspedicijski protokol* sub. 28. 2. 1806). 57 Ib., št. 1856 (4. 8. 1806) in prošnja v fase. 366. To je tisti Koniëek, ki ga v stolnici srečamo Me leta 1794, ko jo je zapustil (prim Tokove, str. 86; tu zapisan kot "Koviček"). Tudi kandidat sam pravi v prošnji, da je v stolnici Se igral pred štirinajstimi leti sedem let. Gl. še dalje ib., št. 1858 in 1865 (reverz ob sprejemu v slušbo 20. 8. 1806). 58 Ib., št. 154 (12. 8. 1807), D. Cvetko, Zgodovina II, str. 96. Franc Ruffatti je bil sin Antonija Ruf fattija in je igral v stolnici za očeta, ko se je le-ta 24. 2. 1806 v zelj i, da gre igrat na Dunaj ali v Würzburg, odpovedal stolniëni sluSbi (Ekspedicijski protokol, sub. 24. ž. 1806). 59 Ib., št. 2156 (15. 8. 1807), 2157 in 2196. 60 Seznam glasbenikov 1808, ib., str. 725s. 61 EP, št.~2482 (28. 8. 1808), 2489 (10. 9. 1808) ter akta V fase. 366. 17 važnejša zasedba alta kot kontrabasa, in 10. septembra 1808 kapitlju predlagal, naj bi Sevčka in Fischerjevega sina dali na mesti obeh oboistov, Mateja Babnika (ki si je 5. julija prizadeval, da sede za violinski pult) pa prestavili na mesto altista.61 S Sevčkom in Babnikom se je tako tudi zgodilo, medtem ko sta druga oboa in kontrabas ostala vakantna. Končno so 1. decembra na mesto prvega violinista, ki ga je izpraznil Ignac Krompholz, postavili Emerika Schreiberja iz Gorice.62 V začetku leta 1809 so kapelo ljubljanske stolnice sestavljali tile glasbeniki: Holler kot organist in vodja kora, pevci Zazulova (sopran), Babnik (alt), Roje (tenor), Schwerdt kot basist in učitelj glasbe, violinisti Schreiber, Schwertner, Koniček in Schedwy, oboist Sevček in hornista Moritza oče in sin.63 ce izvzamemo Schedwyjevo smrt 10. avgusta, je stolnični orkester ostal v tej zasedbi vse do konca leta. Ponovno pa so nastopile težave z že dalj časa bolehno sopranistko. že maja 1808 je Zazulova dobila dovoljenje kâpitlja, da zaradi bolezenskih napadov gre za en mesec domov v Idrijo,64 \. februarja 1809 pa je morala končno stolnico zapustiti. Za njeno mesto je zaprosila Klara Ruffatti, hči nekdanjega stolničnega violinista Antona. V svoji vlogi je navedla, da je že precej časa pela v stolnici, in da živi njena mati s še tremi nedoraslimi otroki v veliki revščini; kapitlju jo je priporočil tudi Holler. 65 Vendar zadeva ni bila tako preprosta. Kanonike je namreč zavezovala odredba dvora z dne 19. decembra 1806, ki je prepovedovala ženskim osebam, če niso bile v najožjem sorodstvu z vodji korov ali učitelji, peti na cerkvenih korih. če so se tej odredbi pri Zazulovi mogi i izogni ti, pa bi zdaj z novo sopranistko nastopil e vel ike nevšečnosti. Na seji kapitlja 20, marca 1809^6 so bila mnenja deljena in prišlo je celo do predloga, da se mesto sopranistke zasede z nekaj šolarji, ki bi zahtevali le majhne denarne nagrade.-7. aprila se je v tej zvezi oglasil tudi Schwerdt in kanonikom prediagal, naj se plača sopranistke razdeli med štiri deške pevce, pri čemer si je svojo zamisel, verjetno ne brez zgledovanja pri pomembnih srednjeevropskih cerkvenih kapelah, predstavljal kot "eine Stiftung für Sängerknaben".67 a tudi s tem ni bilo nič, zakaj Schwerdt kljub dveletnemu poučevanju ni mogel stolnici ponuditi niti enega samega deškega pevca, ki bi bil dovolj uvežban, da nadomesti Zazulovo; zaradi tega ga je kapitelj na seji 10. aprila posebej vzel v precep.68 tako je kanonikom ostalo samo to, da se Babnikova prošnja s 5. 7. št. 2445, Za Fischerjevega sina gl. tu št. 2405, 2406, 2465, 2527, za SeVcka št. 2470, 2472, 2481 (25. 8. 1808, potrdilo iz Celovcas ki sta poleg cerkvenih oblasti sestavila in podpisala tudi Andrej Scherzer, direktor, in Janez Holemšnik, član Filharmonične družbe v Celovcu) in 2521 (20. 9. 1808: reperz ob sprejemu v stolnično kapelo), vse z ustreznimi akti v fase. 366. 62 EP, št. 2562, 2563 in 2570. 63 Ib., str. 787s. 64 EP, št. 2424. 65 Ib., ct. 2604 in 2615, z akti v fase. 366. 66 EP, et. 2624 in 2625 in akt v fase. 366 (tu je tudi opozorilo na dejstvo, da je Ruf fattijeva še zelo mlada). 67 Ib., et. 2622, in akt v fase. 366. 68 Ib., št. 2632. 69 Ib., št. 2678 in 2679. 70 Ib., št. 2670. 18 s posebno prošnjo obrnejo na deželni urad, pri tem pa jih je podprl tudi škof.69 6. maja 1809 je deželni urad privolil9 da se Klara Ruffatti zaradi omenjenih razlogov - ker je h€1 in sestra bivših stolničnih glasbenikov in iz usmiljenja do njene uboge matere in malih sirot - lahko izjemoma sprejme na stolnični kor, ni pa kajpak pozabil ošvrkniti tudi Schwerdta zaradi neučinkovitosti njegove šole.70 s tem je Ruffattijeva kljub vsemu prišla v stolno kapelo za stalno sopranistko. Vendar časi za stolnično glasbeno kapelo niso bili ugodni. Prvo leto francoske okupacije je deželo v gmotnem pogledu izčrpavalo in stolnica je le z velikimi napori ohranjevala kapitals namenjen glasbi. Videli smo, da sta morali mesti drugega oboista in kontrabasista ostati kljub primernim kandidatom prazni. Dokončni udarec je kapela doživela v začetku novega leta. 5. januarja 1810 je bil odpuščen celotni orkester in tri dni zatem je Holler prikazal kapitlju, kaj se lahko v novih razmerah napravi na stolničnem koru;'^ po njegovem mnenju bi bilo najbolje, če bi poieg potrebnega organista in vodje kora zadržal tiste štiri pevce* ki so do zdaj peli v stolnici. 16. januarja 1810 je kapitlju sporočil še, da pevci soglašajo s tem, da imajo 100 goldinarjev letne plače, tudi Schwerdt, ki je dan pred tem želel imeti vsaj 200 goldinarjev.72 j0 je seveda pomenilo tudi konec poltretje leto delujoče javne glasbene šole.73 DODATEK Določila deželnega urada za ustanovitev javne glasbene šole pri stolnici v Ljubljani z dne 20, januarja 1806 (Kapiteljski arhiv Ljubljana, Ekshibicijski protokol Vlila, št. 1742) A. ćer ständische Beitrag jährlich 450 fl wird bewilliget. B. sobald die Kirche die ausgewisene Ersparung von 320 fl erreichet, haben die Stände jährlich nur 350 fl beizutragen, C. die Stände müssen jährlich 100 fl auf das besstmöglichste verzinslich anlegen, und mit Zuschlagung des Interesse immer so fortfahren, bis sie ein Kapital von 10,000 fl beisammen haben. D. diesses Kapital der 10,000 fl überreichen sie dann der Kirche. E. und hören auf, etwas beizutragen. F. 220 fl werden hinreichen, die Instrumenten und Musikalien zu bestreitten. 71 Ib., št. 2683, 72 Ib., št. 2684 in 2687, in akt v fase. 366. 73 Razmere v ljubljanski stolnici med francosko okupacijo opisuje pismo kapitulamega konsistorija generalnemu gubemiju z dne 24. 11. 1814 v NšAL, fase. 42 (st. 42/886 17). Čeravno ni mogoče reči, da je odpustitev orkestra pomenila tudi dejanski konec vokalno-instrumentalne glasbe v stolnici, saj so še vedno lahko za manjše denarje za posebne priložnosti najemali orkestrske glasbenike, ki jih je bilo v Ljubljani najbrž dovolj, je akt S. januarja 1810 pomenil konec instrumentalnega korpusa ljubljanske stolnične kapele, ki ga tudi po umiku Francozov ni bilo več mogoče obnoviti. Leta 1813 so V stolnici peli Janez Roje, Anton Babnik (Matejev brat) ter neki Sandbichler, Weiss in Hechel (MAL, fase. 4). Schwerdta ni bilo več med njimi. 19 6. auch etwas zu kleinen Renumera2Ionen zu verwenden. H. Noch kann sich ein weiterer Ersparungs-Weg öffnenf wenn die Musikkündigen Jünglinge In das Priester-Haus eintretten sollten. I. die Landesfürstlichen Stipendien werden caeteris paribus denen jenigen studirenden Jünglingen verliehen, welche in der Musik Fortschritte machen, K. mit der Stipendien-Vertheilung sollen die Stände und das Kapitel gleichmlssig zu Werbe gehen. L. auch der Fürsterzbischof, der Stadt-Magistrat, und die gesammten Studien-Direckzionen das nämliche beobachten. M. der Musicklehrer soll durch Zeitungen vorgeladen werden. N. Es soll sich an den Herzog!ich-Auerspergisehen Inspecktor Webers verwendet werden, damit er ein taugliches Subjeckt auffinde. 0. man behält sich aber ausdrücklich vor, fais ein hierher reichender Kandidat nicht angenommen würde, man keinerdingen für die Reise-Spesen hafften wolle. P. der Kandidat muss von den Kunstverständigen, und vornämlich von den musickkündigen Gliiiemder philharmonischen Gesellschaft geprüffet - und nach der Mehrheit ihrer Suffragien ausgehoben werden. Q. die vorzüglichste Eigenschafft, die man vom Kandidaten fodert, ist eine gute Bassstimme. R. nicht minder nothwendig wird des seyn, dass die Fähigkeit des Unterrichts im figurai und Choral-Gesange, im Orgel, Klavier, und Saitenspiele, und die systematische Kenntniss der Blasinstrumente besitze. S. er soll annehmbare Zeignisse seiner moralischen Handlungsart beibringen. T. man macht ihm zur Pflicht, tagtäglich bei dem Konventamte erscheinen, wie nicht minder allen Kirchen-Verrichtungen ohne Ausnahm, die seine Gegenwart fbrdsrn beizuwohnen und alle Pfarrs-Konduckte zu begleiten, auch allen Prozessionen beizuwohnen. y. In belang des öffentlich unentgeltlichen Unterrichts muss derselbe für die Figuralmusick aller Art Wöchentlich 4. mal, jedesmal zu 2 Stunden lang - und immer ohne BeIrrung des Kirchendienstes, oder der gymnasial Schulstunden geschehen, und die Schüler Vorlauf ff g darüber verständiget werden. W. alle Dienstage und Donnerstage soll um 2 Uhr nachmittag der öffentlich unentgeltliche Unterricht im Choralgesange gegeben werden. X. jegliches Semester, das heisst, vor Ostern, und vor Maria-Geburt, soll er nach Art des Gymnasiums über den Fortgang seiner Schüler öffentliche Prüffungen abhalten. Y. dann aber wehrender Vackanzzeit, wie die Gymnasial-Lehrer von allem öffentlichen, oder unentgeltlichen Unterrichte enthoben seyn. Z. wie ihm dann auch die gymnasial sogenannten Weyhnacht, Karneval, Ostern, und Pfingst-Ferien gleichfals zustatten kommen. 1. sein fixirter Jahrsgehalt besteht in 400 f 1. 2. es wird ihm eine unentgeltliche geräumige Wohnung im Fürsterzbischöflichen Alumnatsgebäude angewisen. 3. unbeschadet der kirchlichen Verrichtungen, und ausgewisenen öffentlichen Lehrstunden - steht ihm übrigens bei öffentlichen, oder privaten Musick-Unterhaltungen, wie auch vom Privat-Unterrichte aller Erwerb offen und unbenommen. 4. die löbl. Verordnete Stelle räumet ihm über vorhergegangene Anmeldung und auf seine Spesen zwen Abende im Jahr ein, an denen er im ständischen Redouten-Saale musickalische Accademien zu seinen Vortheil geben kann. 20 SUMMARY The article deals with the Ljubljana cathedral music chapel during the 1800-1810 years* During that time the "Musikkapelle" was of the following composition: four violinists, two oboists, two hornists, four singers fa soprano, a* alto, a tenor, a bass), organist, and double-bass player» Throughout this period the post of the organist was held by the composer Anton Höller, of Neunkirchen, Lower Austria (in the music chapel from 1800 until his death in 1826), who had in 1802, assumed the leading of the chorus. Among foreign members of the chapel were, for a certain period, also the violinist Morin Spring, from Regensburg, and the bass Joseph Went, from Vienna, Following years of attempts made by the cathedral and the Philharmonic Society in Ljubljana there was in 1806 founded - at the Cathedral - a public musical school (the first of its kind in Slovenia), which had a teacher for figurai and choral singing, piano, organ, strings and other instruments, who was at the same time the bass in the cathedral chapel. The school started with its work in the middle of 1807 and continued until the end of 1809, when it was for financial restrictive reasons closed down» Its teacher was the bass and the composer Leopold Ferdinand Schwerdt, from Weinzdorf in Lower Austria, Among other of the chapel worthy of mention was, since 1806, the young oboist and singer Matej Babnik (Babnigg), the author of a violin sonata that has been preserved. Because of reductions in available financial means during the time of the French occupation of the land, the complete orchestra was in the beginning of 1810 dismissed from service. The music chapel consisted now simply of organist and four singers. Also when the land had passed into the Austrian Empire (1814), the music chapel - because of the demands made by clergy - remained in this small cast. The cathedral orchestra was never set up again, 21