TRŽIŠKI VI CLAS1L0 SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI TRŽIŠKE OBČINE lETO VI. Tržič, 15. aprila 1957 Si 6 POROČILO 0 DELI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V TRŽIČU V LETU 1956 Na sejli občinskega ljudskega odbora v petek, 5. aprila 1957, je Predsednik tov. boiv.ro Corar dal °hraič;um dela v preteklem letu, ga v celoti objavljamo: Delo olbctaskeiga ljudskega od-°or« je bito tudi v flotu 1956 ta-**> obširno, da je skoraj nerno-8°če podati popoln pregled o nJem. Ljudski odbor je svoje obsežno delo. opravi Jal na svojiih Bejah, sejah svetov, komisij in °'rUgih kolegijskih organov. Kot ^ajvišjn organ oblasti je na svo-rattl področju spremljal vse ^uižbeno živilu en je. Utrditev družbenega upravljanja Tudi v preteklem letu je ljud-J*! _ odlboir skrbel .za utrditev lru'žbenegia upravljanja in je v J* Uamem na »vodilih sejah poslu-™ mnogo poročil gospodarskih **Sanizac!ij. Kjer je bito potreb-°> Je posredoval. V delo orga-Ov družbenega (Upravljam j a. si-er ni ostreje posegel, izvzemši * enern, primeru, ko je moral e*° skleniti, razpust organov ^€l«av.skega upravljanja podjetja. 8l ufarep je povzročil, da so or-ni delavskega upravljanja za-" resneje delati in upoštevati komite predpise. Mnogo je Jo tiudii razprav o družbenem sCraivlJanjiu majhnih gospodar-'* organizacij neproizvodnega jj aLaJa, ki opraviljajo le usluge, rt? tcrn področju še vednio niso *ežemi zaželeni in potrebni ),Tudii družbenemu upravah U v vzS°liiniln ustanovah (šo-Ca] je ljudski odbor posve-^ mnogo skrbi iin lahko trdi-i da so. šolski odlborl odtočno -sar je sprejel obsežne sklepe, ki so bili predloženi v razpravo ljudskemu odboru. Uspehi so se delno že pokazali', poln uspeh pa bo dosežen šele v tekočem letu. Veliko pozornost je posvetil svet ureditvi grobov im spomenikov padlih borcev in žrtev iz NOB na pokopališčih in izven njih. Ljudski odbor je na predlog sveta imenoval dve ko- misiji, katerih naloga je utrditev požarne varnosti in ureditev grobov in spomenikov padlih borcev im žrtev NOB. Vedno nove pristoj nostii sveta za splošne zadeve miu bodo naložile še več dolžnosti. Svet za zdravstvo je prav tako skrbno, proučeval zakonite predpise o movo prevzetih pristojnostih. Lami je svet predlagal ljudskemu odboru odlok o oprostitvi in olajšavah samoplačnikov za. zdravstvene storitve! Po tem odloku so oproščene plačevanja za zdravstvene storitve socialno nezavarovane osebe, ki nimajo davka od premoženja v določeni višini. Svet je tudi mnogo razpravljal O' splošni zdravstveni službi, ki jo za območje občine izvršuje Zdravstveni dom v splošni ambulanti, v dečjem domiu, v zobmi ambulanti im v otroških posvetovalnicah v Tržiču, Križah iin vKo-voirjiu. Svet je ponovno, razpravljal o. ureditvi okulistične ambulante in nabave velikega rentgenskega aparata. Splošna ambulanta ne zadostuje več potrebam. Zato je podružnica zavoda za socialno zavarovanje izpraznila uradne prostore, ki bodo tudi služili ambulanti. Kljub prizadevanju sveta za zdravstvo pa prostori še vedno niso urejeni, za kar nosijo krivdo gradbeno podjetje pa tudi druge obrtne delavnice, ki so zavlačevale delo.. Za ureditev okulistične ambulante iin nabavo rentgenskega aparata je okrajni zavod za socialno zavarovanje lani prispeval 2,300.000 din. Doslej so morali bolniki hoditi na okulistične preglede v Kranj ali celo v Ljubljano.. Tudi rentgenski pregledi so bili v Kranju, zaradi česar je imel zavod za socialno zavarovanje večje stroške. Bolniki so morali na očala čakati dolge mesece. Z ureditvijo ckulističine in rentgenske ambulante se bo stanje zboiljišato. — Svet se je bavil tudi z vprašanjem, kje dobiti manjkajoči zdravstveni kader. Nujno, nam je potreben specialist za otroške bolezni. Na razpise se ni nihče javil. Ljudski odbor tačais štipendira 1 zdravnika splošne prakse, ki se bo po. končanem študiju spe-oiailiiziirat v pediatriji, dva zobozdravnika, 2 višji medicinski sestri, 1 samitairnega tehnika ter zobno instrumontanko. Zobozdravnik in insitruimentarka bosta verjetno končala študij junija 1957. Z novim zdravstvenim kadrom se bo stanje v Tržiču znatno zlboljšalo. Stran 2 Tudi o zasebni praksi zdravnikov je razpravljal svet in je pri tem .ugotovil, da bi bilo glede na razpcložljiivo število zdravnikov v Tržiču možno ukiniti zasebno prakso. Do leta 1955 je bila zasebna praksa pri nas še potrebna., keir pa že imamo dovolj kadra in urejene javne ambulante, je svet mnenja, da postaja zasebna praksa nepotrebna, ker onemogoča točno statistiko in analizo o zdravstvenem stanju prebivalstva, kar je za preventivno delo osnovne važnosti. Na pobudo sveta je bombažna predilnica in tkalnica ustanovila finančno samostojno obratno ambulanto, ki deluje od 1. oktobra 1956 dalje. Tudi s tem se je zdravstvena služba močno »boljšala, kar bo vplivalo na delovni učinek v podjetju. Večje zdravstvene zaščite in varstva bodo deležni invalidi, noseče žene in mladina. Lani je svet povzročil, da se je reševalna postaja združila z Zdravstvenim domom. V področje sveta, spada tudi lekarna, ki z dvema farmacevtoma in dvema farmacevtoma-pomočmlkoima zadovoljivo opravlja svojo nalogo. Končno je svet proučeval pravilnike zdravstvenih zavodov in osnutek besedila teh pravilnikov predložil v sprejetje ljudskemu odboru. Svet za socialno varstvo je v preteklem letu imel 9 sej, od teh eno skupno s komisijo za podeljevanje socialnih podpor. Svet je na sejah proučil prošnje 42 rednih socialnih podpirancev in je dvoma preužitkarjoma, ki do. podpore nista bila upravičena, le-to ukinil. Tudi je svet predlagal imenovanje upravnih odborov za otroški virtec in za dom oskrbovancev. Dalje je razpravljal o poslovanju v domu oskrbovanci v, kjer so se pojavljale neke težkoče. Onemogli starčki so se pritoževali, da nimajo obleke, da ponoči nimajo postrežbe ter da hrana ni najboljša. Na te nepravilnosti je bil opozorjen upravnik, ki je sprejel v službo še eno osebo za nočno pomoč. Večina podobnih zavodov v republiki že posluje kot samo:''.ojen finančni zavod. Da bi se svet seznanil s stanjem takih zavodov, je poslal posebno komisijo na ogled doma oskrbovancev na Jesenice. Komisijo je 'Ugotovila, da znaša oskrbnima za. enega oskrbovanca na Jesenicah mesečno 9000 din, v Tržiču pa 7000 dim. Po analizi stanja je .svet sklenil, da ostane dem oskrbovancev v Tržiču še nadalje proračunska ustanova, ■kar ne mere biti ovira, da bi naši oskrbovanci ne imeli enakih udobnosti kot drugje. Otroške jasli so bile po sklepu sveta preusmerjene v finančno samostojen zavod in jim je ljudski odbor dal naziv Otroški dom. Svet se je bavil z vprašanjem kadra v tem zavodu, vendar doslej ni našel zadovoljive rešitve. Tudi vprašanju rejništva je svet posvečal mnogo pozornosti. Rejništvo pri nas doslej ni bilo običajno, šele oktobra sta bila oddana 2 otroka v rejo k drugim družinam, ker so bili starši enega otroka neprimerni za vzgojo otrok. Osnutka odloka o podeljevanju socialnih podpor svet ni sprejel in je zavrnitev utemeljil s tem, da še niso dozoreli pogoji za nov odlok. Dalje je svet določil višino prispevka za otroke, poslane v zdravstvenio počitniško kolonijo, in je obravnaval več primerov vzgojne zanemarjenosti otrok in opustitve njih varstva ter je tudi klical starše na zagovor. Področje tega sveta je nedvomno zelo obširno ,in bo v bodoče potrebno seje sklicevati bolj pogosto. Svet za šolstvo je v minulem letu imel 10 sej, od tega 2 seji skupno s svetom, za prosveto in kulturo. Svet je v svojem delu upošteval načelo, da mora pri vzgojnem procesu sodelovati celotna družba. Zato je svet posvečal posebno pažnjo delovanju šolskih odborov. Preko njih je svet razpravljal o šolskih uspehih, o socialno šibkih otrocih, o reformi šole itd. Organiziral je nagraditev majpridnej-ših učencev ob koncu lata. Tudi je svet dajal predloge .za razmestitev učnega kadra, posredoval pri reševanju stanovanjskih vprašanj uč.iteljstva, obravnaval prošnje nekaterih učiteljev za študijuki dopust in reševal vprašanje plač in dodatkov učiteljem in profesorjem. Stalno se je svet zavzemal za uvedbo gospodinjskega pouka kot rednega predmeta na gimnaziji in vajenski šoli. Popravila šoli, nabava učil itd., delo komisije za štipendije in komisije za predvojaško. vzgojo so bili predmet pogostnih razprav. Člani predvojaške vzgoje iz naše občine so v medis.eboj.niih tekmovanjih z drugimi odredi dosegli lopa mesta. Odred pired-vojaške vzgoje ima lepo urejen kabinet. Sodeloval je pri improvizaciji napada na Tržič, ki so ga izvedli rezervni oficirji. Komisija za štipendije je imela lani sklenjenih 24 pogodb s štipendisti. Štirje bodo letes dovršili študij. V šolskem letu 1956/57 štipendi'.-a tržiška občina 20 dijakov. Za pogodbene štipendije je ljudski odbor lani izplačal 1,300.000 dim, kar je vsekakor lepa vsota. O svojem delu in stanju na posameznih šolah je svet za šolstvo ljudskemu odboru že prej pedal obširno poročilo., ki ga danes ne bomo. ponavljali. Svet za kulturo in prosveto se je v tej dobi bavil s prošnjami društev za subvencije. Dajal je prednost razpravami o finančnih problemih, medtem ko je svojo glavno nalogo v kulturno-prosvotni dejavnosti v veliki meri zanemaril. Svet je sicer dajal smernice za praznovanje državnih praznikov, odločal pri izbiri programov in podobno, vendar pa vsa dejavnost še zdaleč nI tista, kil bi jo ta svet moral vršiti. Na predlog ljudskega odbora je svet ustanovil komisijo .za telesno vzgojo, ki se je bavila v 'glavnem, z .razdeljevanjem, subvencij društvom. Lani je bilo raznim društvom dodeljenih 2,200.000 din subvencij, od tega kultuirnoiprosvetnim društvom 900.000 din, telesnovzgoj-nim pa 1,100.000 din, medtem ko je 200.000 din dobila Zveza borcev v Križah za dograditev spomenika padlim borcem in žrtvam NOB. Za nujne potrebe si je svet pridržai 200.000 dnn, toda komisija za telesno vzgojo jih je razdelila. Kulturno prosvetna' društva, še v marsičem potrebujejo pomoči. Nimajo ustreznih prostorov niti kadra in jim. bo. potrebno pomoč moral dajati svet za prosveto in kulturo. Nekatera, društva se izgubljajo v obravnavanju izključno finančnih vprašanj. Svet bo morali v bodoče svoje glavno delo usmeriti v kulturno prosvetno dejavnost. Posamezna društva so dosegla lepe uspehe. Potrebno bo', da se v oddelku za splošne zadeve čimprej nastavi referent za šolstvo., kulturo in prosveto, ki bo imel več kot dovolj dela. * Vsi sveti so 'izvrševali nadzor nad de.lonn upravnih organov in zahtevali periodična poročila o delu. Upravni organi so na vsaki seji redno poročali, kako so bili izvršeni sklepi sveta, iin je bilo s tem ostvairjeno neposredno sodelovanje med sveti in upravnimi organi. Oddelek za splošne zadeve kot upravni organ izvršuje vsa adminintrativnai in. druga upravna dela za. vse svete. Ta oddelek je lani poleg zadev, navedenih v poročilu svetov, vodil še splošno administracijo, to je sprejemanje in razdeljevanje vse pošte, ki pride za katerega koli organa ljudskega odbora. Lani je prišlo 3064 različnih vlog. Proti prejšnjemu letu znaša porast 600 spisov, kar je pripisati prevzemu novih pristojnosti. Matična služba, ki spada v okvir oddelka za splošne zadeve, je lani vpisala rojstvo 226 otrok, in sicer 118 dečkov rim 108 deklic. Umirilo je 99 prebivalcev, 57 moških in 42 žensk. Naravni prirastek je lani torej 127 prebivalcev. V naši občini se je leta 1956 stalno- nasellto 256 prebivalcev, odselilo pa se je 176 prebivalcev, selitveni prirastek je torej 80 prebivalcev. Lanski skupni prirastek je torej 207 novih prebivalcev, kar brez dvoma vpliva na povečanje atan>>-vanjske stiske. Porok je lani bilo v Tržiču 97. Delovodnik matičnega urada izkazuje 11S6 spisov. V preteklem letu je matična Služba izdala 779 izpiskov iz matičnih knjig, dalje 400 potrdil o stalnem bivanju in 29 potrdil o voliivni pravici. V matičnih knjigah je lani bilo zabeleženih 896 sprememb naslovov, prav tako je bil preurejen arhiv iin bili prepisani in popravljeni indeksi. Matična služba še preverja pravilnost vpisov v matičnih knjigah od leta 1945 do 1952, ker v teh letih iz objektivnih razlogov zabeležbe niso bile povsem točne. Oddelek za splošne zadeve izdaja tudi živinske potne liste, overavlja in izdaja še mnoga druga potrdila. Oddelek hrani tudi ves arhiv ostalih organizacijskih enet ljudskega odbora in v zadnjem, času še bolj skrbi za preglednejšo ureditev arhiva, posebno iz preteklih povojnih let. Ljudski odbor je od bivših krajevnim odborov prevzel njihove arhive, ki izhajajo iz časov, ko je pričela poslovati naša ljudska oblast. Te arhive je seveda treba pregledno urediti. Za zdravljenje bolnikov, za katere plača stroške občina, je lani bilo liiaplačanlh po zveznih predpisih iz občinske blagajne 99.731 dinarjev. Po občinskem odloku pa je za Iste potrebe bilo izplačanih 1,470.031 dinarjev. Te pomoči je bilo deležnih 252 obolelih oseb. Za preventivno zdravstveno službo je bilo P°" rabljenih 2281 dinarjev in je bil ta znesek nakazan Zdravstvenemu domu za vzdrževanje dispanzerja, posvetovalnice za. ma-tare in otroke, športne ambulante, javnega kopališča in 50 ■!* prejemkov babic. Za mrliške oglede je bilo porabljenih 47.414 dinarjev. Za pogrebe socialni" podpirancev pa je bilo jzdani" 85.724 din. Ambulante so temi opravile sledeče število pregledov: splo»' na ambulanta 39.978, zobna ambulanta 9241, otroški dispanzer v Tržiču 1010, v Kovorju 327, V Krizah 562, posvetovalnica za noseče žene pa 135. Razen tega je bilo kontrolnih pregledov vajencev 152, kontrolnih pregledov .učencev pa 649. Obratna ambulanta BPT je od 1. oktobra do konca leta opravila v celeto 3585 pregledov. V javnem, kopališču je lani bilo 371 kadniih in 3614 prsnih kopeli. Lekarna je v preteklem ^n obdelala 71.730 receptov. Reševalna postaja je prepe' ljaila 980 bolnikov ter izvršila nadaljnjih 4249 voženj za hišne obiske zdravnikov. Lani je prejelo enkratno ii0' cialno podporo 57 oseb v skupnem zneikiu 522.000 din. Ta znesek je bil izplačan poleg redn." podpor. Dve opravičenki *•* prejemali kot žrtvi fašističnega nasilja mesečno podporo 700« dinarjev. Taka podpora se Dodeljuje na osnovi zveznih pi'cd' .pisav. Svojcem kadrovcev, k: s0 služili v JLA, je lani bilo plačanih 103.000 din. Redino m'3' dinsko socialno podporo je Pre' jemalo povprečno po 115 otre* od tega 90 otrok padlih borcev-Tokih podpor je lani bilo Iz- plačanih za 3,100.000 din. - Za zdravsitveno-počitniške koion'3e je ljudski odbor dal 230.000 Off V teh kolonijah je lani letovalo 34 zdravstveno ogroženih etre* Zveza borcev je organizirala z* otroke padlih borcev še posebej •počitniško letovanje v Fazan i kjer je letovalo 46 otrok, na' dailjnjih 19 otrok pai je bilo P°~ slanih na letovanje v AvstrlJ**' V skrbi za socialno varstv je bilo lani obravnavanih mn° go problemov, izhajajočih 1 odnosov med starši in otroki. Dosti je bilo primerov, ko *^ starši, vdani alkoholizmu, Z'a'n° marjali vzgojo otrok. Organo"1^ ki se baivijo s socialnim varstvom, hi lahko nud/ile mn uredi pravne odnose glede P* celacije na Pcdvasici. S pri*"»jj tirni posestniki je bil sestavu obširen pravni akt, ki je 7fi Ij.iško-Jtmijižno že Izveden. VjjS selju Podvaslea je ljudski pridobil 1931 kv. metrov z&g^Ljl iča, ki bodo služila za ^f^. pota in parke in bo ljudski o" bor plačal za zemljišča, kuip"11'^ 55.140 din. V pretežni mer" ' tudi že sestavljene pogodbe 8 ; de prodiaje hiš SLP kakor glede zamenjave raznih tu o zem- ljišč. Tudi posli v zvezi z H«*j nallzacijo. premoženj so se vali v splošnem oddelku. s„ Tudi, personalna vprašanj* a spadala v pristojnost oddelK',^ splošne zadeve. V preteklem ' *u je bilo izdamih mnogo najrazličnejših tozadevnih odločb. Sestavljale so se pogodbe s honorarnimi uslužbenci, katerih je Precej v prosvetni stroki. Delo *z tega podiročja bi mnogokrat zahtevalo celega človeka, vendar ga sedaj opravlja eden izmed uslužbencev poleg .rednega svojega dela. V pireteklii dobi. je v okviru oddelka za splošne zadeve posloval tudi občinski sanitarni inšpektor, ki pa je že samostojen upravni organ in iima oddelek 'e nadzorstveno pravico. Sanitarni inšpektor je v letu 1957 izvršil 117 pregledov v gospodarskih organizacijah in je pri tem Ugotovil mnogo higienskih pomanjkljivosti. Izdamih je bilo 85 Ureditvenih odločb. V preiskavo ie bilo poslanih 34 vzorcev raz-uih živil zaradi ugotovitve, ali so primerna za ljudsko prehrano. Ob pojavu otroške paralize je pregledal vse šolo na območju občine in izdal naloge za odpravo higienskih pomanjkljivosti. Zaradi poostrene kontrole se je sanitarno' stanje v občini znatno zboljšato. — Oddelek za splošne zadeve vodi evidenco in nadzorstvo nad delom civilne zaščite in gasilskih organizacij. Izvršena je bila ena taktična vaja skupno z ostalimi organizacijami, predvsem z gasilskim društvom. Vaja je dobro uspela. Za civilno zaščito je bilo nabavljenih precej materialnih sredstev in so enote že dobro opremljene. Urejeno je lepo skladišče. Organizacija je sodelovala pri urejanju kabineta predvojaiške vzgoje. Gospodarstvo Na to področje posegajo svet za gospodarstvo, svet za komunalne in gradbene zadeve ter svet za delo in delovna razmerja. — Upravni organ: Oddelek *a gospodarstvo, komunalne in gradbene zadeve. Svet za gospodarstvo je v letu 1956 na svojih 16 sejah razpravljal o 243 različnih zadevah, o teterih je sprejel svoje sklepe, lokaj zadev s predlogom' pa odstopil v dokončno rešitev ljudskemu sodišču. Kot najvažnejšo zadevo je obravnaval družbeni načnt im preračun za leto 1956, k' ga je pripravil oddelek za gospodarstvo, komunalne in gradbene zadeve. Svet je sklenil Predlagati ljudskemu odboru elemente družbenega načrta, sicer: stopnje amortizacije ter obresti od osnovnih sredstev, Mačnega sklada v (trgovini in Sestinsitvu, občinskega davka na Maloprodajni promet in občinskega prometnega davka ter obeliskih dclklad in je po sprejetih sklepih predlagal ljudskemu od-ooru višiiino skladov ter odmero družbenih obveznosti. V teku 'leta je svet zasledovali .izvrševanje družbenega plana gospodarskih organizacij in pogosto spravlja! o njihovem gospo-aairsik(vm stanju. Predlagal je v Zvezt s tem razne ukrepe kot ^ Pr. sanacijo, tovarne usnja «UiNO, likvidacijo obrtne delavnice Radioimehanike im delavce Pletilstva, dalje znižanje Pavšala za restavracijo »Pošta« °'r> kavarno »Zelenica«. Posebna komisija,, ki jo je imenoval svet, J* predlagala nekatere obrtne delavnice in gostišča. Na dnev-nern redu sej sveta za .gospodarstvo so se ponovno pojavljali problemi avltoservisa, ustanovitve mlečne restavracije in Poslovalnice Gorenjske oblačil-n'Ce, poslovalnice elektrotehničnega podjotjia, mlinskega, obrata, lrgovskiih podjetij »Preskrbam, *Prehrana« in »Tobak«, gostišč, t0|vanne finega .pohištva in dru-*f"h gospodarskih organizacij. --r?kto> trdimo, da je svet za go-spodaristvo v letu 1956 razprav-Jal o vsaki gospodarski organi-Zac>M, če ne večkrat, pa vsaj po enknat. Svet je razpravIjal o> od-™dajah in drugačnem razpola-°anJu z osnovnimi sredstvi to-arno kos in srpov, tovarne fi-ipohištva, .pekarije, gosti-na Brdu, KZ v Podljufoelju, nega gospodarstva v Jelen- dol, hi «u lu itd. Prav tako' je svet da-Pritrditve k imenovanju ra- "lovodiij za Medno krojaštvo, Zdravstveni dom, Avtoservis, tovarno usnja' RUNO, pilarno Triglav, gostišče v Gradu in za stanovanjsko skupnost RUNO. Nemogoče je opisati vse razprave, ki jih je imel svet za gospodarstvo, o. raznih problemih, ker za to mi prostora. Svet za gospodarstvo je proučil zakonite predpise, ki so bili kasneje predloženi v razpravo ljudskemu odboru, n. pr. dopolnitev pravil kreditnega stanovanjskega sklada, odlok o potrošniških svetih, pravilnik o organizaciji in delu potrošniških svetov, odlok o družbenem planu im proračunu., odlok o tržnem rodu, odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem in mnoge druge zadeve. Prav tako je svet razpravljal o kreditni politiki za območje občine. V preteklem letu se je.svet tudi mnogo bavil z naijrazliičnejšimii, vprašanji v zvezi z upravljanjem premoženja bivših agrarnih skupnosti ter v zvezi z gospodarjenjem s planinami in s pašniki. Dalje se je svet bavil z vprašanjem škode, povzročene po neurju na področju Podljubelja in Jelen-dola. Tudi je svet določil najvišje stroške v trgovini na drobno za mast in jedilno, olje ter za mlevske izdelke. Bav.il se je s predlogi za reorganizacijo trgovske mreže, predvsem spojitve podjetja TOBAK s podjetjem v Kranju, enako knjigarne, ki naj bi se priključila Kranju, medtem ko naj bi bila usnjarska trgovina v Kranju priključena trgovskemu podjetju RUNO. Izdanih je bilo več dovoljenj za opravljanje zasebnih obrti. Na sejah je svet razpravljal o problematiki stanja zasebnih obrtnikov. Ker so je med letom ustanovil svet za plan in finance, ni bilo mogoče takoj razčistiti meje pristojnosti sveta za gospodarstvo in sveta za plan in finance. Upravni oirgan je sestavil osnutek predloga za razmejitev teh pristojnosti po vzorcu drugih občin. Doslej do razmejitve še ni prišlo.. Potrebno je tesno sodelovanje obeh svetov in pritegnitev sveta za komunalne in gradbene zadeve k sodelovanju, ker je za uspešno delo povezava vseh treh svetov potrebna. V minulem letu je svet za gospodarstvo tudi razpravljal o stanju prometnih zvez v naši občini in je v zvezi s tem stavil več konkretnih predlogov za izboljšanje voznega reda. Treba je priznati, da ima Tržič naj- boljše avtobusne prometne zveze v vsej republiki, k čemur je pripomoglo razumevanje podjotjia pa tudi posredovanja organov naše občine ter Turističnega društva. * Svet za komunalne in gradbene zadeve je v letu 1956 imel 13 sej, polog tega pa še ? skupne seje s svetom za gospodarstvo. Obsežno delo tega sveta so pomagale izvrševati komisije za urbanizem, za javne prostore in parkovno, ureditev, za gradnjo stanovanjskih hiš, za cestna omrežja, za elektrifikacijo in za vodovode. Od navedenih komisij sta bili najaktivnejši komisija za javime prostore in parkovno ureditev ter komisija za gradnjo stanovanj. Nobene po-mioč.ii n.i nudila svetu komisija za vodovode, ki se v celem ni niti enkrat sestala. Svet je imenoval tudi posebno komisijo za sestavo parcialnih odlokov. Do lanskega .leta so zidali raztreseno, po stavbiščiih v raznih krajih, ker ni bilo predpisa, kje se sme graditi. Z izdelavo zazidalnih načrtov bodo lahko vnaprej planirane komunalne naprave (ceste, vodovod, elektrifikacijo, kanalizacija itd.) do bodočih naselij. Dosedanja nesistematična gradnja stavb bo v bodoče onemogočena. — Načrti in osnutki parcialnih odlokov so bili potem, ko jih je odobril tudi ljudski odbor, dostavljeni okrajnemu ljudskemu odboru v Kranju s predlogom, da rj,:h v svoji pristojnosti, sprejme. Svet je na svojih sejah razpravljal o 175 različnih zadevah s svojega področja. Kot najvažnejšo je smatrati razpravo o predlogu investicijskega programa in novih gradnjah, to je trgovski hiši, stanovanjskem četvorčku, gradnji vodovoda Brezje — Hrušica, Sleme. Važna je bila razprava o potrjevanju spiskov stanovanjske komisije o vrstnem redu prosilcev za stanovanja in razprava o osnutku poslovnika za delo sveta. Kot svet za gospodarstvo je tudi svet za komunalne in gradbene zadeve-v lanskem letu napravil poslovnik za svoje delo. Razpravljal je o prošnjah delavcev in uslužbencev za dodelitev gradbenih parcel im stavlja! ljudskemu odboru definitivne predloge za dodelitev stavbišč. Tudi vprašanje lokacije nove pekarije je moral rešiti -ta svet, saj je lokacija tega zelo potrebnega podjetja naletela na številna različna mme-nja. Mnogo skrbi je posvečal svet olepšanju mestnega področja, ponovno, pa je razpravljal tudi o preložitvi Cankarjeve ce ste proti Slapu, Posvetovali se je o gradnji kopališča in številnih drugih zadevah. Svet za delo in delovna razmerja je na svojih sejah razpravljal maj več o- prciblorna'.ii ki zaposlovanja, analitski oceni delovnih mest v podjetjih, pomanjkanju strokovnega kadra in analizah o starostnem sestavu delavcev in uslužbencev. Tudi je ta svet obravnavat razne zadeve arbitraže in se seznanjal z rešitvami arbitražnega sveta. V letu 1956 je imel svet 3 seje, kar je odločno premalo. Število sej sicer ne more biti merilo za delo (Sveta, vendar nizko število sej kljub temu kaže, da ta svet še ni našel prave vsebine svojega dela. V bodoče bo moral ta svet iskati stike z delovnimi ko- lektivi in se baviti z vprašanji delovnih razmer. * Oddelek za gospodarstvo, komunalne in gradbene zadeve je kot upravni organ izvrševal vse upravne posle, - hkrati pa tudi administracijo s področja dela vseh treh svetov, o katerih je bilo pravkar podano poročilo. Oddelek je pripravljal material za seje svetov kakor tudi material, ki se je moral predložiti v odločitev ljudskemu odbo.ru. — Vse važnejše zadeve je oddelek dal svetom v razpravo' in odločal v soglasju s pristojnim svetom. Uslužbenci so večkrat prisostvovali in na zahtevo' dajali tolmačenja. Sejam vseh treh svetov je redno, prisostvoval načelnik oddelka, večini sej pa tudi upravni referent. Ogromno de.llo je izvršiti oddelek v začetku lota 1956 z izbiranjem podatkov in sestavo osnutka predloga družb onega plana. Oddelek je tudi izvrševal vse priprave za izvedbo javnih licitacij, to je trgovsko stanovanjske hiše iin četvo-rčkov. — Tudi ostale tehnične zadeve v zvezi z gradnjami so se pripravljale v tem -oddelku. V pripravi je sestava gospodarske kartoteke za občino Tržič. V zvozi s tem- delom, ki bo dalo več mesecev posla, je bilo razposlanih stotine dopisov in vprašanj za razne podatke. .Sestava Itake kartoteke bo trajala še več mesecev in bo ustvarila jasno sliko o gospodarskem stanju Tržiča in njegovih prebivalcih. Kartoteka bo imela značaj kronike, ker se bo letno dopolnjevala. V minulem letu je oddelek Izdal 296 'različnih odločb. Tudi potrjevanje tarifnih pravilnikov je moral 'pripravljati oddelek. V I. polletju je spadalo v njegovo pristojnost tudi zasledovanje izvršitve družbenega plana, Spomladi 1956 je oddelek izvršil licitacije za dobavo gramoza za ceste. V preteklem letu je oddelek izvršil 383 komisijskih ogledov, in sicer: kmetijskih 67, gradbenih 135, tržno-inšp Okolij sikih 140, upravnih 26; nadaljnjih 15 ogledov po uradni dolžnosti pa je izvršili načelnik. V oddelku so se opravljala mnoga druga dala, ki so v zvezi s kmetijsko dejavnostjo' in pospeševanjem kmetijstva. Tržna inšpekcijska služba je bila zelo aktivna in so izvršeni pregledi imeli dobre posledice, ker so odkrivali razne nepravilnosti im odstiranj ovali napake. V okvir oddelka spada veterinarska služba, ki izvršuje predvsem terenske posle. Veterinar jo izvršil na 46 privatnih gospodarstvih 104 zaščitena cep-iljenjiai goved in na 765 gospodarstvih zaščitna cepljenja 825 prašičev. Tuberkutiniziral je 175 goved, zaščitno cepil 243 psov in izvršil 178 drugih zdravniških akcij. Kurativnih posegov je poleg navedenega imel pri 92 konjih, pri 175 govedih, pri 318 svinjah in pri 7 glavah drobnice. Vsa živina je -bila v glavnem ozdravljena, izvzemiši 1 poginulega konja, 5 goved in 4 svinj. Veterinar je nadzoroval promet z živalmi in je pri tem ugotovil, da je v občino v preteklem letu prišlo 244 glav živine, deloma iz drugih republik. Veterinar je nadzoroval tudi javno klavnico, kjer je v preteklem letu bilo zaklanih POB goved, 1321 telet, 1119 svinj in 237 drobnice. Finance Ta panoga je poverjena svetu za družbeni plan in finance. Upravni ongan: Oddelek za družbeni plan iin iinance. Svet za družbeni plan In finance je bil ustanovljen .lami v juniju in je do konca leta imel 7 sej, od teh 3 skupno s svetom za gospodarstvo. Sicer nanovo ustanovljen je svet z dosedanjim delom dokazal, da je našel simiisel svojih nailog. Na svojih sejah je svet obravnaval 90 zadev s področja financ in .gospodarstva. Razpravljal je o. odloku občinskih do-klad za obrtnike, cestnem skladu ter o potrditvi zaključnega računa in skladov za prejšnje leto. — Tudi je razpravljal o upravnih odborih investicijskega sklada občine in investicijskega sklada .gostincev, dalje o pavšalnih obveznostih obrtnih .podjetij, o rebalansu proračuna, o proračunu komunalne banke in v 14 primerih podaljšal oziroma izdal garancije za kredite .gospodarskim organizacijam. Tudi je obravnaval 1.1 prošenj za dodelitev linvesticijske-.ga kredita ter prošnje trgovskih podjetij za določitev odstotka od prometa za plačni fond; rešil je 9 prošenj za dotacije iz proračuna, 3 prošnje za zamenjavo zemljišč SLP in še mnoge druge manjše prošnje. Štirikrat je na sejah razpravljal o problemu tržaškega gostinstva, ki lani v nekaterih mesecih ni bilo kos družbenim obveznostim. V vseh primerih, kjer je dokončna odločitev bila v pristojnosti ljudskega odbora, je svet po. končani razpravi na svojih sejah predložil zadevo ljudskemu odboru. * S postavitvijo sveta za družbeni plan in finance je bil ustanovljen kot nov upravni organ oddelek za plan in finance, v sklop katerega spada tudi uprava za dohodke. V preteklem letu je oddelek za finance sodeloval prt sestavi družbenega plana po svojem predhodniku, to Komisija za. narodno obrambo. Upravni organ: Odsek za narodno obrambo. Ljudski odbor je v II. polletju na podlagi zveznih predpisov imenoval komisijo za narodno obrambo. Komisija se je lani sestala štirikrat, do podrobnosti proučevala stanje v zvezi z narodno obrambo in sprejela sklope. Hkrati kot komisija je bil ustanovljen odsek za narodno obrambo, kot samostojni upravni organ. Posli v zvezi z narodno obrambo so narekovali ustanovitev takega organa. V I. polletju so zadeve narodne obrambe vršili uslužbenci poleg rednega dela, kar je implo za posledico, da ni bilo na tem področju želenega, reda. Z ustanovitvijo odseka .pa je za te posle Upravni odbor posredovalnice. Upravni organ: Posredovalnica za delo. Upravni odbor je bil konstituiran v decembru 1956. Praktično bo pričel z delom šele v lotu 1957, ko bo izvršen prenos finančnega poslovanja in razširi- je odseku za proračun. V dobi obstoja je oddelek obravnaval 207 različnih spisov in izdal 9 odločb za znižanje pavšalnega davka in za določitev odstotka od prometa za plačni fond v trgovskih podjetjih. Oddelek je izvršil finančni pregled letnega .poštovanja za loto 1955 v 11 ustanovah in izredni pregled v 2 ustanovah in 2 gostilnah, vse po uradni dolžnosti. V II. polletju je oddelek spremljal izvrševanje družbenega plana. V preteklem letu je bilo v oddelku obravnavanih 3407 računov za proračun iin nadaljnjih ca 600 računov za razne sklade. Ob koncu preteklega leta je oddelek začel s pripravami za sestavo družbenega plana in proračuna za leto 1957. Zadnje dni decembra je bil izvršen tudi rebalans proračuna. Lani je bilo odobrenih 8 investicijskih kreditov in 4 krediti, ki jih je najel občinski ljudski odbor za gradnjo stanovanj. V oddelku se vodijo likvidacijske liste za prejemke uslužbencev občine in šol. Oddelek vodi tudi ekono-mai in evidenco inventarja. Tudi evidenca splošnega ljudskega premoženja spada v pristojnost oddelka. Evidenca o trenutnem stanju je sicer zadovoljiva, vendar še nepopolna. Pred nekaj leti je oddelek za gospodarstvo priskrbel posestne liste vsega Tržiča. Te posestne liste, ki iih sedaj upravlja oddelek za f i-nance, bo treba dopolniti zaradi eventualnih sprememb v zadnjih nekaj letih. Uprava za dohodke je v minulem letu izdala 645 odločb o davčnem predpisu, dalje 2192 potrdil glede otroških dodatkov in 430 drugih potrdil. V upravi so obravnavali, še 559 drugih spisov. Proti izdanim odločbam se je pritožilo 27 oseb. Izvršenih je bilo 30 uradnih cenitev na terenu. Uprava za dohodke je izvršila vsa dela v zvezi s pobiranjem in knjiženjem vseh dohodkov. Delo uprave za dohodke je bilo zelo obširno. bil postavljen poseben uslužbenec. Odsek je svoje delo temeljito uredil. Obzirnost dela dokazuje, da je odsek v decembru pobral od vojaških obveznikov knjižice ter vanje vpisal določene spremembe, kar je vsekakor veliko delo. Odsek je lani rešil 454 spisov. Tudi vsa administra.-tivna dela odreda predvojaške vzgoje in njegovo evidenco vodi ta odsek. Lani je bilo. poslanih na taborjenje 13 mladincev iz kmetijskega sektorja s tremi inštruktorji in je bila izvršena posebna evidenca in preveritev letnika 1940, dalje je bil izvršen zdravniški komisijski pregled za 76 mladincev, ki bodo vključeni v uk predvojaške vzgoje. Odsek za narodno obrambo je lani na povabilo ali na lastno pobudo obiskalo okoli 3000 strank. tev pristojnosti. O zadevah, o katerih-bo v bodoče odločal u-ipravni odbor, pa je delno v preteklem lotu razpravljal svet za delo. Oktobra 1056 je kot samostojen upravni organ začela z delom posredovalnica za delo. Do tega časa je posle opravljal referent za delovna razmerja. Posredovalnica ima znatno, večje pristojnosti kot prejšnji referat. Vodi evidenco o 163 delodajalcih, od katerih je 87 iz privatnega sektorja. Lani je posredovalnica krila vse potrebe po delovni sili. Delodajalci so zahtevali 588 delavcev in je posredovalnica zaposlila 631 delavcev. Poleg .navedenih je bilo preko posredovalnice zaposlenih nad 100 mladih delavcev, ki so zapustili šolo, pa niso imeli zadostne prediizobrazibe za Vključitev v uk katere koli stroke. V uk je bito vključenih 66 vajencev vključno vajencev čevljarske industrijske šole tovarne »Peko«. Delodajalci so< bili pripravljeni sprejeti 172 vajencev. Ob koncu leta 1956 je posredovalnica beležila na našem področju le 5 nezaposlenih delavcev. Posredovalnica, je lani sklicala nekaj posvetovanj z delodajalci zaradi1 obravnavanja delovnih razmerij in oblik dode- Svet stanovanjske skupnosti. Upravni organ: Stanovanjska uprava. Po načelu družbenega 'upravljanja je tudi pri stanovanjskih hišah, vključenih v stanovanjsko skupnost, uvedeno družbeno upravljanje. V Tržiču so v letu 1956 obstajali trije sveti stanovanjske skupnosti, in sicer: občine, tovarne usnja RUNO in bombažne predilnice in tkalnice. Zadnja je bila ustanovljena šele ob koncu leta in bo. pričela z delom šele v letu 1957. Če na ostalih področjih lahko uigotavli aimo, da smio v lanskem letu utrdili organe družbenega upravljanja, pa to ne velja za stanovanjske skupnosti, saj se je svet stanovanjske skupnosti pri občinskem ljudskem odboru lani sestal samo dvakrat, kar kaže, da ta svet ni imel polnega razumevanja za svoje naloge. Se mnogo slabše pa je lani bilo stanje hišnih svetov, katerih večina se lani sploh ni sestala in ne opravlja prevzetih funkcij. Hišni sveti so Se omejevali samio na pobiranje najemnine. Hišni sveti bi morali dobivati pomoč od sveta stanovanjske skupnosti, ki sam nI vršil prevzetih dolžnosti. Glede tega bo treba temeljitih ukrepov. Stanovanjska uprava izvršuje administrativno delo za svet stanovanjske skupnosti in je obravnavala lani 283 zadev. Ob koncu leta je pri stanovanjski upravi 475 nerešenih prošenj m dodelitev stanovanj. Zanimivo je, da je 13 nerešenih prošenj še iz leta 1950, 12 iz leta 1951, Sodnik za prekrške. Ljudska milica. Poseben samostojen občinski organ je občinski sodnik za prekrške, ki je lani obravnaval 88 upravno - kazenskih zadev, od katerih jih je rešil 53 z izrekom denarne kazni, ostalo pa z ukorom ali iz odstopom drugim organom oziroma ustavitvijo' upravno kazenskega postopka.. Skupno, je izrekel denarnih kazni za 40.910 dinarjev in občinske talkse 10.750 dinarjev. Storilci prekrškov so morali tudi plačati stroške upravno -kazenskega postopka. Največ jo lijevanja delavcev preko posredovalnice. — Posredovalnica tfe imela težkoče, ker so. se delodajalci branili zaposlovati invalide. Problem še ni rešen. Lami je posrediovataiica imela težkoče pri zaposlovanju delavcev, ki so odslužili vojaški rok. Toda tudi ta problem je bil s pomočjo ostalih posredovalnic v okraju zadovoljivo v celoti rešen. Posredovalnica je ugotovila, da v nekaterih obrtniških strokah ni naraščaja, ponekod pa mojstri ne ravnajo primerno z vajenci, Posredovalnica vodi tudi poklicno posvetovalnico za zaposlitev vajencev. Odnosi med posredovalnico in podjetji so bili dobri razen ene izjeme. V upravno administrativnem postopku je posredovalnica lani imela 680 zadev. Lani je bilo izdanih 380 delovnih knjižic. Po pooblastilu okrajne inšpekcije dela izvršuje posredovalnica tudi nekatere inšpekcijske posle. Lani je bilo izvršenih 30 takih pregledov. 21 iz leta 1952, 80 iz leta 1953, 78 iz leta 1954, 142 iz leta 1955 in 129 iz lanskega leta. Te številke nazorno kažejo stanovanjsko stilsko v Tržiču. Naravni in priseljeniški prirastek v naši občini je lani znašal 207 oseb, kar stanovanjsko stisko še povečuje. Vselitvenih odločb je bilo izdanih 82. Uprava si je lani ogledala na terenu 624 stanovanj. Proti koncu leta se je iz stamovainjiffce skupnosti občine izločilo. 78 stanovanjskih hiš (s 476 stanovanji), ki jih je prevzela novo ustanovljena uprava BPT, ki bo imela več možnosti za njihovo vzdrževanj e. Stanovanjska uprava občine Tržič je lani imela sledeče do- hodke: saldo 1. 1. 2,866.06« najemm.ine 7,928.806 dotacije občine 2,000.000 izredni dohodki 625.000 vodarina 316.501 skupaj 13,736.373 Izdatki pa so bili: večja popravila 3,624.328 manjša popravila 1,580.129 stroški uprave 1,089.206 odvod 80% 400.000 odvod vodarine 284-91^ skupaj 6,996.575 Saldo 31. 12. 6,139.1^ Saldo je naložen takole: sklad za vzdrževanje 1,531.650 sklad za vzdrževanje 4,131.487 sklad za upravio 255.935 sklad za gradnjo hiš 887.071 skupaj 6,806. I*6 bilo kršitev uredbe o osebnih izkaznicah, .o prijavljanju bivališča in odloka o javnem redu in miru, nekaj pa tudi kništev cestno - prometnih predpisov. " II. polletju je število prijav pre" cej upadlo, kar se da pripisa*1 uspešnim preventivnim ufcrep0in;l in stalnemu vzgajanju državi]3' nov. Deloma pa so tudi popu* stili organi, ki liimajo. dolžnost odkrivati in prijavljati, prekri' ke. Storilci prekrškov so v glavnem delavci in le majl>#S odstotek je kmetov in obrtnikov, zaradi česar so bile kazni s°' Narodna obramba Posredovanje dela Stanovanjske zadeve Javni red in mir so bile uporabljene v primerih, ko so storilci ponovno storili Prekrške aili so zasledovani osebne koristi. Čeprav zadeve iz sanitarnih predpisov niso v pristojnosti občinskega sodnika za prekrške, lenta v svojem poročilu pozitivno ocenjuje" delo občinskega sanitarnega inšpektorja in bi bilo želeti, da se' tudi drugi upravni organi obračajo na sodnika, kadar je to potrebno. Ljudska milica je v lanskem letu prijavila 90 primerov stor- Družbeni plan je bil v letu 1950 precej napet in sprejet dokaj pozno, šele v poletju, kar 3e povzročalo upravičeno mnenje, da ne bo mogoče doseči planiranih Iznosov iin da bo gospodarstvo v občini trpelo. Uspeh pa je bil proti pričakovanju ugodnejši, in ziaizna-•nuje gospodarstvo v naši občini- nadaljnji napredek. Družbena proizvodnja in narodni dohodek Količinska proizvodnja, je bila v lotu 1956 na področju tržaške občine dosežena z 99.4 % Planirane množine in sicer: v kovinski Industriji 80.11 % v lesni industriji 108.5 % v papirni Industriji 99.0 % v tekstilni industriji 102.4 % v industriji usnja lin obutve ' 98.G % Vrednost družbene proizvodnje, storitev in uslug je v celoti znašala (po odbitku materialnih stroškov) 4,389,407.877 dinarjev, kar pomeni, da je vrednostni plan dosežen si 100.30%. Družbena proizvodnja na enega Prebivalca je bila dosežena v Planiranem iznosu (4.14.300 din). Narodni dohodek je bil presežen in je znašal 385.400 din na enega prebivalca. Industrija Ta panoga je plan družbene Proizvodnjo izpolnila ,in presegla za 2.1%, hkrati pa je prikazala porast 'materialnih stroškov za 6 % nad planiranimi iznosi. Pričakovano povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 0 % v industriji se torej ni izpolnilo. Potoanjkanje pogonske sile spomladi 1056 je v znatni meri oviralo izvršitev prevzetih planskih nalog, četudi je industrija s proizvodnjo pohitela v mesecih, ko je Milo dovolj pogonske sile. Značilno za industrijo je, da so plače dosežene s 98,1 %, dobiček pa s 95.7 %. V industriji je bilo v lanskem letu zaposlenih 3234 oseb, torej 215 več kot v prejšnjem letu. (V ostalih strokah, t. j, v obrtništvu, gostinstvu, trgovini itd., se ie število zaposlenih lani zmanjšalo za 4 osebo proti prejšnjemu letu.) Porast zaposlenih oseb v industriji ni v skladu z doseženo količinsko proizvodnjo. UVOZ IN IZVOZ Tržiška tovarna, kos in srpov: Podjetje ni uvozilo ničesar, zvozilo pa je za 17,724.000 (de-y,iznih) dinarjev poljedelskega m ročnega orodja V Švico, Grčijo, Sirijo, Iran, Čile in Imdi- jenlh kaznivih dejanj. Največ je bilo tatvin in sicer lažjega m priložnostnega značaja. Le tatvina usnja v tovarni PEKO je bila večjega obsega. V afero so bili zapleteni tudi čevljarski obrtniki. Sovražna propaganda je tudi lani bila aktivna največ med mladino iin je v propagandi iskati vzroke, da je lami pobegnilo čez mejo preko 30 oseb, predvsem mladi zaipeljanci in nekateri avanturisti. Sovražna propaganda pretirano hvali raz- jio. Plan izvoza je podjetje doseglo s 94.17 %. I'ilarna »Triglav«: Podjetje je uvozilo iz Češke jeklo v vrednosti 3,198.000 (naših) dinarjev. Izvoza ni planiralo, toda izvozilo je v Brazilijo pil v vrednosti 3,284.000 (naših) dinarjev. Lesno industrijsko podjetje: Iz Nemčije je uvozilo pomožni material v vrednosti 1,095.000 (naših) dinarjev, izvozilo pa je v Anglijo, Italijo, Francijo, Madžarsko, Turčijo, Izrael in USA rezan les, zaboje, mizarske izdelke in pripenjale za perilo v vrednosti 25,663.053 (deviznih) dinarjev. Plan izvoza je torej doseglo s 75.0 %. Tovarna finega pohištva: Uvozila je iz Italije, Avstrije in Nemčije za 275.439 (deviznih) dinarjev drobnega potr osnega materiala (tožila, brusilni papir in sanke za cepljenje), izvozila pa je za 9,952.222 (naših) dinarjev svojih izdelkov v Anglijo, in Holandijo. Izvoza ni planirala. Tovarna lepenke: To podjetje je uvozilo iz Avstrije sita s cilindri in izžemal-no klobiučevino v vrednosti skupaj 574.830 din, izvozilo pa je lepenko, v Italijo, v vrednosti 576 (deviznih) dinarjev. Izvoz ni to:l planiran. Bombažna predilnica i« tkalnica: Investicijskega materiala ta gospodarska organizacijo ni uvozila, pač po je po disponen-tu združenja, v .Beogradu uvozila .surovine, t. j. surovega bombaža iz USA, Grčije ,in Rusije v vrednoisUli 1,362.860.000 (naših) dinarjev. Podjetje je svoje izdelke izvozilo v Avstrijo., Nemčijo, Anglijo in v Libanon v vrednosti &92.27P.000 (naših) dinarjev. V tem znesku pa je upoštevan plačami prometni davek v iznosu 383.677.000 din. Količinski plan proizvodnje je podjetje za izvoz planiralo z 1,500.000 m, dejansko pa je izvozilo'13,086.000 m, torej 'je plan izvoza doseglo z 205 %. Tovarna usnja »Runo«: Uvozila je investicijskega materiala, t. j. strojev za 5,800.000 (naših) dinarjev iz Italije. Surovin ter pomožnega materiala je uvozila za 35,671.000 (naših) dinarjev, in sicer1 .surove kože iz Italije dn Brazilije, strojila, barve, olja in mosti pa iz Nemčije, Avstrije, Rusije, Poljske in Anglije. mere v tujimi. Znani so primeri, da so svojci pobeglih prejeli malenkostne pošiljke iz inozemstva, kar je sprožilo govorico, kako se pobeglim v inozemstvu dobro godi. In takim govoricam mladina najprej nasede. Družbene, posebno pa mladinske organizacije bi. lahko mnogo storile, da hi sovražno propagando pobijale in razmere v inozemstvu prikazovale v pravi luOi. V mandatnem postopku so organi LM lani kaznovali 502 osebi z denarno kaznijo 27.000 din. Podjetje je izvozilo, za 180.758 dolarjev svojih izdelkov, t; j. usnja, volne in dlake v Rusijo, Švico, Avstrijo in v Anglijo. Plan izvoza je torej .izpolnilo z 98 %. Tovarna obutve »Peko«: Uvožen je bil razmnoževalni stroj iz Švice in reprodukcijski material v vrednosti 10,408.000 (devizn ih) dinairjev. Podjetje je izvozilo' čevljev za 28,713.000 (deviznih) dinarjev v Ruraijo, Poljsko, Anglijo in na Malto. Izvoz čevljev je nasproti planu dosežen z 70,37 %. Čevljarskih lesenih žebljev pa je podjetje izvozilo v vrednosti 819.000 (deviznih) dinarjev v Grčijo- in je plan. izvoza teh izdelkov dosežen z 21.66 %. Gradbeništvo V I. polletju gradbena stroka ni imela zadostne zaposlitve, keir še ni bil sprejet družbeni plan in niso bila znana 'razpoložljiva sredstva. .Kljub polletni stagnaciji pa je ta stroka izvršila plan s 94.2%, kar je zadovoljivo. V tej stroki se v lanskem letu opaža znatno znižanje planiranega dobička, ki je bil dosežen le z 49 %, kljub temu, da je bili dosežen skoraj poln iznos planirane realizacije. Gozdarstvo Z okrajnim družb onim planom je bila določena kvota poseka za našo občino s 5228 m-1 tehničnega lesa in 2450 m3 drv, skupaj 7678 m». Dejanskega poseka pa je bilo v lanskem letu 6233 m-'. Plan poseka .iglavcev je bil celo presežen, medtem ko posek drv ni bil izkoriščen niti s 50 odstotki. Zato se je presežek poseka iglavcev kril v manjšem poseku listavcev, katerih na področju naše občine primanjkuje. Planirani dohodki gozd. sklada v iznosu 10,533.920 din so bili preseženi za 1,489.000 din. Presežek nad planirano kvoto je bil dosežen zaradi večjega poseka iglavcev in novih višjih postavk sklada za obnovo ;;ozdov. Planirana postavka 110.000 din za .gozdne drevesnice je bilai v celoti realizirano. Planirana postavka 1,650.500 din za gojitev je bilai tudi presežena. Za delo' na tem področju je bilo Izdano 1,425.570 din, vrednost sadik, porabljenih za pogozdovanje in spopolnjevanje, pa je znašala 500.000 din. Tako znaša vrednost izvršenih gozdno gojitvenih del 1,925.000 din. Postavka. 140.000 din za varstvo gozdov mi bila v celoti iz- Kršitelji so bili vozniki, kolesarji in nekaj nočnih razgrajačev. Postaja LM je okrajnemu sodniku za prekrške odstopila 125 prijav. Ugotavljamo, da je v minulem letu v naši občini bilo manj kaznivih dejanj in manj prekrškov, kar je pripisovati naraščajoči zavesti državljanov. Dejavnost organov LM je seveda bila usmerjena tudi na ■druga področja in so. v tem poročilu navedene le zadeve družbenega življenja. plana in koriščena zaradi presežka v postavki »gojitve«. Porabljenih je bilo le 60.000 din. za -ograjo pod Jaivornikoim. Višina izkoriščanja postavke »za urejanje« ni znana, ker vodi 0. tem evidenco odsek za taksa-ciijo pni OUG v Kranju. Po ugotovitvah je bil v ta namen planirani! znesek v celoti izkoriščen. Za gozdne komunikacije v naši občini je bilo. lani porabljenih 1,161.000 din, četudi je znašal planirani znesek 1,130.000 dinarjev. Mostova na poti Vampi.—Sla-parska vas sta bila dograjena in so znašali stroški 362.000 din. Zgrajen je planirani, most pod Matizovcem v Podljiubeljiu za 600.000 din in so bili stroški torej za 40.000 din nižji, kot je znašal plan. Prav tako je iz postavke v nedržavnem sektorju izplačan, znesek 1,500.000 din za oporni zid oziroma preložitev ceste v podaljšku Cankarjeve ceste proti Slapu. Za gradnjo nove logarnlce v Tržiču so bila na razpolago sredstva iz -državnega sektorja. Logarnica je zgrajena in je že v uporabi. Kmetijstvo Poljedelstvo Hektarski' donosi, v poljedelstvu so bili v letu 1956 slabši kot v letu 1955. Pri krompirju, ki je naša glavna poljska kultura (saj zajema nekaj več kot eno petino' njivske površine), ne zaznamuj emo napredka predvsem zaradi zmanjšanja uporabe umetnih gnojil. Vendar se je povečala površina kroimpirišč v letu 1951 od 82 ha na 103 ha. — Kljub temu, da so bili hektarski donosi nekaterih poljščin pod normalo, se je proizvodnja v celoti povečala' za 5% proti 1. 1955 ter za; 25 % proti i. 1954. Verižni indeks proizvodnje: 1954 1955 1956 100 119 125 Indeks nasproti letu 1055: 1955 1956 100 105 Vrednost proizvodnje v poljedelstvu pa se je proti letu 1955 povečala za več kot 5 %, kar gre predvsem na rovaš povečanja cen kmetijskim pridelkom. Sadjarstvo Pridelki sadja so. v letu 1956 samo nekaj manjši kot v normalni sadni letini 1953. Kakor vedno so tudi letos pri pridelkih posameznih sadnih kultur precej veliki skoki, vendar pa pričakovani. Tako beležimo zelo o izvršitvi družbenega proračuna za leto 1956 lep pridelek hrušk in orehov, medtem ko je pridelek jabolk, sliv in češenj na rodno drevo manjši kot leta 1955. Ce vzamemo proizvodnjo sadjarstva kot celoto ter za osnovo sadno letino 1953, dobimo naslednji indeks proizvodnje: 1953 1954 1955 1956 100 43 152 88,5 Vrednost proizvodnje pa je približno enaka letu 1955. Proizvodnja mesa se nasproti letu 1955 ni zvišala ter je ostala na istem nivoju. Občutno pa je zmanjšala vrednost proizvodnje zaradi nižjih cen pri odkupu živine. Proizvodnja mleka je za 16% večja proti letu 1955 in za 68% večja proti letu 1954. Verižni indeks proizvodnje: 1954 1955 1956 100 145 168 Obenem s proizvodnjo pa je narastla tudi vrednost le-te. Proizvodnja jajc je ostala na istem nivoju kot leta 1955. Proizvodnja volne se je občutno zmanjšala, ker se je zmanjšalo število ovac za 20 odstotkov. Poraba umetnih gnojil V letu 1956 je bilo na področju naše občine porabljenih 110 tisoč kilogramov umetnih gnojil, kar je za 20 odstotkov manj kot leta 1955. Globinsko gnojenje sadnega drevja se v letu 1956 še ni začelo sistematično izvajati, z delom so začeli šele v zimi 1. 1956. Zaščita rastlin Zaščita poljedelskih kultur je •bila v lanskem letu zadovoljiva. Omejevala se je prvenstveno na zatiranje koloradskega hrošča in kapusovega belina. V naši občini so bili lansko leto posejani s krompirjem 103 ha. Od te površine je bilo po koloradskem hrošču okuženih 50 ha ali' 48 %• V akciji zatiranja koloradskega hrošča je bilo tretiranih 94 % vseh okuženih površin s kemičnim zatiranjem, ostalo pa z mehaničnim zatiranjem, Okužba po tem nevarnem škodljivcu zaradi zadovoljivih zaščitnih ukrepov ni vplivala na pridelek krompir j a>. Sadnih dreves je bilo očiščenih In poškropljenih 12.400, to je 59,9 %. Z uspehom še ne moremo biti zadovoljni. Celotna stroški zatiralnih akcij so znašali 290.000 din. Stroške za delovno silo, pogonska sredstva in za amortizacijo strojev v iznosu 130.000 din so' plačali proizvajalci sami, medtem ko so zaščitna sredstva plačale v iznosu % stroškov kmetijske zadruge, V* pa OLO Kranj. Kljub temu pa je škoda, napravljena po rastlinskih škodljivcih, ugotovljena na iznos 350 tisoč dinarjev in pri tem niti ni všteta škoda, ki je nastala zaradi tega, ker so sadjarji morali precej močno izsekati nasade sliv. Planšarstvo V lanskem letu so bili dovršeni objekti na, Lešanski planini, Javorniku in Dolgi njivi. Nadaljevalo se je s čiščenjem planin in melioracijami na ostalih 7 planinah. Vrednost celotnih investicij, čiščenj ter melioracij znaša za lansko leto 2,800.000 dinarjev. Od te vsote so prispevali: pašni interesenti v obliki dela 400.000 din, kmetijske zadruge 600.000 din, občinski investicijski sklad 1,800.000 din. Kmetijske zadruge Delavnost teh zadrug se je tudi v lanskem letu omejevala največ na trgovino z mešanim blagom in z lesom, medtem ko je bil pričakovani odkup presežkov kmetijskih pridelkov malenkosten. Krivda za to je deloma v nerazumevanju zadružnikov samih, deloma pa v nedovoljni odkupni organizaciji zadrug. Obdavčitev v kmetijstvu Kakor v letu 1955 je bila izvršena odmera kmečke dohodnine tudi v letu 1956 na podlagi zemljiškega katastra. Katastrski dohodek se ni spreminjal, pač pa so se deloma spremenile davčne stopnje, kar znaša v letu 1956 v absolutnem znesku približno 200.000 din več kot v letu 1955. Občinske doklade so bile odmerjene na katastrski dohodek in je znašala povprečna stopnja za območje občine 10,5%, v absolutnem znesku pa so znašale doklade za 1,600.000 din več kot v letu 1955. Na novo uvedena taksa za vprežna vozila, priprave za proizvodnjo ter na delovno živino in pse je po Tedni odmeri znašala 3,800.000 din, s povlški zaradi neprijavljenih ali prepozno plačanih omenjenih sredstev pa je dosegla iznos 4,250.000 din. Promet Cestni potniški promet je vzdrževalo podjetje SAP (Slovenija avto-proimet) iz Ljubljane na način in v obsegu, s katerim smo lahko zadovoljni. Vozni red je podjetje sestavljalo po krajevnih potrebah'. Na progli Tržič—Ljubljana so v letu 1958 bili uvedeni moderni avtobusi. Tržič je v lanskem letu imel 11 avtobusnih prog do Ljubljane in obratno. Tako glede števila prog kakor tudi glede frekvence je Tržič pred vsemi kraji v Sloveniji. V teku pa je akcija za uvedbo še novih zvez z Ljubljano to za uvedbo posebne avt. proge .iz Tržiča preko Kovorja do Ljubljane. Občinski ljudski odbor bo omogočil uvedbo te proge s tem, da bo dal podjetju SAP na razpolago parkirni prostor nasproti predilniškeiga dekliškega doma. Pri sestavljanju železniškega voznega reda. so sodelovali tudi organi'! občinskega ljudskega odbora. Tovorni promet s kamioni so vzdrževale gospodarske organizacije same in se planirani tovorni promet krije z realiziranimi prevozi. Trgovina Bistvenih sprememb v trgovski mreži na območju naše občine v lanskem letu ni bilo. Za potrebe prebivalstva je poslovalo 39 poslovalnic v sklopu 4 trgovskih podjetij, nadaljnjih 9 poslovalnic v sklopu podjetij, ki iona jo sedež uprave izven območja občine, in dve samostojni prodajalni. Nasproti letu 1955 se je mreža povečala samo za dve prodajalni, In sicer za poslovalnico podjetja »Sadje« (Kranj) in »Avtoservlis« (Tržič). V odnosu nasproti prebivalstvu odpade 281 prebivalcev na eno poslovalnico,, kar je odločno premalo. Zelja, da se tudi v Tržiču ustvari trgovska mreža, ki bi poskrbela, za čimvečjo izbiro, tistega blaga, ki ga kupec zahteva, še ni v celoti uresničena. Se nadalje bo treba skrbeti za kulturnejšo postrežbo in primarno emballranje .kupljenih predmetov. Modernizacija trgovskih lokalov spričo objektivnih težav ni napredovala ter je bil sodobno urejen samo lokal prodajalne z železnino, kot je to že zgoraj omenjeno. V lanskem letu začeta gradnja petih sodobnih poslovnih lokalov na Ravnah v Tržiču bo zaključena letos, tako da bo, največje delavsko naselje Tržiča dobilo prodajalno za meso, zelenjavo in sadje, mleko, kruh, prodajalno mešanega blaga in bife. Lani je občinski ljudski odbor dovolil ustanovitev prodajalne konfekcije. Svetil potrošnikov kot organi družbene kontrole, ki vršijo nadzor nad poslovanjem trgovine, so bili izvoljeni za vse prodajalne špecerlje, manufakture, delikatese, mesarije in. prodajalne kruha. V začetku svetil potrošnikov niso razvijali večje dejavnosti in so se pojavljali najrazličnejši predlogi in na-sprotuijoičai si mnenja o pravicah in dolžnostih ter sestavi svetov. Do izraza so prišle koristne in sprejemljive pobude, pa tudi razna pretiravanja glede pristojnosti svetov in bi osvojitev pretiravanj pomenila nedopustno vmešavanje potrošnikov v komercialno operativo in pristojnost organov delavskega samo-upravljanja. Občinski ljudski odbor je stremel za tem,, da obstoječe svete utrdi in preudarno izvršuje naloge pristojnosti teh svetov. Gostinstvo in turizem Ce bi ocenjevali vlogo gostinstva samo po njegovi udeležbi v narodnem dohodku občine, ki znaša komaj 1 %, ne bi mogli trditi, da je to važna gospodarska panoga. Bolj pomembna je njegova vloga v realizaciji družbene proizvodnje, saj je v letu 1956 ostvairjeno samo v družbenem sektorju 60,000.000 dinarjev. Najpomembnejša je vloga gostinstva pri razvoju turizma, ki si znova utira pot v naše območje. Gostinstvo Tržiča za uspešen razvoj turizma še n:-mia zadostnih pogojev, vendar se obstoječi pogoji dajo zbolj-šatrii z dostojno ureditvijo gostinskih prostorov, kulturnejšo postrežbo, in kvalitetnejšo izbiro jedil in pijač. Na tem področju, to ponovno lahko ugotovimo, je bilo storjeno pri vseh gostinskih obratih premalo, in se je posebno v lanskem letu pojavljala med gostinci tendenca zagotoviti si manjše družbene obveznosti iin višje plače, niso pa stremeli po zvišanju prometa oz. gostinskih kapacitet, ki so bile na razpolago. Tudi lansko leto so bile v Tržiču pomembne prireditve in se jo gostinstvu nudila ugodna priložnost, da jih izkoristi, kar pa ni vedno storilo v zadovoljivi višini. Gostinstvo' na področju naše občine še vedno ne nudi gostu tega, kar gost zahteva. In kvaliteta gostinskih storitev še z daleka ne dosega predvojnega nivoja. Lansko leto je poslovalo v občini 11 gostiln družbenega sektorja, 1 kavarna, bife, 9 gostiln zasebnega sektorja, 1 delavsko uslužbenska restavracija, 2 tovarniška bifeja, 1 gostišče družbene organizacije, 8 plan.n-skih postojank, torej skupno 33 gostinskih obratov. Ob koncu leta je bila ustanovljena še mlečna restavracija, ki uspešno posluje v zadružneim sektorju, medtem ko je finansiral adaptacijska dela in nabavo opreme občinski ljudski odbor. Iztržek gostinstva po vrstah storitev v letu 1956 je bil naslednji: alkoholne pijače 58,405.000 din brezalkohol. pijače 3,350.000 ,. hrana 12,178.000 „ nočitve 186.000 „ ostalo (tobak itd.) 11,399.000 „ skupaj 85,518.000 din Največji iztržek pri alkoholnih pijačah dosega kar 68% vseh storitev in je sorazmerno največji v kranjskem okraju. V primerjavi iztržka z ostalimi občinami se ta najbolj odraža pni nočninah in je Tržič na predzadnjem mestu po stvarni realizaciji. V primerjavi s procentom pa bi se pomaknil na zadnje mesto. Gostinstvo bo moralo storiti vse, da se stanje v tem pogledu čimprej izboljša. V Tržiču je danes 19 postelj V dveh gostiniskih obratih (Pošta in Pod Košuto)', v planinskih kočah pa 172 postelj. Gostinski obrati v naši občini so ponekod še neprijazni, ne zato,, ker ni denarja za popravilo prostorov ali za nabavo inventarja, ampak zato, ker gostinci premalo skrbe za čistočo in domačnost in s premajhnim okusom urejajo gostinske prostore. Inspekcija, ki je lani obiskala vse gostinske obrate, je v nekaterih ugotovila graje vredno stanje. Priznati pa je, da se zadnje mesece to stanje že boljša. V lanskem letu smo započeli akcijo, da preidejo nekateri gostinski obrati iz družbenega v zasebni sektor. Pomiembno vlogo za razvoj turizma so v lanskem letu odigrali Turistično' društvo z vzdrževanjem informacijske pisarne, gostišča in menjalnice, planinska društva z vzdrževanjem svojih planinskih postojank in nekatera športna društva s prirejanjem tekmovanj, pri čemer je predvsem omeniti Avto-moto društvo. Prireditve so privabile v Tržič tisoče gostov, ki so riS" dvomimo povečali realizacijo' v gostinstvu in trgovini. Obrt Tudi razvoju obrtništva se je v občini Tržišč posvečala posebna pažnja, saj je obrtništvo tudi v Tržiču važna panoga gospodarstva. Čeprav je maše obrtništvo delno tehnično napredovalo, je bilo zanj še vodno' karakteristično ročno dalo, ki se je opravljalo v manjših gospodarskih organizacijah z minimalnim organskim sestavom sredstev za delo, v nasprotju z industrijo, v kateri je organski sestav sredstev bistveno močnejši. Tudi tržiško obrtništvo ima nalogo, da služi zadovoljevanju potreb družbe s predmeti široke potrošnje in da nudi potrošnikom drobne usluge. Stanje obrtnih obratov kaže, da se je njih število v letu 1956 povečalo1, kot se je povečalo število zaposlenih delavcev, čeprav se stanje obrtnih obratov v drugih občiiinah v okraju Kranj zmanjšuje. V tržaški občini ie bilo v lanskem letu 14 obratov socialističnega iin 111 obratov zasebnega sektorja. Proti letu 1955 se stanje socialističnih obratov ni spremenilo', medtem ko se je zasebni sektor povečal za 2 obrata. Stanje zaposli enih v obrti: v socialističnem sektorju «®, v zasebnem sektorju 238, Skupaj 397, brez vajencev 324. Primerjava obrtnih obratov in zaposlenih obrtnih delavcev brez vajencev v odnosu na prebivalstvo s povprečjem okraja, republike in federacije kaže naslednje stanje: Tržič 81 prebivalcev na en obrat, 31 na enega delavca; OLO Kranj 70 prebivalcev na en obrat, 30 na enega delavca; LRS 90 prebivalcev na **>' obrat, 36 na enega delavca; PLRJ 130 prebivalcev na en obrat, 05 na enega delavca. Gornji podatki, še bolj pa vsaikodnevna praksa kažeta veliko potrebo po novih obrtnih delavnicah. — Pomanjkanje teh (zidarskih, ključavničarskih itd.) Povzroča žušmarstvo, prav tako Pa tudi vpliva na cene izdelkov «1 uslug. Lansko leto- sio slabo Uspevale obrtne delavnice socialističnega, sektorja, to je Radio-'nehamika, Pletilstvo in Foto-de-lavnica, kar je privedlo do njihove likvidiaclje. Nezadovoljivo je tudi stanje ■vajencev. Število. 73 ni v pravilnem odnosu proti kvalificirani delovni sili, to je 249 osebam. Vs •dansko šolo. v Tržiču obiskuj« »1 učencev iz obrtništva in 90 iz Industrije. Vajenska šola nima Primernih prostorov in je že v načrtu ureditev zbornice, kabi-neta ter pisarne. Protizakonito izvrše vanje obrti zajema v Tržiču še velik obseg obrtniških uslug in se odraza v raznih oblikah, kot delo °Seb, ki so sicer zaposlene, pa Se v prostem času bavijo z obrt-pcStvoim iin delavnostmi, ki niso registrirane. Sušmairstvo IV Trži-6u ne nastaja zaradi nezaposlenosti, temveč iz prizadevanja za dosego večjih dohodkov posameznika. Občinski ljudski odbor lani ni Predpisal pavšalnih družbenih obveznosti 4 obrtnim podjetjema, Medtem ko so. bile vse ostale obrtniške gospod sirske organlza-0lJe pavšalno obdavčene. Komunala V Tržiču je v letu 1956 postavala glede na zakonita dolo-l'a kot komunalno podjetje le "Pekainija.«. Ostale gospodarske organizacije, k!i so bile izamišlje-"° kot komunalna podjetja, so ostale finančno samostojni zavo- ker {aja. z 872 kv. metri stanovanjskega prostora. V gradnji, toda še ne dograjene ob koncu leta 1056 so: 2 hiši s 15 stanovanji (investitor obč. ljudski odbor), 3 hiše s 6 stanovanji (Investitor gospodarske organizacije), 22 hišic z 22 stanovanji (investitorji zasebniki). Skupaj je še nedograjenih 27 hilš s 43 stanovanji ter 2170 kv. metri stanovanjskega prostora. Kontrolna komisija tržne, sanitarne in veterinarske inšpekcije je v letu 1056 pregledala poslovne prstore in so gospodarske organizacije no podlagi odredb koirnilalje odstranile mnoge nedostatke v prostorih, to' je napravile so nove pode, napeljale vodovod, očistile prostore,, nabavile novo opremo itd. Modernizacija nekaterih večjih, toda kritičnih poslovnih lokalov je z zahtevo komisije terimiiinirana na leto 1957 in, so tozadevna dela, v teku. Trgovska poslovalnica z železniino' na Koroški cesti je v lanskem letu bila povsem prenovil j ena iin na novo opremljena, trgovska poslovalnica, zadruge Leše se je preselila v obnovljene prostore, obč, ljudski odbor pa je sodobno adaptiral in opremili prostore mlečne, restavracije na Trgu svobode. Investicije gospodarskih organizacij Gospodarske organizacije na našem področju so lani izvršile nove investicije v vrednosti 142 milijonov 836.000 din, In sicer: iindustriijiai 136,572.000 din obrt 1,633.000 „ trgovina 3,842.000 ,, gostinstvo 244.000 ,, komunalna podjetja 545.000 ,, Investicije so bile finansirane iz amortizacijskih in 'investicijskih skladov. Denarni promet in kupna moč prebivalstva Preko banke je bil na področju naše občine v lanskem letu realiziran naslednji blagovni in denarni .promet: Izdatki prebivalstva -r niso pridobitnega zna- hu Komunalna dela mn naprave so finansirane v lanskem letu 1K sredstev občinskega proraču- na in investicijiskih sredstev ter So dola in stroški zanje opisani **i proračunskih oziroma, inve-B"fti|jskih izdatkih. Na občinske ceste v dolžini *3-2?7.!;m je biil v lanskem letu •Jasuitega 782 kub. metrov gra-"W*a, fci je stal 917.000 din, Na področju naše občine so ''o lami dograjene: 4 stanovanj-*e hiše s K! stanovanji (investitor obč. ljudski odbor), 2 hiši 4 stanovanji (investitor gospodarske staoo' 5 organizacije), 4 hiše vanji (investitorji zaiseb- iiztržefc trgovine turizem in gostinstvo, usluge promet komunalna-stanovanjska dejavnost privatniki iz proračuna 12,185.000 din >23,035.000 66,167.000 8,120.000 8,035.000 11,934.000 Ta odliv gotovine iz Tržiča v druge kraje je postal že običajen. Struktura prebivalstva po poklicih Šoferji, avtoimehanliki, mehaniki, ključavničarjii 265; elektri-čarji, elektroiiiništalaterji, telefonisti 79; strojniki, tehniki, obrate vodje in. mojstri 367; pilarji, brusači, koisiarjiii, kovači, kleparji 290; zidarji, pleskarji, gradbeniki 71; mizarji, kolarji iin tesarji 1,36, krojači im šivilje 68; čevljarji, prirezovatci im usnjarji 581; prešivalke 82; naizma ostala obrt 102; kmetje 542; kmečki delavci 41; mameščenei 930; zdrav- kimcije iz proračuna kultura lin presveta hranilne vloge razna vplačila In zasebniki skupaj 9,237.000 7,616.000 11,418.000 3,637.000 661,384.000 8"ki). Skupaj je bilo. dograjenih novih stanovanjskih hiš s 24 anovanji in 1056 kv. metri stanovanjskega prostora. ^ adaptacijami je bilo lani '"^obijenih 12 novih stanovanj Dohodki prebivalstva din plače 573,319.000 pokojnine 77,448.000 socialne dajatve in otroške doklade 63,946.000 odkup lesa 17,450.000 odkup kmet. pridelkov 3,100.000 odkup živine 2,480.000 dohodki obrtnikov 229.000 dohodki od prevozov 2,180.000 operativa 15,176.000 hranilne vlage 10,199.000 odkuipiii od privatnikov 5,310.000 izplačila privatnih obrtnikov 43,929.000 skupaj' 815,231.000 Dohodki presegajo izdatke za 153,848.000 dinarjev. stveno osebje 44; železničarji 16; Žagarji, gozdni vozniki, logarji in gozdni delavci 255; tkalke, predilke in pletilje 788; delavci brez izučenega poklica 1604; gospodinjske pomočnice 35; gospodinje 1563; osebni in rodbinski upokojenci 763; nesposobni za delo 177; otroci 1797; skupaj 10 tisoč 596. V naši občini je torej: 2041 kvalificiranih (proifesionistov) delavcev ali 19,2 %; 583 kmetov ali 5,5 %; 990 niaimeščencev, železničarjev in zdravstvenega osebja ali 9,3%; 1043 gozdnih iin drugih polkvalificiranih ali 9,8 odstotka; 1639 nekvalificiranih delavcev ali. 15,5%; 1,563 gospodinj ali 14,8%; 763 upokojencev ali 7,2 %; 1974 otrok in za. delo nesposobnih alli 18,7 %. Potrošnja življenjskih potrebščin Na podroičj.u tržiške občine so bile v preteklem letu porabljene naslednje količine življenjskih potrebščin: Količina (letno) Vrednost skupaj na enega celotne kig - 1 prebivalca količino pšenica, in rž 270 0,25 kg din 14.000 koruza v zrnju 56.456 5,32 kg 1,896 000 riž 35.777 3,57 kg 7,029.000 pšenična, moka 708.416 66,85 kg 46,078.000 testenine 43.244 4,08 kg 5,513.000 bel kruh, žemlje kg 132.140 12,46 kg 11,194.000 črn kruh 395.366 37,29 kg 18,988.000 druga moka 97.562 9,20 kg 5,92,1.000 ješprenj, kaša lih podobno 17.844 1,68 kg 2,441.000 sveže meso vseh vrst 197.022 18,58 kg 49,117.000 suho meso, mesni izdelki 57.541 5,43 kg 21,249.000 ribe in ribje konserve 900 0,08 kg 510.000 živalske jedilne' maščobe 45.554 4,39 kg 15,826.000 rastlinske jedilne maščobe 48.083 4,53 kg 16,683.000 sveže mleko 523.492 49,391 15,852.000 maslo, sir, mleko-prah 33.898 3,01 kg 8,638.637 si adkor 216.567 20,43 kg 31,856.000 kuhinjska sol 69.351 6,54 kg 2,471.000 prava kava 292 0,266 kg 835.000 kakao in čokolada 3.821 3,60 kg 4,024.000 marmelada) 1.644 1,66 kg 2,544.000 džemi, suho sadje 14.604 1,38 kg 2,339.000 paradižnikova mezga 3.729 0,35 kg 1,859.000 tobak 32,788.000 alkoholne pijače vseh vrst 66,384.000 brezalkoholne pij ače 3,302.000 kovinski predmeti 22,527.000 steklo, porcelan, keramika 4,070.000 elektrotehnični material 8,165.000 milo, soda, kemični predmeti 27,426.000 leseni predmeti 3,518.000 petrolej, svetilo 328.000 nekovinski material 5,452.000 ostala roba 1,000.000 drva, gorivo 24,000.000 manufaktura in obutev 158,000.000 V prednjih šfcvilkah še niso zajeti nakupi živil neposredno pni kmetovalcih, kar vse se pri nadaljnji navedbl procentualne udeležbe za posamezne življenjske potrebe upošteva.. Povprečno je vsak občan v lanskem- le tu dal za: živila 56,3 % gorivo 2,9 % obleko in obutev 9,0 % usluge 1,2 % Stanovanj e 2,7 % promet (vožnje) 0,1 % gospodinjske potrebščine 6,9 % kulturne potrebe 1,0% alkoholne pijače 8,1 % obrtniške nabave 5,4 % brezalkoholne pijače 0,4 % izlete, dopuste - 1,0 % tobačne izdelke 4,0 % prihranki 1,0 % Komentar o izvršitvi družbenega plana gospodarskih organizacij Rekapitulacijo izvršitve družbenega, plana gospodarskih organizacij za leto 1956 kaže, da je plan vseh panog gospodarstva po posameznih elementih izvršen takole: Realizacija: planirano 8 milijard 486,105.000 dih, doseženo 8 milijard 691,702.000 din. Izvršitev je dosežena s 102,4 %. Državni .prometni davek: planirano 1.974,446.000 din,, doseže- no 2.017,716.381 din. Izvršitev je doseženia s 107,2 %. Lokalni prometni davek: planiramo 4,027.000 din, doseženo 5,068.031 din, Izvršitev je dosežena s 125,8 %. Plače; planirano 309,703.000 dinarjev, dosežemo 401,536.963 din. Izvršitev je dosežena s 100,9%. Dobiček: planirano 1.216,508.000 din, doseženo 1.193,731.665 din. Izvršitev je dosežena s 98,1 %. Plače iz dobička: planirano 55 milijonov 450.000 din, doseženo Stran 8 St. 8 52,987.990 din. Izvršitev je dosežena s 95,5 %. Po posameznim elementih družbenega! plana so gospodarske or-gaa.zacije v našem področju v lanskem letu dosegle plan: amortizacijo so gospodarske organizacije družbenega sektorja ostvarile s 98,5 %, paivšalira-nih obvez nasproti občinskemu ljudskemu odboru so plačale v višini 32,9 % planiranega iznosa, zvezni davek na dobiček Je bil oistvarjen s 95,4% piana, rezervni sklad podjetij s 116 %, anuitete s 148 %, plače iz dobička SO' Se dale v višini 95,5 % 'planiranega iznosa, sklad za samostojno razpolago s 108,2 % in tako dalje. V enakem razmerju so bile tudi dajatve za prispevek socialnega zavarovanja in ca stanovanjski sklad. Izvršitev družbenega plana gospodarskih organizacij je torej zadovoljiva, tudi dobiček je bil lani ostvarjen v primerni višini: pri industriji 95,7 % planiranega iznosa, kljub 102,1 % izvršeni realizaciji; pri gradbeništvu 49,2 % planiranega iznosa, kljub 94,2% izvršeni realizaciji; pri obrtništvu 48 % planiranega iznosa, kljub 97,2% izvršeni realizaciji; v gostinstvu so se določeni pavšali pni več podjetjih med letom znižali povprečno za 40 %, zaradi cesarje obč. LO utrpel na dohodkih. Posamezna podjetja so izkazail a ob konou leta presežek. Pri pregledu zaključnega računa se ho znova povišal pavšal družbenih Obveznosti v smislu' pooblastila obč. LO. - Izgube 88.999 din Izkazuje gostišče Pod Kufcavnico. Vsa druga gostišča niso izkazale izgube; trgovina: trgovska podjetja in samostojne prodajalne izvzemši centrale trgovske mreže RUNO ne izkazuje dobička, znaten dobiček izkazuje tudi trgovska mreža PEKO. Pri delitvi dobička je udeležen naš obč. LO z vsoto skoraj 13,600.000 din; kmetijske zadruge so planira- ni dobiček dosegle s 188,3 %, kljub izvršeni 119,3% realizaoir-je. Visok dobiček je pripisati nepričakovani konjunkturni trgovini z lesom; zavodi in komunalna podjetja so planirane iznose dosegli ozir. malenkostno, presegli. Instrumenti družbenega plana naše; občine so v lanskem letu bili primerni, kot je to pokazala praksa. Javni vodovod je sam prosil, da plača polno stopnjo amortizacije kljub name ravan emu znižanju. Amortizacijske stopnje in stopnje obresti od - osnovnih sredstev, ki so bile posameznim gospodarskim oirgainizacijiam znižane, so se izkazale stimulativne za podjetja, četudiii se je naš odbor z znižanjem stopnje obresti odrekal lastnim doihodkoim. Plačni sklad v trgovini, ki. ga je odbor določil z odstotkom od prometa, se je izkazali za, zadosten in nopretiran. Pavšaliranje družbenih obveznosti v obrtništvu ni naletelo na nobene težave, kakršne so nastajale v gostinstvu, kjer so se med letom pavšali zniževali in se bodo. ti pavšali v nekaterih primerih po bilančni komisiji po vsej verjetnost znova predlagala za zvišanje. Gostinstvo je med letom izkazovalo izgubo, ki je v mnogih primerih bila neverjetna, kar dokazuje končni letni uspeh. Kmetijske zadruge v dveh primerih prosijo, da jim naš odbor prepusti Občinski delež na dobičku. S tem, da jim ta delež odpustimo, bi prikrajšali občinski proračun, kjer so dohodki tako bili manjši, kot so bili planirani. Davek na maloprodajni promet ni mogel biti dosežen, ker se je uveljavil šele v drugem polletju 1956. Občinske doklade iin občinski prometni davek so bili v primerjavi z drugimi kraji deloma nižji in niso zavirali napredka gospodarstva, Planirani dohodki občinskih skladov so bili preseženi. PODROBNI PRIKAZ STANJA INVESTICIJSKEGA SKLADA Občinski skladi OBČINSKI INVESTICIJSKI SKLAD: Obresti na osnovna sredstva 55 % občinska dcklada na dohodek od kmetijska 45 % taks od kmetijstva 50 % dobička 'gospodarskih organizacij, obrti in komunale del ostanka dobička trgovskih podjetij, gostiln in pavšalnih obrtov prenesena sredstva ukinjenih skladov prenos salda iz leta 1955 razni dohodki obresti od investicijskih posojil javni vodovod sklad za pospeševanje kmetijstva delno vračilo dolga OLO 2%0 provizije banki dopolnilni krediti podjetij v li>-kvidacijii (Raidiomehanika, Pletilstvo) 20 % blokirani del 3 %v sklad kredit, stanovanj 6 % obvezna rezerva skupaj Dohodki 1,448.892 2,140.797 574.705 1,219.318 30,327.000 2*7.541 17,716.496 1,743.470 889.892 62.408 2,068.342 1,722.000 izdatki 75.G34 972.101 7,491.154 60.178 116.748 59,941.417 8,715.815 Odcbreni krediti Odplačane anuitete Stanje dolga 1 31. 12. 1956 Pilama 11,202.041 1,082.180 10,119.361 Mlinsko podjetje 439.683 122.516 317.167 Kleparstvo 798.802 85.321 713841 Planinsko društvo 1,496.806 136.644 1,360.162 Mesarsko podjetje 387.378 152.714 2?4.664 Pilama Triglav 300.650 57.774 242.87« Kav. gostilna ZELENICA 601.447 110.981 490.486 Mesarsko podjetij e 53.968 53.968 — Poto 120.173 23.061 97.120 Radiiioimehanika 30.957 30.957 — Tovarna usnja RUNO 1,966.255 316.121 1,653.131 'Tovarna lepenke 995.278 244.209 751.069 Kino 423.90i5 102.112 321.793 Tovarna usnja RUNO 1,042.689 1,042.689 Kleparstvo 651.571 60.886 59.685 Planinske melioracije 1,803.138 1,803.138 Elektrifikacij a Bistrice 1,658.160 1,653.160 Vodovod Brezje—Hudo 4,213.000 4,213.000 Cesta pni iSlapu 1,458.194 1,458.194 Pekarija 25,415.000 25,415.000 Zdravstveni dom 1,668.543 1,668.543 Skupaj 56,730.638 2,579.414 54,151.224 Razpoložljiva sredstva, investicijskega sklada 31. 12. 1956 so znašala ........... 51,225.620 din Odobreni krediti.......... 54,151.224 din Odobrenih kreditov je več za vsoto..... 2,926.622 din Razpoložljiva sredstva sklada 31. 12. 1956 . . 51,2B5.602 din Črpanje do 31. 12. 1956........ 28,893.218 din Se neizkoriščeno 22,342.387 dim Na dan 31. 12. 1956 odobreni krediti še niso bili izčrpani: 808.789 din 24,453.220 din Vodovod Brezje-Hudo Pekairija 25,268.009 din Rekapitulacija odobrenih kreditov za: industrijo 13,809.629 din obrt 1,953.119 din gostinstvo 490.486 din kino 321.793 diin komun, podjetje 25,416.000 din Planinsko, društvo 1,360.102 din obč. ljudski odbor 9,132,492 din Zdravstveni dom 1,668,492 din 54,151,324 din SKLAD ZA KREDITIRANJE GRADNJE STANOVANJ Sredstva sklala dne 31. decembra 1956 51,225.G02 prenos sredstev iz prejšnjih let 6% obvezna rezerva odvod 10% v repulbl. Skl. stanovanjski sklad drž. podjetij stanovanj, skl. zadrug in družb. org. stan. skl. ustanov stan. skl. privat. sektorja obresti' in kazni obresti cd posojil bančna provizija Razpoložljiv a sredstva Dohodki 14,200.335 42,262.121 493.522 ll,189ia2 318.315 98 196:233 Izdatki 164.473 ,164.473 4,850.519 103.98° 68,659.806 5,118.972 63,540.834 Stran 9 PODROBNI PRIKAZ STANJA KREDIT. SKLADA: Odobreni Črpani krediti kreditu Jeraia Izidor, Pristava 900.000 788.239 Legat Ivanka, Križe 500.000 370.482 Ribnikar Anton, Sebenje 600.000 450.419 Rotaleik Boni«, Bistrica 1,200.000 1,027.297 Žepič Andrej, Križe 1,000.000 346.151 Štrukelj Ivan, Retnje 300.000 267.317 Zuipian Anigela, Leže 500.000 194.162 Mali Stanke, Križe 250.000 145.979 Aljan6ic Ludvik, Kovor 700.000 190.188 Zaiiik Ana, Golliniik 250.000 226.275 Jenko Peter, Ziganja vas 200.000 22.052 Perko Frane, Pristava 700.000 634.750 Ribnikar Peter, Semično 500.000 352.322 Dobre Franc, Kniže 200.000 78.050 Kcšnjek Alojz, Golnik 800.000 412.213 Tov. obutve PEKO 6,600.000 3,776.304 Luikainc Ana, Retnje 800.000 138.950 Obč. lj, odbor itrg. stan. blok 22,891.000 2,050.572 Obč. lj. odbor, Čevljarska 2 8,000.000 2372.582 Rožič Karel, Kovor 400.000 221.900 Obč. Ij. odbor, adapt. Sebe nje 6,515.000 13.030 Obč. lj. odbor stan. četvorček 11,241.000 23.482 Dožman Viktor, Tržič 120.000 120.000 Belhar Peter, Tržič 97.018 97.013 No vsak Albin, Pristava 97.378 97.278 Vovniik Andrej, Križe 250.941 250.491 Obč. lj1. odbor, stan. četvorček 11,201.841 11,201.841 Dotinar Jože, Križe 500.014 500.014 Pivk Valentin, Loka 700.000 700.000 78,013.737 27,063.507 Izvršitev proračuna za leto 1956 Razpoložljiva sredstva investicijskega sklada 31. 12. 1956 ......... 63,540.834 din ......... 78,013.737 din so znašala . Odobreni krediti Odobrenih kreditov je več za vsoto . .14,472.903 din Razpoložljiva sredstva sklada 31. 12. 1950 . . . 63,540.834 din Črpanje do 21. 12. 1956 .... . . . . 27,068.507 din Sredstva 31. 12. 1956 ........36,472.327 din Rekapitulacija odobrenih kreditov: 6,600.000 din (8.4%) 59,848.841 din (76.6% 11,564.896 din (14.9%) za gosp. org. polit. ter. enotam delavci in uslužbencu 78,013.737 din Občinske investicije v letu 1956 trgovsko stanovanjski blok: Predračunska vsota 26,931.000 din v letu 1956 financ, iz sredstev prodanih zgr. SLP — lastna udeležba 4,040.000 din v letu 1956 financ, iz kredita 2,050.572 din adaptacija stan. HlSE čevljarska 2: Predračunska vsota 8,422.000 din V letu 1956 financ, iz sredstev prodanih zgradb SLP — last. udeležba 262.054 din V letu 1956 financ, iz kredita 2,372.582 din adaptacija stanovanj V sebenjah: ' Predračunska vsota 6,858.000 din V letu 1956 financ, sredstev od prodanih zgradb SLP — last. udeležba 335.929 din V letu 1956 financ, iz kredita 13.030 din GRADNJA STAN. CETVORCKA, CANKARJEVA CESTA: Predračunska vsota 13,225.000 din v letu 1956 f.inans. iz sredstev od prodanih Zgradb SLP — lastna udeležba 100.538 dim V letu 1956 financ, iz kredita 22.482 din Melioracijska dela na planinah: Izplačano iz imvest. .sklada • 1,803.138 din elektrifikacija V BISTRICI: Izplačano iz Investicijskega sklada 1,658.160 din Vodovod brezje — hudo: Predračunska vsota 4,213.000 din Izplačano iz invest. sklada 3,404.211 din PRELOŽITEV ceste PROTI SLAPU: Izplačano iz investicijskega sklada 1,458.194 din D o h o d k i DEL DEL DEL DEL Plan Izvršitev Dohodki iz gospodarstva 46,818.000 41,938.996 Dohodki od prebivalstva 21,782.000 22,945.159 Dohodki uradov in ustanov 400.000 54.657 Ostali dohodki Skupaj dohodki Izdatki: Državna uprava: Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki Skupaj oddelek za splošne zadeve Oddelek za gospodarstvo: Osebni izdatki Funkcionalni izdatki Skupaj oddelek za gospodarstvo Komunalna dejavnost: Osebni izdatki Funkci Jon allmi i zdatki Skupaj komunalna dejavnost Oddelek za finance: Osebni izdatki Prosveta in lj. kultura: Splošna lj. prosveta funkc. izdatki Osnovna šola Tržič: Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki Skupaj osnovna šola Tržič Osnovna šola Križe: Osebni izdatki Operativni izdatki. Funkcionalni izdatki Skupaj osnovna šola Križe Osnovna šola Kovor: Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki Skupaj osnovna šola Kovor Osnovna šola Leše: Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni Izdatki Skupaj osnovna šola Leše Osnovna šola Podljubclj: Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionatni izdatkl Skupaj osnovna Šola Podljubelj Osnovna šola Lom: Osebni izdatki Operativni izdatki Funkc ion alnl izd artikli Skupaj osnovna šola Lom Osnovna šola Dolina: Osebni izdatki Operatvni izdatki Funkcionalni izdatki Skupaj1 osnovna šola Dolina Gimnazija Tržič: Osebni izdatki Openatvniii izdatki Funkcionalni izdatki i Skupaj gimnazija Tržič Glasbena šola Tržič: Osebni izdatki Operativni izdatki Funkc kanalni izdatki Skupaj glasbena šola Tržič 1,000.000 1,303.680 70,000.000 66,242.792 4,137.000 4,103.149 3,928.000 3,920.098 1,302.000 1,301.775 9,307.000 9,331.622 2,635.000 2,630.507 634.000 633.740 3,269.000 3,264.307 1,520.000 l,512.fl32 3,940.000 3,931.738 5,400.000 5,444.561 1,935.000 1,931.749 3,379.000 3,370.630 3,080.000 3,073.660 756.000 755.590 45.000 45.000 3,881.000 3,874.250 1,493.000 1,488.500 487.000 484.417 85.000 83.846 2,065.000 2,056.763 732.000 729.700 267.000 266.414 49.000 48.412 1,048.000 1,044.256 636.000 634.250 251.000 250.585 32.000 32.000 919.000 916.885 565.000 562.000 893.000 897.866 61.000 60.817 1,524.000 1,520.773 510.000 506.550 225.000 222.890 42.000 41.082 777.000 . 773.422 319.000 315.600 123.000 122.040 31.000 30.874 473.000 468.514 4,908.000 4,904.382 1,708.000 1,706.975 143.000 143.532 6,759.000 6,753.939 2,040.000 2,031905 437.000 432.806 22.000 21.435 2,499.000 2,439.230 Vajenska šola Tržič: Pllan Izvršitev Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki 1,451.000 235.000 90.000 1,448.580 234.679 39.776 Skupaj vajenska šota Tržič 1,776.000 1,773.035 Pomožna šola Tržič: Osebni izdatki Operativni izdatki Funkcionalni izdatki , 292.000 15.000 35.000 289.750 14.000 35.000 Skupaj pomožna šola Tržič 342.000 338.750 Skupaj ljudska prosveta in kultura 25,442.000 25,386.670 Socialno skrbstvo: Funkcionalni izdatki 7,935.000 7,901.611 Zdravstvo: Funkcionalni izdatki 2,050.000 2,046.762 Obveznosti in garancije: Obveznosti in garancije 200.000 200.000 Dotacije: Dotacije finančno sam. zavodom Subvencije orgamiiizacijiam, in društvom Dotacije skladom 4,631.000 4,000.000 3,680.000 4,631.000 4,000.000 3,680.000 Skupaj dotacije: Proračunska rezerva: 12,311.000 2,057.000 12,311.000 2,056.548 .p, , ,,,, REKAPITULACIJA IZDATKOV: Oddelek za splošne zadeve 9,367.000 9,331.622 Oddelek za gospodarstvo 3,269.000 3,264.307 Komunalna dejavnost 5,460.000 5,444.561 Oddelek za finance 1,935.000 1,931.749 Prosveta in ljudska ikuiltura 25,442.000 25,386,470 Socialno skrbstvo 7,935.000 7,901.611 Zdravstvo 2,050.000 2,046.762 Ob v. in garancije 200.000 200.000 Dotacija 12,311.000 12,311.000 Proračunska rezerva 2,057.000 2,056.548 Skupaj izdatki: 70,000.000 69,874.630 REKAPITULACIJA Dohodki Izdatki. Manj doseženih dohodkov 66,242.792 din 69,874.630 din Proračunski skladi: Dohodki: 30 % od taks na vprežena cestna vozila Prometnid avek od prev. storitev od zais. lastnikov cestnih vozil Dotacija iz proračuna Skupaj dohodki Izdatki: Vzdrževanje cest in mostov Višek dohodkov — saldo 31. 12. 1956 Plan 265.000 1,446.000 3,680.000 3,631.838 din Izvršitev 499.067 351.401 3,680.000 5,391.000 4,530.468 5,391.000 3,006.697 923.771 OGLAS Zbori volivcev v občini Tržič bodo v mesecu aipnilu po sledečem razporedu: Za volivne enote 1 do 6, t. j. mesto Tržič in Bistrica pri Tržiču dne 24. 4. 1957 ob 19. 30. uri v Cankarjevem domu v Tržiču. Za 7. in 8. volivno enoto Kovor, Loka, Hudo, Brdo in Zvirče dne 24. 4. 1957 ob 19.30. uri v prostorih KUD v Kovorju. Za 9. volivno enoto Leše, Pa-loviče, Vadiče dne 28. 4. 1957 ob 9. uri v bivših prostorih KZ Leše. _ Za 10. volivno enoto Brezje pri Tržiču, Hušica, Visoče, Popovo in Hudi graben dne 28. 4. 1957 ob 9. uri v gostilni »Pri Dolin-šku« na Brezjah pri Tržiču. Za 11. volivno enoto Podlju-belj dne 27. 4. 1957 ob 20. uri v gostilni »Pod Košuto« v Podljubclj u. Za 12. volivno enoto Senično, Zg. lin Sp. Vetrno in Novake dne 23. 4. 1957 ob 20. uri v gostilni »Pri Bajdu« v Semičnem. Za 13. voilivno enoto Križe, Pristava, Gozd dne 27, 4. 1957 ob Smučarsko društvo »Ljubelj« namerava za trideseto obletnico smučarskega športa v Tržiču prirediti razstavo, ki naj bi prikazala zgodovino in razvoj tega športa v našem kraju. Zato naprošamo vse, predvsem pa naše smučarske veterane, ki imajo primeren material, da ga odstopijo za čas razstave Smučarskemu društvu. Razstavni material naj bi obsegal vse, kar je v zvezi s smučarskim športom: fotografije, diplome, plakete, stara smučarska oprema in podobno. Material oddajte v pisarni Turističnega društva. Zahvala Svojci storžiških žrtev se prav lepo zahvalj uj emio vsem, ki ste prišli na pokopališče ter se z venci, godlbo, petjem in spomin, nagovorom ob 20-tletniei nesreče spomnili naših dragih, ter vsem, ki so sodelovali pri olepšavi groba. 20. uri v Zadružnem domu v Križah. Za 14. volivno enoto Sebenje, Ziganja vas, Breg ob Bistrici in Retnje dno 27. 4. 1957 ob 20. uri v gostilni »Poljane« v Sebenjah. Za 15. volivno enoto- Slap, Ca-dovlje pri Tržiču in Dolina dne 28. 4. 1957 ob 9. uri v sindikalnih prostorih tovarne lepenke Za 16. voCiivnio enoto Jelendol dne 28. 4. 1957 ob 15. uri v sindikalni dvorani v Jellendolu. Za 17. volivno enoto Lom pM Storžičem, Gnaihovše in Potarje dne 28. 4. 1957 cb 9. uri v gostilni »Javornik« v Lomu poa Storžičem. DNEVNI RED ZBORA VOLIVCEV: 1. Poroč'.llo o izvršitvi družbenega plana in proračuna za leto 1956; 2. Poročilo o delu občinskega ljudskega odbora Tržič in o delu upravnih organov za leto 1956; 2. Razprava o družbenem planu in proračunu za leto 1957. et l& nam Nekaj opomb o čutu za snago nekaterih... Glede skrbi za lepoto kraja Tržičani zaostajamo, daleč zaostajamo za drugimi kraji. Zdi se mi, da bi pri občinskem ljudskem odboru bil prav nujno potreben tudi svet, ki bi imel edino skrb, skrb za olepšavo kraja. Hodim po Koroški cesti, mestu, ne kje zunaj, in — gospodinje mečejo cele škafe pomij ali drugih odpadnih voda kar na cesto... Seveda voda najde odtok, toda ali mora res pešec požreti hlape vseh pomij, da ne govorim o zamašenih kanalih, kjer so parijo odpadki. Saj je cestar stalno na delu, da odstranjuje nesnago, toda mislim, da bi bilo treba tak način odstranjevanja pomij iz kuhinj preprečiti. Kaj bi bilo, če bi to delal ves ostali Tržič? Toda ne samo na Koroški cesti, tudi v nekaj drugih ulicah sem videl tak način odlaganja pomij .in to redno vsak dan. Res bo treba poseči vmes in preprečiti odlaganje nesnage na cesto, če bi te vrstice ne našle razumevanja pri prizadetih. Saj vem, da bodo rekli: »Saj ni nič, tisti škaf ček vode.« Ste že kdaj videle, drage gospodinje, da delajo v Kranju ali Ljubljani tako? Najbrže bi jih trdo prijeli. Nismo li v Tržiču v tem pogledu preveč popustljivi? Zaklonišče pod gradom inw res lep vhod in tisti prostor pred njim bo treba na kakšen način čedno urediti. Toda zadnji čas so se začeli na tistem prostoru pojavljati veliki zaboji. Tam stojijo že tedne. Ce so samo začasno tam, prav, naj bodo! Toda — ali bo tudi tisti prostor postal skladišče starin zabojev? To je treba preprečiti-Nisem še končal: Ste li, dragi Tržičani, kdaj videli v Kranju .ali drugih krajih, da stoji leto in dan in tudi po več let kup drv Ob ulici, da je javna ulica skladišče drv? Rekli boste, da ni drugega prostora. Treba ga bo poiskati in našel bi se Prl malo dobre volje .zadaj za hišo. Nikakor ne gre, da se shranjujejo drva ob mednarodni cestil Slabo se mi Tržičani predstavljamo tujcu! Pokažimo vendar, da ni kultura samo v obleki aH javnih parkih, ampak tudi v splošnem videzu kraja! Tržičan OBVESTILO Dne 1. aprila 1957 sem se preselil iz krojaške delavnice v delavnico v stanovanju Trg svobode 28, I. nadstropje. O tem obveščam vse svoje odjemalce in se jim še za nadalje priporočam. Leopold Cadcž krojačniea za dame iin gospo Obvestilo Vpisovanje otrok v 1. razred osnovne šole bo v ponedeljek, 15. aprila od 8. do 12. ure dop. v osnovni Solil v Tržiču. V šolo bodio vpisani otroci, rojeni v letu 1950. Starše opozarjamo', da je pri vpisu treba predložiti otrokov rojstni list. Zdravniški pregled novovpisia-nih otrok bo v torek, 16. aprila , od 14. ure dalje v otroškem dispanzerju v Tržiču. Upraviteljstvo de osnovne šole v Tržiču. KINO 13.—15. aprila 1957 češki barvni film »Jan Hus« 16.^17. aprila 1957 ameriški flljfr »Balada o črnem zlatu« 18.—19. aprila 1957 francoski &m »Otroci ljubezni« 20.-22. aprila 1957 angl. barvni film. »Pariz, mesto zaljubljenih« 23,-24. aprila 1957 ameriški film »Žene orkestra« 25.-26. aprila 1957 angleški ti!'m »Jaz in g. minister« »Trttštoi vestnikt Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. , Urejuje uredniški odbor. Zanj odgov^ Maks Stumfel. / Tiska »Gorenjsk? tisk« v Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta Jugcnlovanske ljudske armade • 255 in 274 / Celoletna naročnina 360.— din, polletna 180.— din. Posamezna številka 15.— din. / Tekoči račun št. 61-KB-4-Z-