DELO • ŽIVLJENJ E glasilo delovne skupnosti tovarne obutve alpina sivi LETNIK 15 ŠTEVILKA 11 ZIRI, NOVEMBER 1976 Ali je režijskih delavcev res preveč? Ob reorganizaciji, ki se je te dni lotevamo z veliko osebne odgovornosti in prepričanja v boljše poslovanje, je prisotna bojazen, da se bo s tem režija zelo povečala. Želim povedati koliko menim, da je gornja bojazen upravičena in kaj sam mislim nasploh o režiji. Kako to pojasnjujejo konkretni podatki? Od 1. 5. 1976 pa do danes (20. 10. 1976) se je zaposlilo v skupnih službah sedemnajst delavcev, (od teh jih je 13 prišlo iz proizvodnje) in enajst pripravnikov. V tem času je zapustilo skupne službe sedem delavcev in je odšlo na porodniški dopust sedem delavk. Skupno jih je torej izstopilo oz. šlo na porodniški dopust štirinajst delavcev, vstopilo oz. prišlo iz proizvodnje pa sedemnajst. Dva od sedemnajstih moramo odšteti, ker sta prišla invalidsko, kar pomeni: na režijskih delovnih mestih je sedaj en delavec več kot 1. 5. 1976, razen enajst pripravnikov, ki bodo zasedli delovna mesta kasneje. Tri delavke, ki so na porodniškem dopustu, delajo po 4 ure. Menim, da zgornji podatki ne potrebujejo dodatnega pojasnila. Nazorno kažejo, da se režija ni znatno povečala, kljub temu, da je šlo trinajst delavcev iz proizvodnje. Res je stvarno pričakovati, da se tistih nekaj delavk, ki so nadomestile porodnice, ne bo več vrnilo v proizvodnjo, a bo v času, ko se bodo le-te vrnile z dopusta najbrž spet toliko novih porodnic, da bo verjetno spet šlo le za nadomeščanje in ne za povečevanje režije. Sicer je pa moje mišljenje o režiji takole: ni res, da nas je v režiji preveč — naša režija napravi premalo. To pa sta pravzaprav dve plati medalje. Splošno mnenje delavcev je pravilno: za isto delo bi nas moralo biti manj. Toda ker je to, kar ustvarimo premalo, mora veljati: z istim obsegom režije, bi morali ustvariti več. Alpina je tako velika, da ne more funkcionirati brez cele vrste delavnih mest. Smo torej v stanju, da režije ne moremo zmanjševati. Nasprotno: prav samoupravna reorganizacija bo zahtevala še nekaj dodatnih delovnih mest. To pa ne pomeni, da je to nekaj škodljivega, nekaj, proti čemer se moramo boriti. Boriti se moramo, da bo dala taka režija več od sebe. V zvezi z režijskimi delovnimi mesti in reorganizacijo se pojavlja še eno vprašanje. Naenkrat se je pojavila velika potreba po delovnih prostorih. Tudi to nekateri razumejo kot znak povečevanja režije. To ne drži. Le to je res, da so nekateri delavci, ki so prej delali v pisarnah, kjer jih je bilo pet ali šest, dobili take naloge, da je zahteva po tem, da dobijo svojo pisarno, popolnoma upravičena. V obstoječi organizaciji je bil srž vseh funkcij strnjen v nekaj ljudeh, ki so imeli svoje sobe. Take razmere pa so pri delovni organizaciji s 1600 zaposlenimi popolnoma nemogoče. Tako velik kolektiv mora biti voden. Vodilnim delavcem je potrebno zagotoviti vsaj osnovne pogoje za delo, potem pa od njih tudi zahtevati rezultate. Upam, da je s temi par vrsticami pojasnjen marsikateri dvom v zvezi z režijo, s tem »nujnim zlom«, kakor jo radi imenujemo, dasiravno vemo, da brez nje ne moremo čevlja niti izdelati niti prodati. Martin Kopač Vrednostna analiza Skupina za vrednostno analizo je bila določena v začetku letošnjega leta in je .takoj začela z delom, da program, ki (je bil sprejet na širšem kolegiju, spravi v življenje. Sestava skupine je bila prilagojena funkciji, ki naj bi jo opravljala — z udeležbo delavcev, ikaterih delovno mesto je tesno povezano s proizvodnjo, stroški in podobnimi področij! poslovanja OZD, od vodje domače nabave, analitika tržišča nabave, vodje proizvodnje, vodij priprave lahke in težke obutve, kalku-lanta, računovodje, vodje raziskave tržišča, do vodje programiranja prodaje. Z ustanovitvijo skupine je terminsko sovpadala priprava kolekcije jesen-zima 76/77 in prva pozornost skupine je veljala prav tej kolekciji oziroma poglavju dela: kako zmanjšati proizvodne stroške na najmanjšo mero. Kolekcija je bila obravnavana tako po tehnološki kot po stroškovni plati, izračunavale in poizkušale so se razne variante za pocenitev proizvodnje in rezultat dela je bila kolekcija, ki se sedaj prodaja oziroma se bo v kratkem začela prodajati. Vsak član sku-pine potem na svojem delovnem mestu, po svoji funkciji izvaja v delo zaključke skupine za vrednostno analizo. Na področju analize fiksnih stroškov si je skupina zastavila nalogo prek posebnih obrazcev, ki se sedaj izpolnjujejo četrtletno v finančni službi, spremljati gibanje oz. uresničevanje plana fiksnih stroškov in analizirati vsa odstopanja. Stroški so razdeljeni na režijski material in OD režije, spremljajo pa se: od-stotkovno povečanje plana v primerjavi z 1975, odstotek povečanja realizacije v primerjavi s planom 1976 (po četrtletjih). V prvem četrtletju je bilo ugotovljeno, da je na 25 stroškovnih mestih skupaj doseg fiksnih stroškov znašal 87 °/o iv razmerju do plana, torej je bilo še 13 % rezerve, kar pa se je v drugem četrtletju bistveno spremenilo, tako da je realizacija ob polletju bila že 93%. Vodje služb in oddelkov so ta odstopanja pojasnjevali z rekom: »Vse se bo na koncu izravnalo,« kar se mogoče bo, vendar, če gledamo analize lanskega leta, ta rek me bi veljal. Pri materialnih stroških je bil plan že 4% prekoračen, pri OD pa je bilo še 12 % rezerve, skupaj 96 % realizacija. V podrobno analizo teh stroškov se skupina ni spuščala, ker bi to vzelo preveč časa, podatki pa so bili preveč zastareli, da bi lahko uspešno ukrepali. Avtomatska obdelava teh stroškov bi prinesla bolj ažurne podatke za skupino, za samo finančno službo in za druge uporabnike, vendar bi morali natančno določiti stroškovna mesta, katere stroške se bi upoštevalo, kakšne rezultate oz. kazalce bi potreboval posamezni uporabnik, to pa zaenkrat ni možno izpeljati zaradi množice novih organizacijskih prememb, zaradi spreminjanja predpisov o računovodstvu in zaenkrat zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov, ki bila zmožni to v želenem obsegu pripraviti za obdelavo na računalniku. Do takrat, ko bo to steklo, pa bo delo skupine za vrednostno analizo zgolj analitskega značaja. Tone Kavčič alpina, /// 30 let tovarae ob utre tiri « .. rt O t//o />*M OUP- \ ' F"") S V JfOHo J x S O/ '— Na letošnjem sejmu - V času od 4. do 9. ohtobra 1976 je bil v Beogradu že sedemnajsti sejem »Moda v svetu«. Na torn sejmu je razstavljala tudii naša delovna organizacija v sklopu »združene slovenske čevljarske industrije«. To je bilo prvič, da je celotna slovenska čevljarska industrija nastopila združena. V tem združenju so razstavljali: Peko, Planika, Lalet, Ciciban, Kopitarna Sevnica, tovarna usnja Slovenj Gradec, Tolo Šentjur in Alpina. Pokazalo se je, da je tako sodelovanje koristno za vsakega udeleženca. Prav gotovo bi bil uspeh, če bi tako nastopali tudi na zunanjem tržišču. Na sejmu so poleg čevljarske industrije razstavljali še tekstilci — usnjarji, ki so poleg usnja razstavljali tudi konfekcijo. Obutev je izdelana večinoma iz naravnega usnja. Kolekcija čevljev je Beograjskem i za reklamo bila zelo pestra. Pri moških čevljih še vedno prevladuje mokasin obutev. Drugi moški modeli pa se ponovno vračajo v koničaisto obliko. Tudi pri ženski obutvi je še veliko mokasinov. Prevladujejo pa še vedno čevlji s klinastimi petami. Med proizvajalci modne obuibve je še vedno vodeča Leda iz Rrjjaževca. Njeni izdelki sledijo najnovejši modi. Izdelava je zelo kvalitetna, kar kupce zelo privlači. Ta tovarna nima svoje trgovske mreže, zato da veliko za reklamo. Posta/vila je številne reklamne panoje, poleg pa je vsak dan dvakrat prirejala modno revijo. Vemo, da razmere na tržišču niso več rožnate. Zasičenost tega pa se ne kaže samo v naši panogi, ampak tudi v usnjeni konfekciji, kar sili proizvajalce k vse večjemu propagiranju svojih izdelkov. Indu- strija usnja Vrhnika in Konus Slovenske Konjice sta dvakrat dnevno prirejali modno revijo. Dokaz, da so njihovi izdelki lepi in privlačni, je že v dejstvu, da so bile te revije kljub pogostosti zelo obiskane. Prav gotovo pa so v reklamo največ vložili v Kožarskem kombinatu Visoko. Ta delovna organizacija je v času sejma trikrat priredila modno revijo v hotelu Jugoslavija. Prikazani so bili najnovejši modeli vrhunske mode. Poleg lepe revije, je ta delovna organizacija poskrbela za dobro počutje obiskovalcev, saj je bil po končani reviji pogoščen vsak obiskovalec čeprav si je revijo vsakič ogledalo nad 400 ljudi. S to primerjaivo želim bralcem prikazati koliko nekatere delovne organizacije dajejo za reklamo svojih proizvodov. Poizkušal sem opisati le nekaj zame močnejših vtisov. Seveda je beseda, dve o tako velikem sejmu premalo. Toda opisati vse bi bilo preveč za še tako potrpežljivega bralca. Adolf Križnar Surova guma — moda, toda v proizvodnji so težave V sezoni jesen-zkna je surova (crepp) guma najbolj ce. njen in propagiran material za izdelavo podplatov. Da tudi mi ne bi zaostajali za ostalimi proizvajalci obutve in da bi tudi mi imeli v naši kolekciji ustrezno in moderno obutev, smo se odločili, da v sezoni jesen-zima izdelamo določeno količino obutve s podplati iz surove gume. Iz lastnih izkušenj smo poznali težave, ki običajno nastopajo pri izdelavi obutve s podplati iz surove gume. Zato smo se temu ustrezno pripravili. Uporabnost lepila so nam potrdili v inštitutu za čevljarstvo v Pir-masensu. Vsi poizkusi so pokazali najboljše rezultate. Pri preizkusu trganja je bil odstotek na raztržnost boljši, kot pa ga predpisujejo pravila o zalepljenju. Pri prejemu prve pošiljke podplatov iz Italije, smo ugotavljali veliko malomarnost pri izdelavi podplatov. Pete so bile različno velike, različno visoke v petneni delu. Okvirji so bili slabo prilepljeni. Po ponovni kontroli podplatov in popravilu, smo začeli s proizvodnjo in jo po dveh dneh neuspešnega dela prekinili. Prekinitev je bila nujna, saj se nam podplati v delu, kjer so bdli nalepljeni okvirji, niso kvalitetno zalepili. Obrnili smo se na proizvajalca podplatov in na proizvajalca lepil, vendar nam nihče ni našel ali vsaj predpisal primerne rešitve. Po ustmenih razgovorih s sorodnimi podjetji, smo ugotovili, da imajo oni iste težave, da so nekateri proizvajalci zaradi teh težav izločili iz proizvodnje čevlje s podplati iz surove gume in iščejo rešitev v flex šivani izdelavi. Po večdnevnih preizkusih so naši tehnologi le našli rešitev s tem, da so zamenjali okvirje s širšo lepilno površino in iz drugega materiala. Proizvodnja je normalno stekla, vendar imamo z naleplje-njem okvirjev in ostalimi popravili podplatov veliko dela, ki nas tudi veliko stane. Povrnjeni stroški s strani proizvajalca podplatov Flex Modeli iz kolekcije jesen-zima 76. Oceno bodo dali potrošniki AU bo dovolj dobrega materiala? Mili ne bodo pokrili proizvodnih stroškov. Naj dodam, kljub velikemu prizadevanju delavcev v proizvodnji in tehnologov v pripravi dela, nismo uspeli pri prvem posegu. Pri drugem smo našli rešitev, izdelali bomo čevlje v zadovoljivi kvaliteti, vendar nam model, ki ga smatramo za krik mode ne bo prinesel zaželenega ekonomskega rezultata. Jože Bogataj Sistemizacija V oni prejšnjih številk časopisa sem že pisala, kako napreduje sistemizacija delovnih mest. Varjefino vas zanima, kaj smo že naredili do-sedaj. Vsi šefi sektorjev so dobili zadolžitev, da napravijo predlog reorganizacije sektorjev. Vodje oddelkov in normirci pa so marali narediti opise delovnih mest za proizvodnjo. Vse to je sedaj že narejeno. Zato boste v kratkem dobili v roke opis svojega delovnega mesta, lahko pa si boste ogledali opise vseh delovnih mest. Naša naloga je, da opise delovnih mest pregledamo in opozorimo na stvari, s katerimi se ne strinjamo. Skupina za sistemizacijo in analitično oceno bo zbrala vse pripombe, jih presodila in vnesla v opise delovnih mest. Popravljene opise delovnih mest boste ponovno dobili in če ne bo več pripomb, jih bomo na zborih delavcev potrdili. Na ta način bomo dobili našo novo organizacijo. V tem trenutku je pomembno, da vsi sodelujemo pri pregledu izdelanih opisov delovnih mest, kajti če nova organizacija ne bo dobro delovala, bomo za to krivi vsi, kajti vsi jo bomo sprejsli. Olga Plntar V letošnjem letu moramo preskrbeti poleg lahkih telečjih anillnov in ševrojev za pomladansko-letno sezono še večje količino govejega anlli-na za Izvozno obutev v SZ. V glavnem je to samo zahtevnejše usnje z naravnim licem in brez močnejših preš. Za omenjeno usnje pa so ustrezne le domače kože mlajših govedi. Prav teh pa zelo primanjkuje. Usnjarske tovarne so že skozi vse leto v nezavidljivem položaju, dnevno živijo tako-rekoč »iz rok v usta«. Da uspejo nabaviti vsaj za vsakdanji namak se morajo zelo boriti z dobavitelji. Manjkajoče domače surovine dopolnjujejo z uvoženimi, ki pa ni- šimi proizvajalci usnja so omejene. Naročati moramo tam, kjer imajo trenutno vsaj delno ustrojeno surovino. Po že sklenjeni pogodbi o dobavi določenega usnja pa nam tovarne usnja javljajo v opravičilo za kasnenje dobavnih rokov zagovor približno take vsebine: »2al vam moramo sporočiti, da ne moremo ugoditi vašim željam in zahtevam, da bi lahko v dogovorjenem roku izdelali dovolj naročenega usnja. To lahko opravičimo le z nenormalnimi tržnimi pogoji in surovinsko oskrbo, zaradi česar smo v tekočem mesecu znatno zaostali s proizvod njo. Zakasnele količine usnja Nabava v začaranem krogu: ni surovin, ni usnja so primerne za izdelavo boljšega usnja, poleg tega pa so še za okrog 25 % dražje od domačih. Razmere na tržišču so take, da je povpraševanje večje od ponudbe, zato se cene usnju še vedno ne morejo vsaj nekoliko ustaliti. Povedano je že bilo, da so se cene usnju dvignile od 10 — 40%, odvisno od zahtevnosti usnja in njegove dodelave. Noben pro. izvajalec usnja se noče več vezati s ceno. Pogodbe sklepajo le s klavzulo: cena na dan dobave. Navedeno tržno stanje pa močno vpliva tudi na pravočasno preskrbo z usnjem. Us-njarne nam ne dobavljajo usnja po dogovorjenih dobavnih rokih, zlasti ne zahtevnejših materialov. Naše možnosti za izbiranje med najboljšimi oz. najcenej- bomo skušali nadoknaditi, čim bo to mogoče«. Naš specifični (posebni) proizvodni program v lahki ženski modni obutvi pa zadevo še zaostruje. Veliko lažje bi normalno preskrbovali našo proizvodnjo z gornjim usnjem, če bi poleg zahtevnih materialov nabavljali še nekaj manj zahtevnega gornjega usnja. V manj zahtevne čevlje bi se dalo vdelati tudi nekaj prešanega usnja ali z delno korigiranim licem. Tovarne usnja se nas bojijo, ker se pojavljamo pri njih samo z naročili, kot sem že predhodno omenil. Tudi iz cenejšega usnja se lahko izdela lepa in modna obutev. Povprečnemu potrošniku naša draga obutev kmalu ne bo več dosegljiva. Lojze Kolenc V tovarni pravkar ustanavljamo informacijsko službo. Smisel te službe je v tem, da se vsi delavci SPROTI seznanjamo z vsem, kar potrebujemo pri naših odločitvah ali delu. Stalen dogovor — pogoj uspeha Informacijska služba (INDOK center) bo kakor vidite povezovala vse dejavnike v tovarni. Kakor kaže shema, bodo informacije prihajale v informacijsko službo. Tu se bodo pregledale in oblikovale ter se nato obogatene spet vračale k tistim, ki jih potrebujejo za smotrno odločanje ali delo. Zbiranje in posredovanje informacij bo potekalo po nekem vnaprej določenem redu, tako, da bo uporabnik razpolagal z neko vestjo pravočasno. Temelj obveščanja v tovarni bodo samoupravne delovne skupine. To je skupina največ štiridesetih delavcev, ki delajo v zaokroženi delovni skupini. V delovni organizaciji bo preko sto takih skupin, kajti tudi vsaka prodajalna bo samoupravna delovna skupina. Take skupine bodo usmerjala samoupravna politična jedra, ki jih bodo sestavljali delegati v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. V tem jedru je tudi vodja samoupravne delovne skupine, ki vodi razgovore in mnenja posreduje informacijski službi. Bomo plačevali s čeki? NA POCITNICE GREMO S KOVČKOM IN - ČEKOM Poslovili ljudje, ki jih delo zanose na številna potovanja, so gotovo že od nekdaj premišljevali, kako hi se rešili skrbi, ki jih prinaša gotovina v denarnicah in po žepih. Ljubljanska banka je že pred loti začela odpirati tekoče račune. Zato preden greste na počitnice ali potovanje po Jugoslaviji stopite v najbližjo poslovno enoto Ljubljanske banke in se znebite skrbi, potovanje pa bo zato prijetnejše in uspešnejše. Cek je denar, zato ni treba poudarjati, da je zakonito plačilno sredstvo. Razlika je predvsem v tem, da ima plačevanje brez gotovine precej prednosti. BENCIN, HOTEL, PIJAČA ... S čekom lahko poravnate vse račune, pa naj gre za nakup blaga, za plačilo hotelskih storitev, zapitek v gostišču kazen za prometni prekršek, pa tudi carino na jugoslovanskem delu mejnih prehodov ... Ob vseh novostih se ljudje radi sprašujejo, kakšne so prednosti, ki jih prinaša poseg v »utečeno, vsakdanje« življenje. Gotovo je tudi veliko vprašanj,kaj prinaša ček in kakšine prednosti ima pred hranilno knjižico. Ce imate samo hranilno knjižico, morate po gottovino v banko ali vsaj na pošto. S čekom pa lahko plačate pri vsaki blagajni. Ni treba posebej razlagati da je treba pred okencem v banki ali na pošti čakati, vemo tudi, koliko časa traja tako čakanje v turistični sezoni. Banke, pošte in enote družbenega knjigovodstva so odprte le ob določenih urah. Ob sobotah je marsikje v Jugoslaviji že kar težko priti do denarja, pa čeprav je varno naložen na hranilni knjižiai, ob nedeljah in praznikih pa je sploh nemogoče dvigniti gotovtino. S čekom lahko plačate vsak dan. Tudi ob nedeljah in praanikih, vse od bencina do zapltka, kjerkoli v Jugoslaviji. S čeki in čekovno karto se lahko izognete skrbem, ki jih prinaša večja vsota denarj a. Čeka brez podpisa imetnika tekočega računa ni mogoče -unovčiti in zato vam tudi izgubljeni ali ukradeni čeki varujejo vaš denar. Vendar vam kljub vsemu priporočamo da čekovno karto, čeke, pa seveda tudi vse ostale dokumente, dobro čuivate. Vsem, ki že imate tekoči račun in poznate prednosti in možnosti brezgotovinskega poslovanja in seveda tistim, ki boste šole postali novi imetniki, pa priporočamo, da od časa do časa le pogledate na odrezke od čekov (talone), koliko ste že potrošili. Saj ni treba posebej poudarjati, da je izdajanje čekov brez kritja kaznivo dejanje. OD 30 DO 1000 DIN Zneskov, manjših od 30 din s čokom ni mogoče plačati. Plačevanje zneskov pod to vrednostjo ne bi bilo smotrno, pa seveda tudi ekonomlično ne, saj natisk čekov tudi banko kar precej stane. Pri poslovanju brez gotovine pa mora tudi banka zavarovati svoje koristi. Ljubljanska banka plača vsak ček, ki je pravilno izpolnjen, torej tedaj, ko je na njem s kemičnim svinčnikom, črnilom ali pisalnim strojem pravilno napisan kraj in datum izdaje čeka, vsota — s številko in besedo naslov tistega, ki čdk prejme (upravičenca), in podpis imetnika tekočega računa oziroma osebe, ki jo je imetnik pooblastil, da sme razpolagati s sredstvi na tekočem računu. Z enim čekom je mogoče plačati le zneske do 1000 din. Za večja plačila je treba izpolniti več čekov. Ljubljanska banka daje imetniku tekočega računa praviloma po deset čekov skupaj, če je na tekočem računu dovolj kritja pa lahko tudi več. V VSEH ENOTAH LJUBLJANSKE BANKE Tekoči račun lahko odpre vsak opraivilno sposoben občan. Podpisati se mora na obrazec s katerim zaprosi banko naj mu odpre tekoči račun. Seveda pa banka potrebuje tudi zagotovila da bodo sredstva dotekala na tekoči račun. To bo moral urediti v delovni organizaciji pa tudi v banki mu bodo radi razložili kako in kaj. Marsikateri varčevalec je že ugotovil, da je poslovanje s čeki mnogo enostavnejše kot poslovanje s hranilno knjižico. Vse več je ljudi ki imajo dobršen del dohodkov in prihrankov naloženih na tekočem računu. razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ure Na temo: problematika lahke izdelave obutve V razgovoru so sodelovali: Janez ŠPIK — tehnolog za gornje dele, Anton MLINAR -— analitik časa za gornje dele, Marija JUSTIN — vodja obrata šivalnice 520, Lojze GRE-GORAC — analitik časa za spodnje idele, Miran TRCEK — tehnolog za spodnje sestavne dele, Lojze POLJANŠEK, vodja obrata prikrojevalnice 521, Janko OBLAK — vodja obrata za pripravo spodnjih delov 522, Vinko PODOBNIK — vodja obrata lahke montaže 527, Mlnka KOPAČ — planer proizvodnje. Razgovor sta vodila Vladimir PIVK in Majda JESENKO, zapiske je pripravila Anuška KAVCIC. Vaše delovno mesto je v tehnološki pripravi gornjih delov. Kaj menite, kje so vzroki, da pride v proizvodnji do pogostih napak, ki imajo za posledico zastoje ln zmanjšanje proizvodnje? Vaši konkretni predlogi za Izboljšanje. Janez SPIK: Sigurno so nekatere napake na strani tehnologov druge nam pa pripisujejo, čeprav niso naše. Glavne pomanjkljivosti so: premajhni gornji deli, slabi materiali, slabi plani materialov in zaradi tega nastajajo zastoji v proizvodnji. Tako moramo pogosto spreminjati tehnologijo vseh procesov, npr. namesto, da bi delo opravili strojno, ga moramo opraiviti ročno. Tako je naša priprava dela velikokrat zelo otežkočena. Ko se sesta-nemo na dekadnem planu, se zmenimo, kaj bi šlo v delo. Navzoči so predstavniki nabavne službe, proizvodnje in priprave. Ko se vse domenimo pa nastanejo prvi problemi. Nabavna služba ne more pravočasno preskrbeti pravih materialov, tako da smo prisiljeni dati v delo tiste materiale, ki so bili prej neuporabni, oziroma niso bili pravi. Tako res ne moremo delati, ko se čez noč vse spremeni. Naša naloga je, da nere-dimo šablone in vsa druga potrebna orodja, da lahko proizvodnja teče, vsak pa ve, da je za to tudi potrebno precej časa in ob nenadnih spromembah tega ne more-mo uspešno narediti. Tudi v proizivodnji ne upoštevajo predpisov tehnoloških postopkov; zaradi tega so tudi zgornji deli premajhni. Mi smo dokazali, da so zgornji deli dovolj (veliki, vendar so v proizvodnji naredili napako, potem pa smo bili mi vsega krivi. Jasno je, da tehnologija tega ni kriva, temveč proizvodnja, ki ni upoštevala tehnoloških predpisov. Delo bo potrebno predvsem bolje organizirati, tako bomo odpravili tudi take napalke. Glede planiranja bi pripomnil še tole: Problem proizvodnje so izredno majhne količine (Miiller), če pa dobimo malo večje serije, jih razdrobimo po oddelkih. Na ta račun pa precej trpi produktivnost in kvaliteta. Moj predlog za izboljšanje pa je, da bi odpravili vse te pomanjkljivosti, ki sem jih navedel. Kot analitik časa Imate največ vpogleda na razne zastoje. Kje so po vašem mnenju vzroki? AH so upravičene pripombe delavcev na postavljene norme? Tone MLINAR: Zastoji, posebno v šivalnicah nastajajo zaradi okvar na strojih, ko delavka čaka med popravilom. Zastoj povzroči tudi neprimeren material; kasnesnje nabav materialov za zgornje dele, vzroki pa so tudi v podaljševanju polurnega odmora, kajenja in podobno. Menim pa, da zaradi norm zastojev ne more biti. Z uvedbo dnevnih obračunov dela nismo dosegli, kar smo želeli, razen na Colu in delno v Gorenji vasi. Kar zadeva pripombe delavcev na postavljene norme, koliko so upravičene, bd lahko odgovoril, da delno so, delno pa niso. Upravičeni ugovori so lahko samo ob slabem materialu in ob sprememba dela. Stara praksa je, da je posebno v prikrojeval-nicah in šivalnicah le malo standardnih časov, ker so spremembe od sezone do sezone. Ugovori so pogosto pri novih artiklih, predvsem zaradi slabega materiala, ki zahteva veliko več časa. Ne razumem pa, da delavec- mojster in oddelkovodja. trdijo, da norme ne dosegajo, ob kontroli pa se pokaže, da je delavec izdatno presegel normo. Priporočal bi, naj bo mojster ali oddelkovodja zvest spremljevalec dogodkov, da ob takih primerih ne bo izgubljal dragocenega časa. Ponavadi govorijo, da je vsega kriva norma, zadnji čas pa je, da spoznamo tudi drugo plat. Ničkoliko je primerov, ko kličejo normirca v šivalnico, ko pa normirec opravi svoje delo, se stvar velikokrat pokaže v drugačni luči. Ta druga stran je organizacija dela. Zagrizti se bo treba tudi v to. Zdi se mi, da sploh nismo dorasli industrijskemu delu, saj še vedno kažemo na nepomembne napake in ob tem zanemarjamo velike. Veliko kritike je že padlo na metrski sistem določanja časov. Odgovarjam z enim samim stavkom: Sistem je povzet iz strokovne revije in ne iz Pavlihe. Tabela je postavljena na osnovi Work-fak- torja in mnogo bolj ostra kot jo uporabljamo mi. Odstopanja med oddelki so problem zase, iz tega zornega kota pa ne moremo prav ničesar narediti. Očitki, ki letijo na razvoj in planiranje so neumestni. Moja želja pa je, da nekdo od odgovornih izda odlok in podpiše, da se sme čase prirejati za vsak oddelek posebej. Cas bi bal, da odgovorni ta pojav preštudirajo in pokažejo svojo avtoriteto. Cilji nas vseh naj bi bili vsaj nekoliko enotni. V naši branži smo pač tako revni, da nimamo veliko drugega kot ljudi — delavce. V tako močni konkurenci bo treba paziti nanje kot na zenico v očesu. Marija JUSTIN: Pripombe na račun norm so velikokrat utemeljene, včasih pa tudi ne. Ce se spomnimo nazaj, se je dogodilo, da smo normo prehitro popravili, ker smo poslušali delavke, nato pa je bil pre-seg ravno tolikšen, kolikor je bila norma popravljena. To pa se sedaj ne dogaja več, tudi zaradi tega, ker mojster redno kontrolira listke. Normirec pravi, da ne znamo organizirati dela. Zaradi različnih del, je mnogo težav, nekaj dela je boljšega, drugo je slabše, delavke pa zahtevajo, da se tako delo deli. Kar zadeva podaljševanje odmora, menim, da je šivalnica verjetno najbolj discipliniran oddelek in izračun ne velja za šivalnico. Tu in tam se res kaj poklepeta, kar pa se dogaja v vseh oddelkih. Tudi v kajenju nismo na prvem mestu. Povedala pa bi še to, da delavka, ki doseže normo, z večjim veseljem dola naprej in to normo vleče, če pa norme ne dosega, tudi nima veselja do dela. V zvezi z merjenjem časa še tole: menim, da je 5 pa- rov čisto premalo. Pet parov že naredi vsaka v takem tempu, vendar skozi ves dan je to drugače. V montaži se norme drugače rešujejo. Vodja oddelka in normirec se dogovorita in sporazumno rešita zadevo. Ste vodja prikrojevalnice. Kakšni so osrednji problemi, kako bi jih morali reševati, da bi zavladala planska disciplina? Lojze POLJANŠEK: Glede planske discipline vemo, da so pripombe že stara stvar. Planirati se začine še preden dobimo material v predelavo. Mislim, da bi tisti, ki planirajo proizvodnjo morali vedeti, ali material je ali ga nd, ali so zaloge ali ne. Večkrat je treba tudi pogledati zaloge, ali material odgovarja ali ne, večkrat smo postavljeni pred dejstvo, da moramo dati v predelavo manj ustrezen material. Gotovo je prav za prikrojeval- nioo, ki dela z več obratov, nemogoče planirati vse, zato je oddelek dostikrat preobremenjen, posehno kadar pridejo manjše serije, čas pa priganja. Zahteva pa se tudi kvaliteta. Naj povzamem še enkrat; največ težav nam povzroča slab material, majhne količine in veliko izrednih planov. 2e dal) časa slišimo pripombe, da so osebni dohodki prešlvalk neusklajeni z ostalimi delavci. Kako to ocenjujete vi ln kako se odraža v celotni proizvodnji? Marija JUSTIN: Nekaj stvari sem omenila že na začetku. Res je, da so osehni dohodki najslabši v šivalnica. Vemo pa tudi to, da imamo v šivalnici verjetno najbolj zahtevno delo. Podplatna izdelava je več ali manj ista in ni velikih sprememb. Tako je tudi produktivnost v montaži veliko večja kot v šivalnici. K temu prav gotovo pripomore tudi tekoči trak, ki prisili delavca, da mora narediti svojo operacijo. Kljub temu delavke v šivalnici le poredko vstanejo s svojega delovnega mesta. Na produktivnost veliko vplivajo tudi majhne serije, posebno kadar delamo za MUllerja in pa drobljenje enega artikla na več časovnih razdobij. Pomemben dejavnik, ka na to vpliva pa je tudi premeščanje delavk z ene delovne operaoije na drugo. Odstotek dopolnila na majhne količine, določen r Sporazumu o delitvi sredstev za osebne dohodke, očitno prenizek, ker se morajo delavke zelo pogosto privajati na nova dela, tako da trpi kakovost in storilnost. Tone MLINAR: Sporazum bi bilo potrebno popraviti tako, da bi točki dali večjo vrednost; treba je vedeti, da končno delamo za. radi denarja. Marija JUSTIN: V šivalnici bi bilo potrebno uvesti tudi enotni sistem normiranja. Tako se dogaja, da na enem traku komaj dosegajo normo, na drugem pa so presegi, vsi pa smo v onem prostoru. Proj te razlike niso bile tako očitne, ko smo bili narazen, sedaj pa se to vse bolj pogosto kaže. Tehnologija Izdelave spodnjih delov se spreminja lz sezone v sezono. Velikokrat pa zaradi zahtevnosti posameznih izdelav pride v montaži do problemov ln zastojev. Očitki padajo, češ, kriva Je slaba priprava. Kaj menite, Miran TRCEK: Tehnološka priprava proizvodnje je eden važnejših či-niteJjev za nemoteno in kvalitetno izdelavo določenega razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ure Večje serije — boljša kakovost In storilnost artikla. Imamo precej različnih izdelav spodnjih delov, ki se iz sezone v sezono spreminjajo, te pa zahtevajo precej priprav in različnih orodij ter strojev. Vsak artikel, ki gre v proizvodnjo, predhodno dobro preizkusimo, prav v montaži pa se rado zatakne. Sestavnih delov ni do časa, oziroma, ko jih dobimo, ugotovimo še neko drugo pomanjkljivost. Zato mislim, da bi morali biti prav na poizkusne vzorce najbolj pozorni. Prav tako imamo za izdelavo poizkusne proizvodnje največkrat premalo časa. Za boljšo in kvalitetnejšo pripravo bo potrebno standardizirati kopita v petnem delu in po njih sestavne dele za izdelavo obutve, kot so npr. krivine notrarijikov, opetniki po višinah kopit, plastične pete določene širine v konici. Dostikrat imamo probleme z notranjiki. Ti so zelo slabi, in kljub mnogim opozorilom, nam še vedno ne dobavljajo takega materiala kot bi želeli. Precej problemov smo imeli tudi z italijanskimi podplati. Vzorci, ki smo jih dobili na vpogled, so bili v redu, ko pa smo dobili celo partijo, se je pokazala slaba kvaliteta. Večkrat slišimo, da je proizvodnja kakšnega artikla preslabo pripravljena. Res ni vse idealno pripravljeno, vendar priprava proizvodnje je odvisna od mnogih dejavnikov kot so: material iz katerega delamo obuteiv, ki ni vedno predpisane debeline in kvalitete, krčenje materialov (podplatov) je različna, notranjki, ki so osnova za montažni sistem, niso še v redu, plani proizvodnje se spreminjajo, artikli se menjavajo in končno tudi površnost pri delu marsikaj poslabša. Vse naštete pomankljivosti pa zvišajo proizvodne stroške. All so upravičeni očitki, da niso usklajene norme med iz-delovalnlcami zgornjih delov In montažami? Ali so določeni odstotki večjega presega res rezultat večje produktivnosti? Lojze GREGORAC: V zvezi s tem vprašanjem se mi zdi potrebno, da stvar pogledamo bolj nazaj, ker ti očitki letijo bolj ali manj na eno osebo. Ob vsaki spremembi norm je bil predhodno sprejet sklep delavskega sveta na predlog komisije za norme. Po takem sklepu se je sestala komisija z normir-cem, vodjem oddelka in mojstri. Kadar pa se je razpravljalo o posameznih fazah, pa je sodeloval tudi prizadeti delavec, če je bilo to potrebno. Ob zadnji regulaciji norm, oz. izdelavi novega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, leta 1975, je bil določan enoten start za vse oddelke — 110% po sklepu DS. Ker pa nekateri oddelki šivalnic tega odstotka niso imeli, so se časi na določenih fazah dvignili v poprečju 4—6%, medtem ko je bil oddelek 522 z dosegom 130,2% zaostren za 18,4%, 527 in 526 pa z dosegom 126,3 % zaostrena za 13,6 %. Podatki za' doseg so bili vzeti iz novembra 1973 — vključno oktobra 1974. Ce hočem odgovoriti konkretno na to vprašanje, menim, da so očitki glede neusklajenosti norm neutemeljeni, ker menim, da ima tekoči trak le večji tempo dela. Prav zato menim, da bi bili montažni oddelki upravičeni do 10 % višjega presega, kakor je to bilo v letih nazaj. Vendar pa so le- tošnji podatki o doseganju inorm naslednji: montaža 119,6%, ostali 116,2%. Torej je razlika samo 3,4 %. Toliko v vednost vsem tistim, ki mislijo, da so prikrajšani. Sekalnlca je priprava spodnjih delov za montažne oddelke. Kje ,so po vašem mnenju vzroki, da se ruši planska disciplina in da pride do zastojev v posameznih oddelkih? Janko OBLAK: Kot prvo bi poudaril specializacijo proizvodnje. Vsega kar bi prodaja rabila, ne bomo zmogli, ker nam zmogljivosti ne dopuščajo. Zato naj bi že pri izbiri kolekcije upoštevali možnosti, za ostale izdelave pa poiskali druge dobavitelje. Prodajo in roke mod domačo prodajo in izvozom je treba uskladiti. Vsak, ki naroči 80 ali 100 parov še ni »perspektivni kupec« kot si to nekateri predstavljajo. Planski oddelek, kot glavni nosilec planske discipline naj upošteva realne roke za nabavo materialov, izdelavo petparskih partij, sekalnih nožev, šablon, cenikov, kalkulacij, norm, akordnih listkov in vse drugo, kar proizvodnja rabi. Pri razpisu planov naj se upošteva delovna sila za posamezne oddelke, nove izdelave in k temu prilagodi količino parov. Nabava naj točno spremlja roke dobave, za trditev da tega ali drugega materiala ne morejo nabaviti pa ni opravičila, kadar je razpisan dnevni plan. Materiali naj se kontrolirajo v prevzemnem oddelku tako kakovostno in količinsko. Zbiralnica naj bi imela na skladišču materiale vsaj za petdnevno proizvodnjo, in to v sortimontih in kompletne plane gornjih delov. Ce tega ni, ne bi smel ta artikel v proizvodnjo. Vskladi naj se proizvodnja med prikrojevalnico, šivalni, co in sekalnico in od vsakega vodje zahteva, da oddajo kvalitetne in kompletne plane drugemu oddelku. Vsi, ki smo v tej verigi, se moramo dobro zavedati, da se vsak spodrsljaj posameznega oddelka odraža v montaži, rezultat tega pa nam je znan: slaba kvaliteta in majhna količina proizvedenih parov. V poročilih zasledimo podatek, da Je v lahki montaži pogosto precejšen odstotek škarta. Kje so vzroki za škart In kaj predlagate, da bi ukrenili? Vinko PODOBNIK: Veliko je vzrokov, ki vplivajo na kvaliteto v montaži. Ce se pokaže napaka šele v montaži, je že prepozno, da bi jo mogli stodstotno odpraviti. Iščemo razne možne rešitve, da bi napake čim hitreje odpravili, vendar nam velikokrat ne uspe. V kontroli pa se nato pokažejo očitno naše napake, ki pa v resnici niso naše. Dolžnost mojstra ni, da bi se ukvarjal s temi stvarmi in odpravljal napake, na drugi strani pa delavci ne bi opravljali svojega dela tako kot bi bilo trebn. Njegova dolžnost je predvsem organizirati, usklajevati in uvajati delavce ter nadzorovati delo. Veliko težav nam povzroča, jo majhne količine in drobljenje količin, posebno kadar delamo za Miillerja. Prav pri teh izdelavah je največ škarta in nizka storilnost. Tudi pomanjkanje ljudi, nestrokovnost delavcev, ki jih moramo porabiti v sili, bolniška, vsiljeni dopusti, godbenor-pcvske vaje, vse to se dejavniki, ki močno vplivajo na proizvodnjo. Ob vsakem izostanku delavca, moramo poiskati nadomestilo, to je problem, ki ga največkrat rešim s pomočjo drugih izdelav in tudi tu je vzrok slabi kvaliteti. Tudi površnost delavcev zelo vpliva na kvaliteto. Pri domačih artiklih odstotek škarta ni višji od 2—3%. Napake, ki so res naše so predvsem pri kosmatenju, postrani cvikanje, obtolčeni čevlji, vendar so te napake manj pomembne. Za izboljšanje predlagam predvsem vse, kar je povedal že Janko Oblak, ped-vsem pa boljšo organizacijo delo v montaži, ker bomo le s tem dosegli boljšo kvaliteto. Planska disciplina se prične prav pri razpisu plana. Kako kot planer ocenjujete stanje na področju proizvodnje, preskrbe z materiali In pri upoštevanju proizvodnih rokov s strani proizvodnih oddelkov? Minka KOPAČ: Dejstvo je, da o planski disciplini v našem proizvodnem procesu ne moremo govoriti. Dovolite mi tov. urednik, da del postavljenega vprašanja popravim toliko, da se planska disciplina ne prične pri razpisu plana, ampak je pogojena že veliko prej. Samo na kratko bi osvetlila pogojenost planske discipline: proizvodni program — specializacija, priprava in izbira kolekcije, sprejemanje naročil, dobavni roki, kvaliteta, planiranje, medsebojni odnosi. Gotovo je proizvodni program »zelena luč«, ki narekuje proizvodji dolgoročno, kaj bomo sploh proizvajadi. Od tega je odvisna tudi specializacija celotne proizvodnje oziroma posameznega oddelka, do delovnega mesta. Upam, da bomo z novo reorganizacijo sprejeti program dosledno upoštevali. Glede specializacije proizvodnje pa bo bolj vsebinsko moralo zaživeti združevanje obutvene industrije SRS. Druga stvar, ki vpliva na plansko disciplino je izbira kolekcije po posameznih skupinah obutve: naj si sposodim rok, ki pravi: Ribničan je vedel, preden je pričel z izdelovanjem škafa, iz kakšnega lesa ga bo izdelal«, naša praksa pa je velikokrat, da pri naročenih skupinah ali modelu, še ne vemo kakšne oblike bo kopito, peta, podplat in iz kakšnega materiala ga bomo sploh izdelali in kako. Vse to pa potegne za seboj kratke dobavne roke za nabavo, ki mora v kratkem času potem preskrbeti vse potrebne materiale. S tehnološke strani ni mogoče dobro pripraviti, pri razpisu plana pa narekuje zaradi izpolnitve rokov »razpisati pod NUJNO« ali izven predhodno dogovorjenega plana. V proizvodnji sami pa rušenje planske discipline. Pri sprejemanju naročil s strani prodaje, oziroma marketinga bo treba v bodoče tudi upoštevati proizvodni ciklus, tu mislim predvsem na izvozna naročila. Vedeti je treba, da to traja od dobavnih rokov za materiale, ki so zlasti iz uvoza dolgi 40—60 (Nadaljevanje na 6. str.) Večja strokovnost — manj škarta razgovor za urednikovo mizo — razgovor za ured Odmevi... V odgovoru na urednikovo vprašanje: Kakšna bi bila vloga splošno-orga-nizacijskega sektorja? Na katerih področjih bomo morali inajveč delati? je bilo tov. Viktorju 2aklju pripisano vrsto logičnih in jezikovnih nesmislov, zato objavljamo naslednji popravek: Vsakdo, ki je hotel najti odgovor na vprašanje: kje tiči razlog za tako pogoste peripetije v tovarni, je med možnimi odgovori našel tudi naslednjega: kriv je tog in neživljenj-ski sistem nagrajevanja. Pravilnik, ki protežira »vodstvo«, a hkrati zanemarja »strokovnost«, je skrajno neživljenjski, pa tudi s stališča načela »delitve po delu« je na moč vprašljiv. Naj ob tej priliki opozorim le na naslednje: Težko je najti človeka, ki v sebi druži dve osebni lastnosti, sposobnosti, ki jih terjamo od vodje, in ozko strokovnost, ki jo terja naglo spreminjajoča se tehnologija. Ker smo bili velikoduštnejši pri nagrajevanju vodij, so stro-kovnjaka-specialista razmere prisilile, da so se prikomovčili na vodilne oziroma vodstvene položaje, in Alpina je za nekaj usranih tisočakov izgubila dobrega strokovnjaka in dobila slabega vodjo. Ker pa »komovčenje« ni nepo-sledično, so bili torej konflikti nujnost. Zato je potrebno zgraditi tak sistem nagrajevanja, po katerem bo dohodek delavca kar se da tesno vezan na njegov delovni prispevek. Za. vedam pa se, da kakovosti in količino opravljenega dela ni moč vedno točno določiti in je zato večja mera razgledanosti, predvsem pa kulturnosti pri ocenjevanju deleža posameznika, nujnost. Veliko težav izvira tudi iz tega, ker mnogim ni jasno, da je kadrovanje delo kadrovske službe, ne pa kogarkoli. Zato je pogosto prihajalo do nasilja, samovolje ali celo diskre-ditacije posameznika ali Skupine. Torej je nujno doseči usklajenost med potrebami in možnostmi služb in oddelkov, in to po možnosti v dogovoru s prizadetimi delavci. Nepremišljenost pri tem povzroča nasprotja, ki jih je težko odpraviti. Da je temu tako, se je moč zlah-ka prepričati ob vsakodnevnih premikih delavcev iz faze na fazo, iz oddelka v oddelek, kar verjetno pogojuje narava proizvodnega procesa. Ti premiki najhuje prizadenejo tiste delavce, ki delajo po normi in ni dopustno, da bi le nekateri morali nositi posledice, ki jih povzročajo pogoste premestitve. Več premišljenosti bo potrebno pri načrtovanju in organizaciji dela. V tem vidim notranje rezerve, ne pa v bistveno večjem fizičnem naprezanju delavcev, ki delajo na normi, kar bi hoteli nekateri dokazati. Naslednje področje dela je ureditev odnosov med TOZD. To delo bo teklo sočasno s konstituiranjem novih TOZD in drugi«™ spremembami v delovni organizaciji. In še nekaj kaže opozoriti. Dolgoročno gledano, bi bilo potrebno predvideti za vsako delovno mesto nadomestilo. Primsr: strokovnjaka za kože ne moremo dobiti kjerkoli. Izšolati ga moramo že davno prej, mu omogočiti potrebno prakso tako, da lahko v vsakem trenutku nadomesti glavnega pre-vzemalca. Res pa je tudi, da noben strokovnjak ni hotel ob sebi imeti »vajenca«, češ da mu ta »žaga vejo«. To vzdušje bo nujno treba spremeniti. Uspeh organizacije ni le preprosta funkcija tehnologije, ampak je v veliki meri odvisen od kvalitete medčloveških odnosov, to pomeni, da se moramo ljudje toierirati, osebno priznavati in sodelovati med seboj. Viktor Zakelj (Nadaljevanje s 5. str.) dni, preko tehnološko operativne priprave in vseh proizvodnih oddelkov. Naloga vseh nas mora biti, da skušamo ta ciklus skrajšati. Res je tudi, da je mogoče posameznemu kupcu izdelati določene artikle ali količine v zelo kratkem času. Toda to mora biti izjema, ne pa pravilo. Vsako takšino nujno naročilo že zahteva določene spremembe plana. Sprejeta naročila pa morajo imeti tudi vse podatke od: sortimen-toiv do pakiranja. Kvaliteta, oziroma škart je važen element, ki ruši začrtan plan. Vemo, da skoraj 40—50 % fizičnega obsega naše proizvodnje delamo za izvoz. Nekvalitetno izdelane partije ali prekoračenje škar-ta preko planiranega, zahteva dodatni razpis količin — vzrok pa je sprememba plana od nabave — do vseh oddelkov. Zato je planska disciplina odvisna tudi od slehernega delavca v proizvodnji, da svoje delo opravi res kvalitetno, da se škart zmanjša, kolikor je le mogoče. Tudi pri operativnem planiranju bo treba upoštevati, da je plan »zakon« in preden se zakon sprejme, je 6. _____ti t 'fTfrix-h'. :------ bllctcJ L t (