Poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1-50.
HGOVSKI U3T
Časopis za trgrovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ~ Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.955.
 	/fy.
Naročnino za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za čein 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljaiu
LISTO VIII.
Telefon št. 552.	LJUBLJANA,	dne	17.	januarja	1925.	Telefon	št.	552.
ŠTKV. 7.
Anketa o krizi lesne trgovine in industrije.
Ob veliki udeležbi interesentov iz vseh pokrajin države se je vršila v palači Jugoslavenske banke v Beogradu dne 12. in 13. januarja anketa o krizi v našem gozdnem gospodarstvu, lesni trgovini in industriji, ki jo je sklicalo ministrstvo šum in rud. Anketo je vodil osebno minister dr. Gregor Žerjav, ki je v svojem obširnem pozdravnem govoru orisal nalogo ankete in izrazil upanje, da bo anketa prinesla pozitivne rezultate za omiljenje krize. Ankete so se udeležili za ministrstvo trgovine in industrije profesor (Ir. M. Todorovič, načelnik oddelka za zunanjo trgovino‘m trgovinsko politiko ter Milivoj Savič, načelnik oddelka za industrijo in obrt, za ministrstvo financ, inšpektor Nikolič ter za ministrstvo saobračaja inšpektor komercijalnega odelenja generalne direkcije državnih železnic J. Cugmus. Iz Slovenije so se udeležili tajnik trg. in obrtn. zbornice Ivan Mohorič, tajnik lesnega odseka Zveze industrijcev Danilo Goriup, senzal ljubljanske borze Pavel Cvenkel, Franc Dolenc, lesni industrijalec iz Škofje Loke, dr. Ernest Rekar in Anton Lušin, lesna trgovca iz Ljubljane. Nadalje so bili na anketi zastopani: Zveza denarnih zavodov v Zagrebu, Zveza industrijcev in Trgovačko-obrtnička komora v Zagrebu, Jugo-slavensko-šumarsko udruženje, Zveza lastnikov malih žag v Beogradu in barajevu, Centrala industrijskih korporacij v Beogradu, Uprava Narodne banke, Sekcija Zveze industrijcev na Sušaku itd.
Uvodni referat je podal svetnik inž. Marinovič, ki je na začetku poročila ugotovil, da je za pokritje potrebe na lesu, kurjavi in lesnih izdelkih potrebnih 30 ha gozda na 100 prebivalcev. Ako znaša skupna šumska površina v državi manj, potem j$ država v le6u pasivna in mora kriti svoje potrebe z uvozom. Naša država pa ima na 100 prebivalcev nad 45 ha zrelega gozda in če se vzame v obzir celokupna pogozdena površina, pa se ta številka poveča celo na 65 ha. Zato imamo za razvoj lesne industrije najboljše predpogoje in smo v lesu jako eksportna država. To je tudi razvidno iz statistike naše zunanje trgovine. Med tem ko je leta 1921 znašal izvoz proizvodov šumarstva samo 1A% celokupnega našega izvoza, se je povečal leta 1922 že na 183;, leta 1923 na 22% in je dosegel lansko leto že nad % našega celokupnega izvoza. S tem je dovolj jasno dokazano, kako važno vlogo igra lesna trgovina za našo trgovsko bilanco, ker ji daje nad *4 vseh za import potrebnih deviz na razpolago. Velikost eksporta sumskih proizvodov lahko ocenimo sele potem, ako uvažujemo, da se je njih odstotek napram velokupnemu izvozu povišal kljub temu, da se je vrednost dinarja od leta 1922 do da-
nes poboljšala od 5.40 na 8.40 santi-mov.
V zadnjih mesecih pa opazujemo občutno nazadovanje eksporta lesnih proizvodov, ki je posebno od meseca oktobra do meseca ndvembra rapidno padlo in nas vse navdaja s strahom. Vzroki temu so predvsem neskladnost med produkcijskimi stroški in dosegljivo tržno ceno v mednarodnem prometu. Produkcijski stroški se vedno večajo, ker no! ran ja vrednost dinarja in njegova kupna sila ni po-rastla v tej meri, kakor je porastel njegov borzni kurz. Poleg pa je treba tudi uvaževati, da je nastal v lesni in-
Po nepotrebnem so šli v nič vsi oni milijoni, kjer ni iskati vzroka za poravnavo v neugodnih gospodarskih prilikah, ki so onemogočile plačilno sposobnost previdnega, reelnega in vestnega pridobitnika, nego v nesposobnosti ali lahko-mišljenosti odnosno v nepoštenosti in nesolidnosti pridobitnikov-špekulaUtov in goljufov. Način svobodne in proste kupčije, upoštevan v vseh naših zakonih, ivi pridejo pri kupčevalstvu v poštev, omogoča vsakomur, da kupčuje s tem ali j
kongresu, so zadevi na predlog beograd-sie tigovačke komore priznali nujnost in je bila sprejeta zopet odnosna resolucija z nalogom, da se do 12. junija p. 1. zdela in izroči vladi projekt novega za-kora. Ta nujnost in predlog in dotična vlada, vse je šlo po vodi. Nato so sklenili stvar temeljito rešiti na Kongresu tr-gt vbkili zbornic in izvozniških udruženj v Beogradu meseca avgusta, češ, do tja je časa dovolj za temeljito delo, osnulek pa itak ne more v odgodeno skupščino
onim neglede na usposobljenost. Kajti 1 preje kot oktobra in se je revizija rešila v kupčiji je prosto tekmovanje; nespo- \ le zakonodajnim potom. Na tem kongro-soben izgine itak prej ali slej s kupčij- j su avgusta meseca se seveda stvar ni ruskega površja. Izgine, toda t. njim izgine j šila, nego je potem še celo nastalo neko tudi denar, njegov ali njegovih upnikov! j nerazporazumljenje med zbornicami, Posebno je taka stvar neprijetna, če iz- j ker so predstavniki srbskih gospodar-
dustriji po vojni velik razmah, ter da i 8ine s površja kak denarni zavod s tež- j skih krogov za ukinitev tega zakona, so se v dobi inflacije podjetja razširi-la in ustanovila mnogobrojna nova podjetja. Povečalo se je povpraševanje po denarju in je vsaki podjetnik jemal po 10 do 15krat več kredita, kakor je imel svojega kapitala. Zato so ! kazati obvladanje položaja. Tudi trgo- ] bi izpreminjevalne predloge ter se uam začele rasti obrestne mere, ki so z 1 v’ina 'niil pravo, da zahteva dokaz uspo- j sedaj obeta zopet novo prcrešetavanje rastočimi davki in tarifi ter kurznim < sobljenosti, da tako odvrne nepotrebne i tega vprašanja, to pot na gospodarski porastom dinarja izzvale današnjo j izgube na narodnem premoženju, ki jih j konferenci v Sarajevu spomladi enkrat, krizo. Težava obstoja v tem, da so so- i povzroča neznanje.	s	marca ali maja!
ko pridobljenimi novci vložnikov. Baš i češ, da naj se vsakogar, ki ni solventeti tedaj se najbolj kaže nepravilnost nazora | požene enostavno v konkurz, a ostali so povsem svobodne kupčije, sedaj ko smo : le za poostritev in izboljšanje sedanje v resnih in težkih časih ter je treba pri j zakonite naredbe. Nekatere trgovske trgovini z znanjem in sposobnostjo po- j zbornice so izgotovile k obstoječi nared-
sedne konkurenčne države povečini že to krizo prebolele in se pojavljajo danes na mednarodnem tržišči kot močni konkurenti našega lesa. Važnost lesnega gospodarstva po splošni ekonomski socijalni in finančni strani zahteva, da se država energično zavzame za omiljenje krize.
Načelnik Marinovič je nato podrobno razpravljal o raznih predlogih, ki so jih v tem oziru stavile posamezne gospodarske organizacije i glede olajšanja kreditnih pogojev in nabave cenenega kredita pri Narodni banki v inozemstvu, dalje je povdarjal ne-ekonomičnost, da uvažamo iz Češkoslovaške in Rumunije za nad 70 milijonov dinarjev lesa in lesnih izdelkov, dasi imamo dovolj možnosti, da izdelamo vse te predmete doma. V v svojem referatu je navedel tudi vse tarifne, carinske in splošne predloge, ki jih je stavila trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani in o katerih smo podrobno razpravljali v predhodnih številkah.
Na podlagi izčrpnega in temeljitega referata g. Marinoviča se je razvila obširna debata. Direktor Seljak
j Po nepotrebnem je šlo v nič mnogo j onih milijonov, kjer pomanjkljivost za-'i kona naravnost navaja nepoštene in ne-i solidne elemente v trgovini k poslom, ' ki se ne strinjajo z načeli zdrave in po-i štene trgovine. V časih, ko zavzema polj nanjkanje kupčijske morale vedno večji j obseg in ko dobivajo slabi zgledi čim-
I dalje več posnemalcev, je treba, da poseže država s strogimi zakoni vmes. Le tako obvaruje temelje našega gospodar-| stva zdrave in neokužene, kakor tudi na drugi strani prepreči nezdrave pojave, ki nam vedno bolj škodujejo v inozemstvu, kjer tako zapravljamo še tisto malo ugleda,kar ga ima zasebna trgovina. Dokler bo zavzemala inozemska trgovina stališče, da je treba biti pri trgovanju z nami posebno previden radi tega, ker ni upnik po naših zakonih dovolj zaščiten pred nepoštenimi trgovci, toliko časa ne moremo računati na uspešne trgovske stike z inozemstvom.
Pa tudi doma ni bilo treba pokazati že enkrat brezobzirno in z železno roko vsem onim, ki niso za pošteno delo, da po zakonu ne najdejo usmlijenja, ki ga niso vredni. Vsakdo, ki ni več sposoben j za plačilo svojih dolgov, naj daje odgo-
V projektih trgovskih zbornic manjka predlog, da naj se vsaka prošnja za poravnavo odstopi takoj državnemu pravd-ništvu, da se vrši kazensko postopanje po potrebi paralelno s poravnalnim postopanjem. Ta umesten nasvet so dala predsetstva nekaterih sodišč vprašana po eni izmed zbornic za mnenje v zadevi prisilnih poravnav. V ostalem so si izpreminjevalni predlogi predlogostav-cev precej podobni, povdariti pa bi bilo treba, da je največje važnosti, da se da upnikom čim več pravic. Posebno pa je treba dati tudi upniku-posameznik ti j pravico vpogleda v vse zapiske tekom \ poravnalnega postopanja in pravico kon-} trole poravnalnega upravnika. Kajti j praksa kaže, da se ponajvečkrat smatra j baš poravnalni upravnik od te ali one i strani, kot tudi sam, za nekakega za-• ščitnika Jnsolventa. Baš tu pa m<rra biti ^ dana prilika upniku, da eventuelno lali-'■ ko nadzoruje tudi poravnalnega uprav-j nika. Ta pravica bi morala biti dana po-| samezniku tudi v interesu manjšine,
; kajti § 26 p. r. daje sedaj to pravico up-: nikom le, če to zahteva dve tretjini 1 upnikov. Mnenje nekaterih pravnikov, j da so upniki že v dosedanji naredbi ravno * omenjenim § in pa z §§ 55 in 5t5
iz Zagreba je v svojih izvajanjih po- j vor	lahkomišlieno	nostooanio	i	"	v'1“cliJc“lu*	s h« * ss
udarjal, da je vzrok krize današnja	,'	.	.	.	,	.	‘.	4	;	dovolj kriti ter da je potrebno le odloč
splošna draginja, katero drsava sa- * ^n! deuarJe1m!	z^om	e	!	nega*sodelovanja upnikov, „i pravo. O
ma povečava ter da bi vsled tega mo- f bl marsikoga odvračale od lahko- ? hi  ...............................----------------------------
rala država sama prva pričeti z f	? , rf "
P°ravnal z 90% 111 ne bi skusal toliko ■
časa vleči sam voza iz blata, da da po- !
tem komaj še 20 do, 40%. Le strah pred J
težkimi zakonskimi posledicami more tu i
iztrebiti nezdravo kupčijsko moralo, ki
sama prva pričeti zmanjševanjem bremen in dajatev.
Pri razpravi o možnosti kredita v inozemstvu, se je razvila precej estra debata med zastopniki beograjskih in zagrebških korporacij, ker je predsednik Bajloni očital, da je Zagreb onemogočil najetje posojila za našo industrijo v inozemstvu vsled ne-solidarnosti, ker ima industrija v Hr-vatski in Slavoniji stare zveze in močno oporo v dunajskih bankah.
(Nadaljevanje sledi.)
Ce
bi nastopali upniki kot trdna enota z
enotno voljo, potem bi že tudi sedanja
naredba zadostovala. Ker pa so upniki
tudi le ljudje in navadno še celo taki, da
vlečejo vsak na svojo plat, stvar pač ue
gre tako lepo. Eden ali drugi izmed
onih tehtnih upnikov, ki so v odločilnem
, trenutku glasovanja takorekoč jezik na , mnoga nujna gospodarska vpraša- { te)ltnjoi> se puste pol t ludiJ _
>1 smo jih načeli poslednja leta spa- • i,oJ	__ __
naredbe prisilne po-
jo«. J. Kavčič:
Nujno gospodarsko vprašanje — revizija naredbe o
prisilni poravnavi.
Nad 100,000.000 Din »o izgubili pridobitni krogi v zadnjih dveh letih pri prisilnih poravnavah in stečajih v naši državi! Upniki so dobili v obeh letih približno 48% svojih terjatev, ki so znašale okoli 225,000.000 Din. Leta 1923 j« bilo 48 prisilnih poravnav, lani okrog ^‘9! Stečajev je bilo predlanskem 11, '»ni pa 25. Stečaji so se torej podvojili, •»edtem, ko so se prisilne poravnave M<t«setorile! Tako govore zadnje stati-
stike. Točni podatki za preteklo leto bodo skoro gotovo to sliko še pogoršali. Koliko premoženja je šlo po nepotrebnem v nič! Večji del odpade na jugoslovanske pridobitnike in je seveda potemtakem jugoslovansko narodno gospodarstvo utrpelo velikansko škodo, ker se je narodno premoženje zmanjšalo za lepe miljonske vsote. Prizadeta je s tem drž. gospodarska moč, kajti močno in zdravo nar. gospodarstvo je njen pogoj.
j
j se je epidemično razširila zadnje čase. j ; Med
i nja, ki smo jih i da tudi revizija
i ravnave. Celo rajdo važnih vprašanj smo i načeli! Privredni savet, izenačenja dav-, kov, reorganizacija prometa, tarifna po-| litika, carinski zakon, obrtni red, prisil-i ne poravnave itd. Vsa ta vprašanja re-| šujemo že dolgo, a rešili nismo do da-j nes ničesar! Kje pa je tudi kaj časa za j gospodarsko delo naše zakonodajne skupščine, ko ne pridemo preko naše j notranje politike.
j Noveliranje naredbe o prisilni porav-i navi že dolgo zanima gospodarske kro-' ge. Ta mesec poteče leto dni, kar je sta-j vil na Konferenci jugosl. pridobitnikov j v Zagrebu Savez trgovaca za Hrvatsku i : Slavoniju v memorandumu med drugim tudi predlog o premeni naredbe o pri-[ silni poravnavi. Od tedaj dalje glodajo ' na tej zadevi z neugnano resnostjo in neverjetno brezuspešno vse zbornice in vsa mogoča udruženja. V Skoplju, na
j krat kaj pregovoriti in glasujejo za poravnavo pač dostikrat le zato, ker vedo, da dobe oni sami na ta ali oni način že i primerno odškodnino. Osebni momenti ; so pač najvažnejši in lastni interes gre ! preko čuta solidarnosti upnikov ter zato j praktično omenjena dva §§ ne prideta v ! poštev.
* Zaenkrat, dokler ne dobimo novega zakona, bi bilo pač na mestu skušati doseči vsaj to, da se poravnalni sodnik v vsakem slučaju posluži svoje pravice po i § 26. p. r. ter prideli poravnalnemu ,f upravniku poravnalni odbor več članov,
' čisto enostavno zato, da bi se različna dogovarjanja in baratanjn za kulisami onemogočila odnosno otežkočila. Kajti v praksi doživljamo slučaje v zakonu ne-previdene in mnogokrat misli sodnik, da ima pred seboj v nesrečo zabredlega poštenjaka, ko mu stoji nasproti pretkan navihanec, ki ne zasluži nikakega usmiljenja.
V ostalem pa se more želeti naša. kupčija le enega:	Dajte nam takoj,
ko *afne delati zakonodajna skupščina aor zakon o prisilni poravnavi! Gospod
minister trgovine in industrije kaže v svojem Članku »Na radu za konsolidaci-juk v januarski številki »Bankarstvac energično voljo, da konsolidira naša gospodarstvo. Želimo le, da se zavzame za nujno rešitev tu omenjenega vprašanja. Dovolj naj bo zborovanj, anket, predlogov in konferenc! Dajte kupčiji čipmreje času in razmeram primeren zakon, ki jo bo ščitil pred lahkomišljeni-rni dolžniki! Časi so resni in bodo še težji, poravnave bodo še rasle in nesreč v kupčiji bo vedno več — toda tudi lumparij bo vedno več, če ne bo zadostne zakonske zaščite.
Proga U ice-Vrd ste.
»Privredni pregled« v Beogradu priobčuje o važnosti železniške proge Užice-Vardište nastopno zanimivo poročilo:
.Vsa tehnična dela pri gradbi nove železniške proge Užice-Vardište so dovršena. V kratkem času, morebiti že v dveh tednih, ko se dovrše še nekatera dela administrativne stroke, bodo vozovi iz ozkotirnih srbskih prog brez pretovarjanja in prestopanja potnikov po najkrajši poti prihajali na Jadransko morje, a od Jadranskega morja preko Bosne do vzhodnih mej Srbije, na severu pa do Obrenovaca, štirideset kilometrov od Beograda.
To je jako važen dogodek tako s političnega kakor gospodarskega stališča. S političnega stališča je dogodek važen, ker se s popolnitvijo železniškega omrežja ujedinjeni deli naše obsežne države vedno bolj zbližujejo in dohaja prebivalstvo s tem v ožjo dotiko, kar utegne pospešiti hitrejši spoj posameznih delov v eno celoto in čimprejšnjo ustvaritev močnejše države nego je danes.
Z gospodarskega stališča je nova proga velikega pomena. Nobena proga od onih, ki so se zgradile v zadnjih šestih letih, ne bo koristila državi v gospodarskem oziru toliko, kakor nova proga Užice-Vardište. Nova železniška proga rešuje, če tudi le deloma, najvažnejši prometni problem naše države: problem jadranske proge, o kateri se govori pri nas ves čas izza ujedinjenja in zaradi katere se je najelo posojilo 100 milijonov dolarjev. Problem se je rešil le deloma, ker se po tej ozkotirni progi ne bo moglo dovažati blago na Jadransko morje brez pretovorjenja iz vseh delov naše države. Služiti ne bo mogla niti za izvoz naših agrarnih produktov iz Vojvodine v zapadne kraje, uiti ne bo mogla vezati vzhodne Evrope (Kumunije in Rusije z Jadranskim morjem. Te naloge bo mogla izpolniti le jadranska uor-malnotima železnica, ki bi morala vezati Beograd in preko Donave Banat z Jadranskim morjem. Dasi nova proga Užice-Vardište ne more izvršiti velike
naloge, katera se stavi na Jadransko železnico, je vendar velikega gospodarskega pomena za precejšen del naše države. Ta proga ne ustvarja le pogojev za gospodarski razvoj pokrajine, po kateri teče, ampak vseh pokrajin centralne Srbije, od Zaječarja do Dubrovnika. Omogča jim lepe perspektive za hitrejši in cenejši izvoz pridelkov iz teh pokrajin v zapadno Evropo in otvarja mnogim mestom (K ruševcu, ČaČku, Sarajevu, Metkoviču in Gružu) sijajne izglede za razvoj njihove trgovine in za njihovo splošno povzdigo. Za Sarajevo je nova proga neprecenljive vrednosti in moremo pričakovati, da postane glavno mesto Bosne v doglednem času jako važno trgovsko mesto, da ne govorimo o koristih, kater bodo imela od te zveze pri-j stanišča v Južni Dalmaciji.
i Novi zvezi manjka samo še proga v | daljavi 35 km (Obrenovar-Beograd), da i bode Beograd po ozkotirni železnici zve-j zan z Jadranskim morjem. Velika ško-| da je, da se ni zgradila tudi še ta kratka j proga, ker je Beograd danes največje ■ trgovsko mesto naše države, kjer je kon-t centriran izdaten del naše veletrgovine, j kjer je sedež močnih denarnih institucij ; in kjer se križajo važne železniške in | rečne zveze. Ako bi se zgradila še ta t proga, bi bil promet na novo ustvarjeni i zvezi z Jadranskim morjem veliko ži-! vahnejši nego bo brez zveze z Beogra-i dom. Smatramo, da mora biti prva bri-j ga prometnega ministrstva, da dobi i sredstva za čimprejšnjo zgraditev proge : Obrenovac-Beograd.
-
j Nova proga bo imela precej vpliva na s premet drugih železniških zvez. Pred | vsem ne bo potrebno vse blago, ki bo • dohajalo iz Južne Dalmacije odpretnija-j ti na progo severno Sarajeva, niti ne bo j potrebno tega blaga prekladati v Brodu j kar je večkrat oviralo promet. Isto velja za izvozno blago iz mnogih krajev Srbije, ki je odhajalo preko Broda v pristanišča Južne Dalmacije (Metkovič in Gruž). Pristanišča v Južni Dalmaciji so imela do sedaj v glavnem malo prometa vsled dragega in zamudnega prekladanja v Brodu. Od zmanjšanega prometa v Brodu bo imela korist Slavonija in vsi kraji, ki so vršili tranzit preko Broda, ker jim ne bo treba več tako dolgo čakati na prelaganje kakor so morali sedaj vsled nagromadenja blaga.«
Trgovina.
Odlikovanje. Nj. Vel. kralj Aleksander je odlikoval z redom sv. Save IV. razreda svetnika Trgovske in obrtniške zbornice in veletrgovca g. Konrada Els-bacherja, podžupana v Laškem. Iskreno čestitamo!
Nabava soli. Monopolno skladišče v Ljubljani ni dobilo že od meseca maja 1. 1924 nobene soli. Zaloge so bile izčrpane že pred par meseci ter ni imelo skladišče ob novem letu na zalogi niti enega kilograma. Pomanjkanje soli je bolj občutno ravno ob zimskem času, ko se jo rabi večje množine za konzerviranje mesa itd. Na zadnji plenarni seji
trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani se je čulo ostre pritožbe nad tem pomanjkanjem. Sklenilo se je odposlati posebno spomenico na monopolno upravo in jo naprositi, na odpošlje v Slovenijo čimpreje zadostne množine soli. Zbornica je odposlala spomenico in pred kratkim še brzojavno opozorila monopolno upravo na občutno pomanjkanje soli v Sloveniji. Na to intervencijo je dobila Trgovska in obrtniška zbornica dne 16. t. m. od Uprave državnih monopolov poročilo, da je 5. t. m. naročila skladišču soli v Senju, da pošlje potrebno količino soli skladišču v Ljubljani. S tem je upati, da se temu nedo-statku- vendar odpomore.
Češkoslovaška trgovska politika. — Trgovska bilanca Češkoslovaške je že več let aktivna. Aktivum prvih desetih mesecev 1. 1924 je znašal 619 milj. kron. Do leta 1921. so bili glavni uvozni predmeti, ki so pospeševali aktivnost trgovske bilance, industrijski izdelki, posebno tekstilno blago, dočim dobiva v zadnjem času vedno večji pomen izvoz živ-ljenskih potreščin in sirovim Industrijski izdelki so na Češkoslovaškem tako različni, da se izvozna politika ne more orijentirati samo v enem praven. Nekaj časa se je forsiralo izvoz na zapad, a se je to kmalu opustilo, ker so prišli merodajni krogi do prepričanja, da je predvsem potrebno urediti trgovske odnoša-je z Nemčijo in nasledstvenimi državami. Gospodarsko zbliževanje češkoslovaške z nasledstvenimi državami se smatra za neizogibno potrebo. Zele se tudi živahnejši trgovski odnošaji z Rusijo. Sedaj so trgovski dogovori med Anglijo in Nemčijo in med Francijo in Nemčijo najvažnejšega pomena za medna-radne trgovske odnošaje. Francija in Nemčija si gospodarsko nista protivni, ampak se obe državi gospodarsko na gotovih poljih vedno bolj medsebojno izpopolnjujeta. Ustvarjajo se že tudi udru-ženja gotovih gospodarskih interesentov v obeh državah, na primer udruženje francoskih in nemških sindikatov solitra, udruženje nemških rudnikov in francoskih livaren in udruženje francoske in nemške kemične industrije. Pri tem stvarnem položaju uravnava Češkoslovaška svojo trgovsko politiko po trgovskih pogodbah in izkuša razviti čim večjo industrijo za izvoz in omogočiti oni popolnejšo in cenejšo produkcijo, da bi mogla s tem večjim uspehom konkurirati na mednarodnem trgu.
Rečna luka v Bratislavi. Na ministrstvu za javna dela v Pragi se je pred kratkim vršila konferenca, katere so se udeležili tudi zastopniki Bratislavske Trgovske in obrtniške zbornice in tani ošnj ih paroplovnih družb. Ministrstvo je predložilo načrt za povečanje luke v Bratislavi. Med drugim se bo v kratkem zgradijo v tem mestu skladišče za žito. opremljeno z najpopolnejšimi tehničnimi aparati. V to svrho je finančno ministrstvo dovolilo 2 milijona Kč. kredita. To skladišče se je imelo že zgraditi pred dvemi leti, ampak svota 5 milijonov, ki -<<? je takrat zahtevala, je bila zavr njena.
Industrija.
Potovanje ruskih industrijalcev na sapa d. Predsedstvo vrhovnega sovjeta m narodno gospodarstvo je sklenilo poslati
■ več industrijalcev v zapadne evropske države, da proučijo tam industrijsko delovanje. Ruski indusirijalci bodo pose-tiii Anglijo, Francijo, Nemčijo, Italijo,
i.	Češkoslovaško in Avstrijo.
Izdelovanje umetne volno y Italiji. V ; Torinu se je nedavno osnoval sindikat
■ dveh italijanskih in ene francoske tvrd-I ke, ki je prevzel nalogo, da se bo bavil | z izpopolnjevanjem patenta, ki bo omo-; gočil izdelovanje bombaževine, katera I bi imela vsa svojstva volne. Gre tu za ’ umetno volno. Ako bodo poizkusi uspeli, bo dotična družba začela takoj tudi s produkcijo.
Zveza med Albanijo in Jugoslavijo Zveza med Albanijo in Jugoslavijo, ki je bila tekom zadnje revolucije v Albaniji prekinjena, je glasom poročil iz Beograda zopet vzpostavljena.
Resolucija producentov špirita. — Na konferenci Saveza producentov špirita se je po obširni diskusiji o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s to industrijo, sklenilo resolucijo, v kateri se zahteva: 1. Da se naj ne dajo dovoljenja za nove fa-brike špirita, ker imamo že hiperpro-dukcijo. V naši državi nahajamo že sedaj 8 industrijskih in 56 poljoprivrednih tovarn, ki producirajo letno 4050 vagonov špirita. Domača potreba znaša samo 700 vagonov. Nove tovarne se smejo otvoriti samo v Srbiji, kjer jih ni, in to z omejitvijo kontingenta njih produkcije. Špirit služi za gorivo, za izdelovanje likerjev, jesiha, konjaka, parfema in dragih luksuznih proizvodov. 2. Kar se tiče cen, se mora špirit za gorivo in izdelo-i vanje jesiha prodajati čim ceneje, a dvig-I niti se morajo cene za industrijski špirit,
: ki se uporablja za luksuzne predmete. 3. Z ozirom na izvoz se je ugotovilo, da ■ nozemske države stremijo za tem, da | izvažajo špirit tudi z deficitom, koji sc krije z monopolskimi cenami za druge ; predmete.
Češkoslovaška industrija svile. V Če-
■ škosloški republiki se nahaja 53 tvomic, i ki se pečajo z obdelovanjem svile ter
razpolagajo z 8000 stroji in 20.000 delav-j ci. Večji del svilenih izdelkov se izvaža j v Francijo, ker so gotovi češkoslovaški izdelki te vrste, kakor podloge, polusvila | boljši nego francoski. Tudi izvoz v Ameriko in Anglijo je precejšen. Ceni se tu-’ di blago iz žameta, ki ima na Japon-; skem mnogo odjemalcev.
Obrt.
Nov obilni red. Minister za trgovino
in industrijo je odredil, da se čimpreje zbere material za izenačeni obrtni red, ! ki naj velja za celo kraljevino, in čimpreje zasliši zainteresirane korporacije. Izdelovanje osnutka zakona hoče tako pospešili, da bo osnutek dovršen še pred < prvo sejo prihodnje Narodne skupščine in da ga bo mogoče čiinprej uzakoniti.
Qpp*r«tvr>
Obtok novčanie Narodno banko. Po
stanju dne 31. decembra t. 1. je imela naša Narodna banka za 6001.5 milj. Diu
LISTEK.
Herbert N. Casson:
Dvanajst tipov.
(Nadaljevanje.)
Tretji tip.
RAZLIKUJTE MED VREDNOTAMI IN PROJEKTI!
V finančnem svetu vse špekulira. Vsakdo tvega, vsakdo pazi na svoj dobiček — na svoj prospeh in na svojo škodo.
Financa obstoji iz naložbe in špekulacije in najbolj pameten bankir sveta vam ne pove, kje se ena pračne in druga-neha.
Marsikatera naložba je postala čez noč špekulacija in marsikatera špekulacija je dozorela do naložbe.
Zato se zakonitim potem nikdar ne more odstraniti faiserja in borznega sleparja.
Na finančnem polju je eno od najbolj bistvenih rizikov ta, da se znajde pošten in optimističen mož, ki hoče zgraditi kako podjetje, pri nenadnem
polomu v ječi in da je nad vse začuden, kako je to mogoče.
Je namreč dejtsvo, o katerem se nastavljeneein ne sanja in katerega si delovodje ne morejo predstavljati, da je vsak finančnik zaupnik, ki je pred zakonom odgovoren za uspešnost manipulacij z denarjem drugih.
Tudi ne vedo ti ljudje, da sta sigurnost in riziko tako medsebojno zvezana, da jih ne more nihče zlahka razlikovati.
Kdor hoče ustanoviti podjetje, mora tvegati. On mora špekulirati in skušati uganiti bodočnost.
Nobenega varnega zakona ni, kako je mogoče to s sigurnostjo storiti. Samo nekaj svarilnih tablic je, ki namigujejo na mesta najhujše nevarnosti. In na eni teh tablic so napisane besede: Razlikuj med vrednoto in projektom!
Če me vprašate: »Kaj je razlika med vrednoto in projektom?« potem je to siguren znak, da niste noben finančnik. Vrednota je nekaj, kar ima snov. Vrednost projekta pa je odvisna od načina, kako se uporablja.
Vrednota je nekaj prijemljivega.
Vedno jo morete prodati. Preje ali kasneje, dražje ali ceneje. Projekt pa je samo berzsnovna misel. Ne obstoji v materielnem svetu. Je nerojeno dete.
Vsak a vrednota, naj bo njena snov še tako obrabljena, ima ekvivalent v denarju. Tudi najbolj popolen projekt pa ni v gotovih okoliščinah vreden niti ficka.
Toda čudno! V človeški naravi je, da daje večina ljudi projektu prednost pred vrednoto.
Vzrok je najbrže v tem, ker je projekt vedno popolen. Ni obremenjen z napkami prejšnjih izkušenj in je brezhiben. Ne more se ponesrečiti. Tako jasen in čist je, ko mavrica, kateri je sploh zelo podoben.
Projekt se obrača na domišljijo. Odvrne misli od tesnobnih posameznosti izdatkov in uprave. Peča se z optimizmom, upi in željami. Ne z dejstvi, težavami in izgubami.
Projekt pripoveduje ljudem, kar žele verovati, ne tega, kar bi v resnici smeli verovati. Zaradi tega so izgube vedno in vselej običajne.
Vedno in vedno se ponavljajo iste
sleparije. Vsaka nova generacija bo del svojega denarja vedno znova zavrgla za nepreskušene rudokope, petrolejske vrelce in plantaže v tropič-nih krajih.
Nikakor nočem predstaviti projektov kot nekaj nezakonitega. Čisto narobe. Angleška banka je bila nekoč tudi samo projekt. Tudi Hudsone Bay Company in Lloyds. In vse tri obstoje že več ko dvoje stoletij. (Hud-sons Bay Company je bila ustanovljena v 16. stoletju od angleških plemenitašev v svrho raziskovanja Kanade. Danes je poleg Kanadian Pacific železnice največje gospodarska korporacija Kanade.)
Kar hočem povedati je to, da smejo špekulirati v projektih samo tisti, ki si morejo to dovoliti. Ni za ljudi z omejenimi sredstvi in z malo izkušnjami.
Odstotek neuspehov je prevelik: verjetnost je 50 : 1. Samo bogati ljudje naj bi podpirali projekte, pa še ti le z majhnim delom svojega premoženja. Nikdar ne bi smelo biti v projektih naloženega več ko 20 odstotkov denarja, ki ga kdo ima.
Stran 3.
i——■ i ri umi ur ni
novčanie. Obtok se je tekom zadnjih osmih dni 1. 1924 zvišal za 91.1 milj. Din.
Kroženje bankovcev v češkoslovaški. Bančni urad češkoslovaškega finančnega ministrstva poroča, da je znašala 15. decembra m. 1. zlata rezerva 1050.6 milijonov Kč. Iz prometa je bilo vzetih bankovcev za 175 milijonov Kč, tako, da se nahaja v kroženju 8,114.008 milijonov Kč papirnatega denarja. Po zadnjih poročilih iznaša soudeležba češkoslovaške^ ga kapitala v ogrskih podjetjih skupno z napravami in stroji 250 milijonov Kč.
Potek nomško-Iraneoskih trgovinskih pogajanj. Načelnik nemške delegacije za francosko-nemška trgovska pogajanja Trendelenburg je imel danes s predsednikom francoske delegacije daljši razgovor, tekoin katerega mu je nazuanil, da nam odklanja nemška delegacija načrt »modus vivendk, ki ga je predlagala francoska delegacija. Radi te odklonitve je francoska delegacija, ki hoče poskušati vsa sredstva, da se doseže sporazum, predlagala Trendelenburgu nov načrt v obliki sporazuma. Ta sporazum bi pred vsem ščitil interese francoskih in nemških izdelkov, ter bi se sklenil za dobo šestih mesecev. Načelnik nemške delegacije Trendelenburg se bo 0 tem novem načrtu posvetoval s svojimi tovariši ter bo jutri sporočil svoj odgovor francoski delegaciji.
Davki in
Davki in zadruge v Italiji. Po novih davčnih in pristojbinskih zakonih so izgubile zadruge vse davčne in pristojbin-ske olajšave in morajo plačevati iste davke in pristojbine kakor ostala nezadruž-na podjetja.
ifiSfiKriSr £5 Č3£3	£3?	55‘£2?Z5r£sriSI
>bud!>ha< cm: mm  mm
lefon. Od interesenta smo dobili z ozirom na to razpravo sledeči dopis: »Pri nas na Štajerskem potrebujemo telefonsko zvezo Grobelno—Šmarje pri .Jelšah Pristava—Podčetrtek—Imeno že dogra-gorami—Bizeljsko—Brežice. Od tega je proga Grobelno—Šmarje pri Jelšah— Pristava—Podčetrtek—Imeno že dograjena. Od Imena do Brežic, to je na progi 30 km, bi se morala proga na novo dograditi. Za telefonični vod od Imena
do Sv. Petra pod gorami bi se mogel telefon montirati na že obstoječem telegrafskem vodu. S to telefonično zvezo bi dobil precejšen del bivše Štajerske lastno zvezo z Brežicami, oziroma z Zagrebom. Ta del bivše Štajerske, ki je v prometnem oziru zelo zanemarjen, je gospodarsko zelo važen in bi bilo za njegov gospodarski razvoj nujno potrebno, da se imenovani zvezi čimpreje postavi.<
BUDD1
'h>-
’ RftDg MARK C
3
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Ljubljani vabi na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v pondeljek, dne 19. januarja 1925 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Kazine« v Zvezdi, s sledečim dnevnim redom:	1.	Pozdrav načelnika.
2.	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o delovanju gremija 1924. 4. Računski sklep za leto 1924. 5. Proračun za leto 1925. 6. Sprememba pravil. 7. Volitev novega odbora. 8. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil 1 uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno neglede na število navzočih članov.
P* KUPUJMO IN PODPIRAJMO ^
fiTrntao
I Kolltislco cikorijo
j|. . domači izdelek.	^
izvoz in uvoz.
Ukinitev nekaterih izvoznih omejitev na Grškem. Grška vlada je dovolila izvoz nekaterih življenskih potrebščin brez omejitve. Med drugim se smejo se-Čaj izvažati: čebula, poper, olive, suho sadje, mandelni, lešniki, orehi, suhe smokve, suho grozdje, čokolada, velike buče, ribe iz Predpanskega jezera, ciganski fižol in drugo.
Češkoslovaški izvoz v novembru. V mesecu novembru m. 1. se je izvozilo iz Češkoslovaške za 450 milj. Kč sladkorja, t. j. za 323 milj. več nego oktobra meseca. Napram mesecu oktobru 1923 se je tedaj izvoz povečal za 37 milijonov. Skupna vsota izvoza Češkoslovaške v novembru m. 1. je narastla za 1765 milijonov Kč, t. j. za 303 milijonov več nego v oktobru istega leta in za 532 milijonov več napram izvozu v oktobru 1923. V dobi od januarja do novembra 1924 je izvoz dosegel skupno vsoto 14.900 milijonov Kč, t. j. približno 46%. Razen sladkorja šta še dve drugi vrsti izdelkov, katerih izvoz stalno narašča in sicer steklenine z 37 milijonov, kakor tudi }-ito,
Prompt
telefon na Bizeljskem. Na zadnji Plenarni seji trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani se je razpravljalo o nujni potrebi, da se za Bizeljsko zgradi te-
IliSssIlh
velesejma bodo, kakor je razvidno iz dosedanjih prijav, kompletno zastopane po prvorazrednih češkoslovaških in ino-stranskih tvrdkah. Posebno je omeniti tovarne stekla, katerih število dosega 25, železno industrijo in livarne kovin, kjer so zastopane največje čsl. tovarn« (Vltkovice, Škoda itd.) elektrotehnično panogo, tekstilno industrijo kože, ja-blonsko industrijo itd. Z ozirom na splošno zanimanje, vladajoče za X. spomladanski velesemenj v Pragi, kakor v ČSR, tako i v inozemstvu se pričakuje nov izvanreden uspeh te pomembne velesejmske prireditve.
i
D ’ it
Dobiček in zadovoljstvo
svojih odjemalcev bosfe dosegli le s Sem blagom
Razno.
t Dr; Janko Debelak. V četrtek zjuiraj je preminul v Ljubljani poštni in brzojavni ravnatelj za Slovenijo g. dr. Janko Debelak. Kot strokovnjak, ki je znal ob prevratu, v najbolj kritičnih razmerah tako dobro organizirati in urediti našo poštno in brzojavno službo, ter jo kljub velikim oviram in težkočam dvigniti na tako visok nivo, je užival pokojnik splošno priznanje v vseh krogih, posebno pa v poslovnem svetu. Bil je mož velikega talenta in širokega strokovnega znanja, pri tem pa nenavadno skromen in tih. Kot ljubeznjivega in vzornega šefa ga bo težko pogrešalo tudi vse poštno osobje, ki je našlo v njem vedno svojega zaščitnika. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalujoči obi-telji pa naše sožalje!
Likvidacija oddelkov finančnega ministrstva. Po naredbi finančnega ministrstva mora biti likvidacija oddelkov tega ministrstva pri Pokrajinskih upravah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Splitu končana do konca t. m.
Borza v Solanu. Kakor poročajo iz Soluna, nameravajo ustanoviti tam borzo in sicer borzo za devize in efekte, kakor tudi za blago.
Nov predsednik Zagrebškega zbora. V sredo je bil na izrednem občnem zboru namesto umrlega predsednika g. Rad-koviča izvoljen za predsednika veletrgovec g. Prevedan.
Naš konzulat na Reki. Kakor smo že poročali, je naša država osnovala na Reki generalni konzulat. Za generalnega konzula je imenovan g. F. Dobrečič, ki je te dni prevzel dolžnosti in se naselil začasno v hotelu Itoyal. Ob priliki sprejema poslov je g. Dobrečič podal sledečo izjavo:	Važnost tega konzulata
smatram za tim večjo, ker se bo moglo mnogo nepotrebnih nesporazumov, ako bi do teh prišlo, rešiti že tu na Reki, ne da bi bilo treba radi tega voditi dolgotrajno diplomatično dopisovanje. Jugoslovanski konzulat se bo bavil z vsemi posli, ki spadajo v konzularno dolžnost, in to je: izdajanje vizumov za potnike, legaliziranje vseh dokumentov, reševanje vprašanj iz pomorskega prava, kakor bo vodil v splošnem agende za zaščito naših interesov na Reki. V prvi vrsti se imajo uveljaviti nekatere točke konvencije in pogodbe, katero je jugoslovanska vlada sklenila z Italijo, dasi se bo o tem še razpravljalo na konferenci v Benetkah.
Nasi uspehi na finančni konferenci. Dne 14. t. m. je s popolnim uspehom končala pariška konferenca zavezniških ministrov financ. Po podpisu protokola o sporazumu so delegati že istega večera odpotovali. Na zadnji plenarni seji je predsednik strokovnjaške komisije resi miral delo te komisije, na kar so podali svoje^ izjave zastopniki posameznih držav. Naša delegacija je pri tej priliki zahtevala, da se tudi napram Jugoslaviji postopa ravno tako, kakor se postopa
napram Italiji glede reperacijskih plačil, ki so se izvršila do sedaj v denarju in blagu, a ki so že prekoračila svote, koje pripadajo posameznim zaveznikom. Ker je Italija prejela na račun reparacij v denarju in v naturi od podpisa ver-zajske pogodbe do 31. avgusta 1924 že 450 milijonov zlatih mark, je po naj novejšem sporazumu Italiji dovoljeno, da se previšek, katerega je prejela, odbije od svote, katero bo v naslednjih 10 letih plačala Nemčija Italiji na podlagi Da-wesovega načrta. Po intervenciji jugo-slovenskih delegatov, se je isto dovolilo tudi Jugoslaviji, tako da bo odbitek pre-viška, koji odpade na Jugoslavijo, rav-notako poravnan v lOletnih kvotah in to počenši od septembra 1926. Češkoslovaška se je pridružila predlogu jugoslovanske delegacije in se je nato tudi ua-pram njej dovolilo isto postopanje.
Pogajanja z Madžarsko. Popoldne dne
15.	t. m. se je vršila prva plenarna seja naše in madžarske delegacije, ki ima pregledati snov za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama.
Obnovitev konference v Benetkah. Na konferenci v Benetkah, ki se ima te dni obnoviti in na kateri se bodo reševala ona vprašanja v katerih se doslej ni dosegel sporazum, se bodo podpisale konvencije, ki so bile tekom zadnjega po-seta ministra dr. Ninčiča v Rimu sprejete. Te konvencije so: 1. Konvencija o ureditvi privatnih dolgov. 2. O ureditvi privatnih dolgov pred novembrom 1918.
3.	O razdelitvi reškega arhiva. 4. O ureditvi vprašanja razdelitve električnega toka in vodne množine mesta Reke in okolice. 5. O vodnem režimu Riječine. 6. O razmejitvi med Reko in Drenovo. 7. O prepustitvi jugoslovenskih bolnikov v reško bolnico. 8. O uporabi podmorskega brzojavnega in telefonskega kabla. 9. O reškem železniškem in pristaniškem prometu.
Likvidacija bivše avstrijske poštne hranilnice na Dunaju. Vprašanje, kako se bo premoženje tega za interesente v Sloveniji važnega denarnega zavoda razdelilo, še ni rešeno. Antantine države so ob političnem preobratu zasegle premoženje in se sedaj branijo zaplembo preklicati. V Rimu se sedaj med našimi, češkoslovaškimi in italijanskimi zastopniki vršijo pogajanja, kako bi se mogla zadeva čimpreje v korist interesentov v nasledstvenih državah ugodno rešiti .
Deseti spomladanski velesemenj v Pragi. Termin desetega vzorčnega vele-semnja v Pragi je določen na dobo od 22. do 29. marca t. 1. Velesemenj bode, kakor dosedaj, razdeljen na 17 raznih skupin, katere obsegajo vse panoge čsl. industrije. Skupaj z veleseinnjom bode prirejen hotelski trg, radio-trg, trg stavbene industrije in stavbenega materiala, velika ekspozicija francoske industrije in končno razstava Društva Ma-sarykove akademije dela v Pragi, ki bode prirejena to pot prvič in posebni trg muzikalnih inštrumentov ter klavirjev. — Vse industrijske panoge splošnega
16.	januarja 1925.
Blago: Deske, 20, 25, 30, 4 m dolž., monte, fco meja den. 560, bi. 580; hrastovi hlodi od 40 cm premera naprej, brez grč do 2 m, 3—6 m dolž., fco meja tranz. den. 1300, bi. 1450; hrastove paralelne deske, 2.65 dolž., 42 mm debel., j 18—30 cm širine in 2.85 dolž., 52 mm j deb., od 18—30 cm šir., zdravo, lepo ! blago, 70% I., 30% II., fco meja, 3 vag., j den. 1300, bi. 1320, zaklj. 1300; bukova ! drva, 1 m dolž., sept. seč., fco naklad.
I post. den. 21, bi. 22; pšenica domača, fco Ljubljana den. 445; pšenica bačka, fco bačka postaja, 75/76 kg, 2% prim. den. 450; pšenica banatska, fco banatska postaja, 73/74 kg, 3% prim. den. 425; koruza, nova, def., umetno sušena, fco Ljubljana bi. 230; koruza nova, par. Vin- . kovci, gar. bi. 215; ajda dom., fco Ljubljana bi. 325; proso domače, fco Ljubljana bi. 325; oves bački, fco skladišče Ljubljana bi. 360; laneno seme, fco Ljubljana den. 650; otrobi pšenični, fco gorenjska postaja bi. 215; krompir, fco dol. postaja bi. 156.
Vrednote: 7% invest. pos. iz 1. 1921 bi. 65.50; loter. 2%% drž. renta za voj. škodo den. 126, bi. 131; Celj. pos. den. 210, bi. 218; Ljublj. kred. banka den. 226; Merkantilna den. 124, bi. 128; Prva hrv. šted. den. 890, bi. 904; Str. tov. in liv. bi. 153; Zdr. pap. Vevče den. 100; 4%% kom. zadolžnice Kranj. dež. banke bi. 91.
TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS, ANGLEŠKI PREMOG, SLEZIJSKB BRIKETE dobavlja
„11.1111 J A", Lfubffana
KRALJA PETRA TRG 8. Tele!. 220, J9" Plačila tudi na obroke! "me
T-žna poročila.
Tržaški kolonijalni trg. Kava notira: Santos Superior 1.320 do 1.350, Good 1.250 do 1.320, slabše vrste 1.090 do 1.140, Rio fin 1.270 do 1.320, dober 1.220 do 1.270, srednji 1.170 do 1.220, navadni 1.140 do 1.170 za 100 kg netto, v gotovini brez konta v navadnih vrečah, tara pol kg. Kakau notira: Thome 580 do 600 lir za kvintal. Olja: jedilna olja 750 do 850.
Dunajska borza s kmetijskimi pridelki (14. t. m.). Hausse na ameriških trgih in čvrsta poročila z borz sosednih držav so uplivala tudi na dunajski trg, in to tem bolj ker je ponudba priljubljenih vrst pšenice madžarskega izvora neznatna. Tudi promptna jugoslovenska pšenica se malo ponuja; za pomlad je več ponudb, vendar ne pride do zaključkov. Povečali pa so se nakupi ameriškega in domačega blaga. Povpraševanje po rži istotako živahno in tudi ponudbe so precejšnje. Ječmen je jako drag. Kupčija v turščici se trajno živahno razvija, dočim je v ovsu majhna. Kupčija z mokami je neznatna. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagovno prometni davek, brez carine: pšenica: domača 54 do 55, madžarska s Potisja 59 do 60, jugoslovenska 57.50 do 58.50; rž: domača 48.25 do 49.25; ječmen: domači 53 do 57, češko-moravski 62 do 67.50; turščica: 31 do 32; oves: 38 do 39.50; pšenični zdrob 93 do 94; pšenična moka »0«: domača 90 do 92, madžarska 88 do 92, jugoslovenska 86 do 80, krušna moka: domača I. 64 do 67; otrobi: 24.25 do 24.75 šilinga.
Tržišče z jajci (15. t. m.) Cene so pri nas glede na pozni zimski čas jako nizke*, to pa radi visokega stanja dinarja in majhnega povpraševanja s strani inozemstva. Nakupne cene pri nas se gibljejo okrog 1.20 Din za komad. V Švici no-
tirajo jajca 210—215 švicarskih frankov za zaboj (1440 komadov) ab železniška postaja Buchs; na Dunaju se trgujejo jajca, sveže blago po 2000—2100 Ka za komad, jajca v apnu pa po 1200 do 1300 Ka za komad.
Hariborsko sejmsko poročilo. Na
svinjski sejem dne 9. januarja 1925 se je pripeljalo: 123 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad 175—300 Din, 3—4 mesece 300—425, 5—7 mesecev 450—700, 8 do 10 mesecev 650—900, 1 let(f 1100 do 1400, 1 kg žive teže 14—16, 1 kg mrtve 19—21 Din.
Kovinski trg okoli 10. januarja. — V
Ameriki se je v novem letu povpraševanje še povečalo. Produkcija raste, ker so dobili producenti nova naročila. Delajo z 80% kapaciteto. Dne 30. oktobra je bilo za 872.000 ton neizvršenih naročil, 30. novembra pa 1,430.000 ton. Upi za kovinski trg so v Ameriki letos veliko boljši kakor so bili pa lansko leto. Cene gredo gor. — V Evropi položaj ni tako ugoden, vendar pa poročajo v nekaterih deželah v zadnjih tednih o živahnejšem povpraševanju. Cene so se zato dobro držale. Položaj ni neugoden in upajo, da se bo še zboljšal. Na eksportnem trgu so bile cene okoli 10. januarja sledeče: Železo v palicah 6 funtov, surova pločevina 6/5, srednja 7/5, fina 8. — Češkoslovaški kovinski trg je v splošnem neizpremenjen. Podjetja imajo dosti dela, ker so trgovci precej naročili. Dobro znamenje za bodoči razvoj kupčije je stabilnost cen, ki omogoča kritje potrebe brez strahu za nadaljno kolebanje. Eksportni trg je pa za Cehe še zmeraj neugoden, ker so mu cene na svetovnem trgu prenizke. Na Balkanu izgledi za češki kovinski trg niso baš sijajni. Na pomoč bo moral priskočiti domači trg, in pravijo, da bo res tudi veliko kupil. — Tendenca nemškega kovinskega trga kaže navzgor, povpraševanje domačih konsumentov je zadovoljivo. Podjetja so dobro zaposlena. Cena okoli 10. januarja: železo v palicah 130 zlatih mark, surova pločevina 145, srednja 170, fina 200 in več. Ekspertna trgovina pa ni tako ugodna; ven-
jmest
jamči
dar se pa trudi nemška industrija za pridobitev novih odjemalcev. Eksportne cene so približno iste kakor francoske, železo v palicah funtov 5/15 itd. — Francoski trg je nesiguren, povpraševanje slabo, cene nizke. Mislijo pa, da jih bo zvišanje železniških tarif in drugih državnih pristojbin pognalo kvišku. Najbolj vplivajo na nadaljnji razvoj pogajanja z Nemčijo in pa neprestano krožeče vesti o evropskem železnem kartelu. Cene okoli 10. januarja: železo v palicah 50—53 francoskih frankov, surova pločevina 64 do 67 itd. — Luksemburški trg si je koncem decembra opomogel in je trajalo to tudi še v januarju naprej. Govorili so o štrajku železničarjev in so se zato konsumenti brž založili. — Tudi belgijski trg si je opomogel. Povpraševali so zlasti po boljših kvalitetah. V ospredju je bila posebno fina pločevina. — Na Angin-š k e m je bilo v zadnjem času povpraševanje sicer malo slabejše, a podjetja so dobro zaposlena, ker imajo že naprej naročila zn bližnja četrtletja. Eksportna trgovina Angležem še zmeraj ni všeč, pa so vendar napravili dobre zaključke z Ameriko in s Hamburgom. Cene se držijo. — Glede bakra so Amerikanci veliki optimisti, pravijo, da se bodo cene letos bolje držale kakor lani; in ne
samo v Evropi, temveč tudi v Ameriki. — Svinec je padel, pa bo zahtevala obnova Evrope večje množine in bodo šle cene spet gor, od 41 na 45 funtov. — C i n in cink sta nestanovitna, 273 H do 277 'A ter 7.80 do 7.85 itd. Belgijci so prodali veliko cinka na Nemško in Francosko, za več mesecev naprej, in bodo imeli sedaj Amerikanci proste roke.
de dobave materiala za mašenje ter glede dobave bele pločevine.
* « *
Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delovni dan od 10. do !2. ure.
Dobava impregniranih drogov. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu in njegovega pravilnika pismeno dražbo za dobavo impregniranih drogov. Dražba se bo vršila 3. februarja 1925 v sobi št. 43, pogoji pa s« dobe pri t. t. tehničnem odseku dir. p. in t. soba štev. 75, Sv. Jakoba trg št, 2. Ponudnik mora položiti 5% (odnosno če je tuj državljan 10%) kavcijo ponudene vsote pri Pomožnem uradu direkcije p. in t. v Ljubljani najkesneje do 10. ure na dan dražbe. Dražbe se lahko udeleži, le ponudnik, ki je v t. t. lehn. odseku vpogledal ali prevzel pogoje.
TRGOVSKI KOLEDAR 1925
je izšel.
Naroča se pri Slov. trg. društvu »Merkur' v Ljubljani, Gradišče 17/1. Centi s poštnino Din 20-—
Dobava, prodaja.
Prodaja avtomobilov (potniških in tovornih), karoserij, motocikljev, 10.000 kg železnih odpadkov in 145 železnih sodov za bencin se bo vršila dne 22. januarja i. 1. pri Avto-komandi 2. armijske oblasti v Sarajevu.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 5. februarja 1.1. ponudbe glede dobave jeklenih vrvi in železnih verig. — Dne 9. februarja t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave bombaže-vine za čiščenje in za ležišča; pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici gle-
TISKARNA
MERKUR
mmmmm Trg.-iad. d. (L
LJUBLJANA
Simon Oregorčlč«vn
tt
it 13
Tiska časopis«, posetnica, knjige, brošur«, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itdL v eni in v v«€ bar vek
Lastna kHjifOtfasniea
Talofoa tt. SM
Kllfm pff	tek.	icvttii
It HM
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežba!
Zahtevajte cenik!
Najboljši
Šivalni stroj fe edino le
Josip Petelinc-a
znamka
Gritzner in Adler
za rodbino, Gbrt in Industrijo
Ljubljana ““X
Pouk* *eien u brezol&Cen. Večletna garancija.
Delavnica sea popravila Ha veliko	Telef	n	913	Na	malo
(§ Colombo j cnnoN m
KM braatma m. I
—
TVRDKA
.V Or
>• ’
LJUBLJANA
Veletrgovina žita In mlevskih izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrsie pšenične moke najboljših bonaškžli mlinov, oirobe, koruzne In ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižoJ in druge poljske prioelk?
Telefon štev. 449. Brzojavi: VOLK.
ZA.HTEVA.JTiE PONUDBE I
Originalne potrebščine za OPALOGRAPH (Fixat, Preservat)
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in tehničnih strojev. Barvnetrakove — Carbon — indigo — povoščen papir — kopirni liektografični zviiki Ludovik Baraga, Ljubljana« Selenburgova ulica 61.
»a«• n««*«••»Tin• *e«eL««'*«««»»»*«e«tM*AKW«»s«e**-««!**a*«eeMaMPtfeevsiiMfeiievMtmaaaesa«««*
Popolnoma varno naložile denar v
LfuSblfansIco posofilnico
r. as. z o. as., ki posluje -v novopreurefenih prostorih 331^ v ILfolsIJanS, Mestni trg št. O.
JJcnnilne vloi^e in vloge na tekoči račun obrestnje najugodneje ter jih izplačuje
takoj hrez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Posojila j daje le proti popolni varnosti proti vknjižbi na hiše in posestva ter proti poroštvu. Daje tudi TRGOVSKE KREDITE ter sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev,
AVTO
-:ncin, pnevmatiko olje, mast. vse opravila m vožnja. Lc prvovrstni 'oijo in dc!o po solidnih cenoh nud' (sgio-Avto, d 7 o z v ijublians
Razširjajte i:.i« i
tf
i listi
Volna in trikotaža, galanterija engros
Gaspari & Faninger - Maribor
Josip Peteline, L ubljana
Na veliko! (blizu Prešernovega spomenika) ob VO* * i	Na maiol
Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje,
modno blago, pletenine, žepne robce, Sčeike, sukance, toaletno blago. Telefon 913	Telefon	913
Največje zanimanje
vlada za zgradbo stanovanjskih hiš sistema
^ »SEIDEL"
ker je zidanje v tem sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, noj hitrejše in najcenejše. Splošno pozornost vzbujajo
nosilci sistema »SEIDEL",
ki nadomeščajo lesene stropnike, ielezobetonske preklade itd. Natančnejše podatke dobite pri stavbnem podjetju Jakob Accetto, sin Ing. Viktor Accetto in drug, Ljubljana, Ttbor št. 2.
^ Stopnice JES
3>Mtnlk la l*d*jaUlj; »Merkurc, trgoviko-indnitrijtla d. d., Ljubljana. — Odgovorni arednik 7. JERAS.
Tisk tiikarue »Merkur«, trgoviko-induitrijake d. d.