V e s t u i k. Iniendan Njegoveg-a Veličanstva, cesarja Franca Jožefa I. so vse ljudske šole na Slovensketn slovesno praznovale. Kar je zvenelo ta veseli in srečni dan v srcih milijonov zvestih podanikov, kar je slovenska šolska mladina ta dan Vsemogočnega tako goreče prosila, odmevaj tudi na tem mestu: Bog nam ohrani in Bog blagoslovi očeta svojih podanikov, Njegovo Veličanstvo, cesarja Franca J o ž e f a I.! Cesar Franc Jožefova ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Za 3. četrtletje t. 1. so darovale p. i. koleginje mestne nemške dekliške šole v Ljubljani: Bauer Alojzija 1-50 gld.; Golf Klotilda, 0*90 g*ld.; Illerschi tsch Franja 0»90 g*ld. ', Konschegg Friderika 1*20 gld.*. Naglas Jakobina 0*90 gld.', Raunacher Eina 1*20 gld. Za 3. četrtletje t. 1. so darovale p. i. koleginje mestne slovenske dekliške šole v Ljubljani: Moos Julija 1*50 gld.• Zupan Nežika 1*20 g*ld.; VVessner Marija 0-90 g-ld.; Zemme Franja 0-60 g*ld.; Borowsky Julija 0-90 gld.; Marout Marija 0*90 gld.; Praprotnik Ivana 0*60 gld.« Gusl Emilija 1-20 gld.j g. Benedik Karol, nadučitelj v Sniledniku, za II. četrtletje t. 1. 0*90 gld.• gdč. Petrovčič Ana. učiteljica v Smledniku, za II. četrtletje t. 1. 0*60 gld. Bližamo se koncu leta; zaradi tega smo dobili že več vprašanj, koliko ima ta ali oni še plačati za .ustanovo" za leto 1896. V ta nainen podajamo v naslednjem natančen pregled vseh dohodkov, ki smo jih prejeli v tekočem letu za Bustanovo\ Iz tega pregleda vidi lahko vsakdo, koliko je že vplačal in koliko mu je še vplačati. Plačujejo pa : I.) Začasno nastavljeni učitelji in učiteljice po 1*20 gld. na leto • za vsa tri leta torej 3#60 gld. — 2.) Učitelji in učiteljice IV. plačilne vrste po 2*40 gld. na leto, ali 7-20 g*ld. za tri leta. — 3.) Učitelji in učiteljice III. plačilne vrste po 3*60 g*ld. na leto, ali 10'80 gld. za vsa tri leta. — 4.) Učitelji in učiteljice II. plačilne vrste po 4.80 gld. na leto, ali skupaj 14*40 gld. — 5.) Učitelji in učiteljice I. plačilne vrste po 6 gld. na leto, ali 18 gld. za vsa tri leta. To vplačevanje traja torej do konca 1. 1898. —¦ Pregled darovalcev in dohodkov: Avgustin Antonija, Vipava, l"20 gld. — Arko Ivana, Dobrepolje, 240 gld. — Baraga Janko, Besnica, 120 gld. — Borowsky Julija, Ljubljana, 270 gld. — Bauer Alojzija. Ljubljana, 450 gld. — Benedik Karol, Smlednik, 180 gld. — Bartel Matija, Seinič, 0*50 gld. — Bergant Jožef, Vinica, 0'50 gld. — Clarici Marija, Novomesto, 0.60 gld. — Cvar J., Poljane pri Ortneku, 240 gld. — Cenčič Jernej, Kamnik, 120 gld. — Guk Franc, Poddraga, 030 gld. — Črnomaljska posojilnica 10 gld. — Dimnik Jakob, Ljubljana, 10 80 gld. — Divjak Angela, Štrekljevec, 050 gld. — Engelman Kristij, Dragatuš, 0*50 gld. — Garlner Franc, Kranj, 120 gld. — Gusl Emilija, Ljubljana, 3*60 gld. — Golf Klotilda, Ljubljaaa, 270 gld. — Gebauer Viljem, Šmarjeta, 3 60 gld. — lllerschitsch Franja. Ljubljana, 270 gld. — Jug Matija, Col, 080 gld. — Jugovic Franja, Kranj, 1 gld. — Jeglie Janko, Sv. Križ pri Litiji, 180 gld. — Jeršinovič Anton, Čraomelj, 2 50 gld. — Korbar Avgust, Št. Vid nad Ceiknico, 3-60 gld. — Klančar Avgusta, Kainnik, 060 gld. — Koželj Gregor, Št. Gotard, 0-30 gld. — Keršič Franja, Trboje pri Sinledniku, 250 gld. — Kolnik Avgusta, Radeče pri Zidanem mostu, 7-20 gld. — Kambič Ivan, Ustija, 1-20 gld. — Kranjc Ljudevit, Lozice, 1*20 gld. — Kozjak Fran, Borovnica, 120 gld. — Konscbegg Friderika, Ljubljana, 360 gld. — Konjar Ulrik, Motnik, 050 gld. — Kuhar Janez, Trboje pri Smledniku, 120 gld. — Kecelj Alojzij, Ljubljana, 10 80 gld. — Knific Svitoslav, Trstenik, 2*40 gld. — Kosec Miško, Žabnica, 120 gld. — Kavčič Engelbert, Semič, 050 gld. — Lachainer Edmund, Kranj, T80 gld. — Lavrič Justina, Poljana nad Škofjo Loko, 120 gld. — Lovšin Fran, Vinica, 050 gld. — Lapajne Štefan, Grnomelj, 050 gld. — Levičnik Jožef, Železniki, 1 gld. — Mahorčič Marica, Šturija, 120 gld. — Moser-Steiner Marija, Št. Vid nad Vipavo, 1 20 gld. — JVIarkošek Eduard, Podkraj, 060 gld. — Moos Julija, Ljubljana, 450 gld. — Marout Marija, Ljubljana, 2 70 gld. — Miklavčič Janja, Kranj, 090 gld. — Maurin Franc, Planina, 050 gld. — dr. Malerič Jožef, Črnomelj, 050 gld. — Majer Marijana, Karpan (Istra), 240 gld. — Naglas Jakobina, Ljubljana, 270 gld. — Osana Jožef, Sv. Duh v Vel. Trnji, 120 gld. — Petrič Matija, Struge 10 gld. (se je zavezal vsako leto toliko plačevati). — Pezdič Janez, Kranj, 3 gld. — Prevec Anica, Vipava, 0-60 gld. — Praprotnik Ivana, Ljubljana, 1-80 gld. — Papler Fran, Borovnica, 240 gld. — Pirc Avgust, Borovnica, 180 gld. Punčah Simon, Slavina, 360 gld. — Petrovčič Ana, Smlednik, l-20 gld. — Pec Viljelmina, Novoinesto, 090 gld. — Pintar Jožef, Tunjice, 1*20 gld. — Pin Alojzij, Dol. Logatec, 1 gld. — Pokorn Ivan, Horjul 240 gld. — Potočnik Martin, Sora pri Medvodah, 360 gld. — Rus Vilibald, Kranj, 060 gld. — Rajčevič Fran, Vipava, 6 gld. — Raunacher Etna, Ljubljana, 3 60 gld. — Režek Juraj, Ljubljana, 3.60 gld. — Rooss Marija. Kranj, 060 gld. — Rosina Hedvika, Novomesto, 060 gld. — Saje Janez, Št. Jernej, 14'40 gld. — Skala Anton, Vipava, 3 gld. — Sadar Adolf, Budanje, 0-90 gld. — Smrdelj Anton, Planina, 090 gld. — Saje Matilda, Šmarjeta, 1*20 gld. — Sitsch Albert, 360 gld. — Šeinrl Ivan, Št. Vid nad Gerknico 120 gld. — Štefančič Franc, Crnoinelj, 1 80 gld. — Šigon Irma, Semič, 050 gld. — Šetina Franc, Črnomelj, 1*50 gld. — Turk Jožef, Dol. Lopatec, 2 gld. — Traven Jožef, Naklo, 100 gld. — Verne Franja, Kamnik, 090 gld. — Wider Karol, Vipava, 3 gld. — Wessner Maiija, Ljubljana, 770 gld. — Verbič Franc, Slavina, 240 gld. — Zavrl Valentin, Begunje na Gorenjskem, 3*60 gld. — Zupan Nežika, Ljubljana, 3-60 gld. — Zemme Franja, Ljubljana, 180 gld. — Zupanec Ivana, Stari Trg pri Poljanah, 050 gld. — Žerjav Etnilija, Borovnica, 120 gld. ¦Ge bi se urinila kje kaka napaka, bodisi v našo ali v škodo dotičnika, naj nam jo blagovoli vsakdo naznaniti. Meseca prosinca prihodnjega leta bodemo sest.avili in objavili natančen imenik in seznam vseh darovalk in darovalcev, ki bode obsezal ime darovalke, oziroma darovalca, kraj in okraj službovanja in svoto prispevka za 1. 1896, oziroina 1897—98. Kdor namerava za tekoče leto še kaj darovati, naj nam vpošlje dotično svoto čim preje, zadnji čas pa zanesljivo do 5. prosinca 189 7. 1. Komur gmotne raztnere ne dopuščajo, cele predpisane svote darovati, naj narn pošlje, kolikor more; dobra volja je tudi veliko vredna. ,Zmo do zrna pogača". Učiteljski konvikt: Gdč. J. Arko, uciteljica v Dobrepoljah 10 K, katere so zložili po uCiteljski konferenciji v Vel. Luščali zbrani učitelji in učiteljice na Robu, pri jMibatu1*. Gospa Moos Julija, nadučiteljica in šolska voditeljica v Ljubljani, 1 R 20 h; gdč. Zupan Nežika, učiteljica v Ljubljani, 1 K 20 h; gdč. VVessner Marija, učiteljica v Ljubljani, 1 K 20 h; gdč. Zernme Franja. učiteljica v Ljubljani. 1 K 20 h; gdč. Marout Marija, učiteljica v Ljubljani, 1 K 20 h; gdč. Gusl Emilija, ueiteljica v Ljubljani 1 K 20 hj g. Jožef Sedlak, nadučitelj v Ložkein potoku, je nabral 4 K 60 h; g. Jožef Tratar, okr. pom. učitelj v Št. Petru v Sav. dolini, sedaj v Mokronogu, 6 K, nabrane pri zabavnem večeru mokronoških samcev. G. Bernard Andoljšek je nabral dne 28. kimovca v Ribnici 17 K; darovali so gg.: Fran Koy 10 K*. Andrej Cvar 1 K; Fran Povše 1 K- J. Kordiš 2 K,- Miha Poklukar 1 K; B. Andoljšek 2 K. Osobne vesti. G. Davorin Judnič, učitelj v Trnovem, je imenovan glavnim učiteljem na c. kr. učiteljišču v Kopru. Na meščansko šolo v Krškein pride kot četrti učitelj g. J. Krajnik, nadueitelj v Podmelcu pri Tolminu. Drugo učno raesto na Bučki je dobila učiteljska pripravnica gdč. M. Cirar; k sv. Križu pa pride gdč Ar. Prhavec. Učiteljska kandidatinja gdč. A. Franke je dobila službo v Vel. Dolini, potijeni uoiteljski pripravnik Fr. M1 a k a r pride v Št. Rupert, in Franc G e r in pa v Kopanj. Dež. šol. svet kranjski je v svoji zadnji seji imenoval: Stalnim učiteljem v Voklem g. Antona K o s a istotam; za stalno učiteljico v Smledniku gospdč. Albino Prevc istotarn; učiteljern v Podbrezju g. Friderika Pretnerja v Trstu; nadučiteljem v Begunjab pri Cerknici g. Matijo Arkota v Hrenovicah; za učiteljico v Srednji vasi v Bohinju gospdč. Ano Zevnik v Čatežu; za učiteljico v Brezovici gospdč. Serafino Jamsek v Ljubljani; učiteljem v Leskovcu g. Ivana M'alnari ča v Knežaku; za stalno učiteljico v Št. Rupertu gospdč. Ernestino Rekar istotain; nadučiteljein v Bučki g. Franca Fabjančiča istotam. — Vladnim zastopnikom v kuratoriju za inestno višjo dekliško šolo je imenovan g. prof. Levec, škofijskim pa prof. Gnjezda. Mestna učiteljica gospdč. Marija Wessner je imenovana nadzorovalno damo na višji slovenski dekliški šoli. A. Praprotnikov spomenik: Učiteljstvo I. mestne šole 26 K (pa poprej že 20 K) ; učiteljstvo II. mestne šole 28 K; učiteljstvo mestne nemške deške šole 5 K* gdč. Jugovic Franja, nadučiteljica v Kranju, 2 K; g. Borštnik Janez, nadučitelj v Šrnariji, 2 K; g. Levičnik Jožef, nadučitelj v Železnikih, 2K. nHvaležni otroci: Marijca, Ivana, M. Tekla, Viktorija, Ana, Klotilda, Albina — svojemu dobremu, nepozabljivemu očetu" 18 K. Odkritje A. Praprotnikovega nag*robneg*a spomenika bode v četrtek, dne 29. vinotoka s sledečim vsporedoin: 1. Ob 10. uri sv. maša za ranjkega A. Praprotni ka, katero bode d aroval preč. g. katehet Janez Smrekar v cerkvi sv. Krištofa. 2. nNad zvezdami" — pojoučitelji-pevci na grobu ranjkega. (V ta namen bode v sredo, dne 28. t. m. zvečer ob 7^2 uri pevska poskušnja v I. mestni šoli v Poljskih ulicah, drugo jutro, t. j. dne 29. t. in. ob pol 8. uri bode zopet v I. tnestni šoli pevska poskušnja, katere se bodo labko vdeležili tudi zvunanji tovariši). 3. Nagrobni g*ovor —¦ g o v o r i g. E. Gangl. Z ozirotn na zasluge predragega ranjkega vabi k prav mnogobrojni vdeležbi nodbor Slovenskega učiteljskega društva." Praprotnikova slavnost. Na občno željo gorenjskih učiteljev pevcev se preloži odkritje ,sporninske plošče'' na prihodnjo pomlad, pač bode pa dne 2 9. t. m. ob 10. uri dopoludne odkritje nagrobnega spomenika pri Sv. Kristofu v Ljubljani. Pripovedke iz aTstrijske zg*odovine so ravnokar izšle. Dobivajo se v iMiličevi tiskarni po 50 kr. knjiga. Več prihodnjič. Mestna višja dekliška šola y Ljubljani, po občinskem svetu z veledušno pod'poro slovenskega niecena Josipa Gorupa ustanovljena in od visocega rninisterstva za bogočastje in pouk potrjena, se otvori dne 1. listopada t 1. v Gojzovi hiši na Bregu št. 20 II. nadstropje. Podrobnosti slede svoječasno. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 3. vinotoka 1896. Iv. Hribar, župan. Enjižnica za mladino. 21. snopič tega prekoristnega zbornika prinaša slovenski rnladini: Pisanice. Slovenski mladini spisal E. Gangl. Krasnim in poučnim pesmicam se pozna, da jih je spisal učitelj. Iz vsake pesmice veje čista ljubezen, kojo goji pisatelj do slovenske mladine, želeč ji časne in večne sreče. Prepričani srno, da bode mladina rPisanice1' z veseljem čitala. — Koncu leta se bližamo. Pri tej priliki opozarjamo že danes vse p. i. tovarišice in tovariše, da že sedaj prično delovati aa to, da je z novim letom ne bo slovenske šote in premožnejše slovenske rodbine, ki bi ne bila naročena na Knj. za ml. Na delo torej! Slovenska pratika za navadno leto 1897. je izšla v Ig. pl. Kleinmeyerjevi knjigotržnici po 13 kr. iztisek. Izpiti učne usposobljenosti se bodo pričeli pri ljubljanski izpraševalni komisiji dne 9. listopada ob 8. uri zjutraj. Četrti avstrijski katoliški shod, ki se je vršil prve dni meseca kimovca v Soluogradu, je imel na dnevnem redu, seveda, tudi šolsko vprašanje. Nova šola se je obsojala, kolikor se je le dalo. Glede srednjih šol je zahteval shod, da bodi veronauk obligaten pri raaturi in da imej v komisiji zastopnik škofov glede vseh predmetov iste pravice, kakor vsi drugi člani komisije in učenci slabega vedenja in nereligijoznega mišljenja naj se od mature izklučijo. Glede ljudskih šol je shod zahteval, da inorajo biti konfesijonelne in da imej cerkev sonadzorstvo črez šolo. — Da so slovenske ljudske šole verske, o tem je vsak nepristransko sodeč človek prepričan in da smo slovenski učitelji tudi dobri katoličani, to ve tudi vsakdo, kdor pozna naše delovanje v šoli in doma. To tudi nam neprijazni krogi dobro vedo, ali njim bržkone ni ležeče na tern, njim je le, da bi dobili brezpogojno moč, vpliv in poveljstvo v šoli, ker predobro vedo, da stranki, ki ima v rokah šolo, je zagotovljena bodočnost in obstanek. Sonadzorstvo nas sponiinja na basen BJež in lisica". Upamo pa, da bode država že toliko previdna, da ne bode dala iz rok krasne stavbe nove šole, kojo si je priborila z velikim trudom in katera je rodila že toliko dobrega sadu avstrijskim narodom. Upamo tudi, da država tudi nas ljudskih učiteljev ne bode prepustila nam neprijaznim krogom na milost in nemilost, ampak nadejamo se, da nas še bolj vzame pod svojo varstvo ter ljudsko šolstvo podržavi, kajti tudi slovenski učitelji si ne želirno več tiste žalostne dobe nazaj, v kateri Ijudski učitelj ni bil nič drugega kakor navadni mežnar. Slovenski učitelji smo kot dobri katoličani popolnoma vneti za versko šolo t. j.: katoliški učitelj poučuj katoliške otroke, pred naukom in po nauku naj se moli in ves pouk bodi prešinjen z duhom naše sv. vere; na tem stalu smo bili in bodemo vedno slovenski učitelji, upirali se bodeino pa vedno onemu, kdor bi nam hotel vzeti težko priborjeno vodstvo in nadzorstvo in nadejamo se, da nas bodo napredno misleče stranke v boju za Ijudsko šolo gotovo podpirale, da tudi ta zadnji vihar fin de siecle odbijemo. ,Ne nazaj in navzdol, ampak naprej in navzgor" — je geslo tudi slovenskih učiteljev. Ja, dann ist ja does alles net wahr. Župan neke kmetske občine v Dolenji Avstriji je čital v nekein klerikalnem listu, da so člani tamošnjega okrajnega učiteljskega društva liberalci, da še celo brezverci, češ, da ne uče otrok v šoli moliti, da so odstranili sv. razpelo iz šole i. t. d. Ko to prečita, gre takoj k domačemu učitelju ter ga vpraša, če je tudi on ud tega ,,nekatoliškega učiteljskega društva". Učitelj — zelo spoštovan in priljubljen mož v občini — mu pritrdi, da je tudi on ud tega društva. Župan, veren in zvest prislaš klerikalne stranke, mu odgovori: „ Ja, dann ist ja dos alles net wahr, was da in der Zeitung steht. Da hat ja dos Blattl glog'n; denn ich kenn Sie gut und weiss, dass Sie die Kinder beten lehren und selbst ein guter Katholik sind. Da darf man der Zeitung auch nimmer glauben" Tudi pri nas se prav pridno zabavlja črez šolo, nje učiteljstvo, učiteljska društva in učiteljske liste po časopisih, na javnih shodih in tudi na leci. Takemu hujskanju pa najbolje odgovarjamo, če vestno izpolnujemo svoje dolžnosti, kakor gornji naš tovariš in tudi naš krnet bode prišel kmalu do prepričanja, da vse ni nič res, kar se piše in govori zoper novo šolo. Slavno ,,Slovensko učiteljsko društvo" !*) Nekateri slovenski učitelji so mi ob jubilejni razstavi 1. 1890. izjavili željo, temeljito spoznati vso češko šolsko književnost. Ker tega takrat na razstavi niso utegnili, obijubil sem jim, da bodem skrbel, da se jim želja izpolni. Naprosil sem torej svoje prijatelje iz šolskih krogov, naj mi podarijo vsak *) Dasi se bode naše društvo za ta velikodušni dar še posebej zabvalilo, ne rno. remo si kaj, da tudi na tem mestu iskrenega prijatelja slovenskega učiteljstva, blag gospJan Lego-ta najtopleje zahvalimo na njegovej trudoljubivosti, požrtvovalnosti in naklonjenosti do slovenskega učiteljstva. Živel ga Bog! Uredništvo. iz svojega področja vsako knjigo, da slovenski pedagog na tak način lahko dobi pregled vse češke šolske književnosti ter preišče in spozna vsako posarnezno književno sredstvo, s kateriin se češka mladina vzreja in izobraža. Moje prošnje se zdaj izpolnujejo; vladni in šolski svetovalec g. Jan Štastny rni je ravnokar poslal 52 zvezkov, profesor akadernskega gimnazija g. Ant. Truhlaf naznanja tni, da ima uže lepo število gimnazijskih in drugih šolskih knjig za me skupaj, profesorja Dr. J. V. Novak in K. Verovka sta mi obljubila knjige za učiteljišča in tako se nadjam, da čez pol leta bode vse izvršeno. Ker pa rni je moj prijatelj, velecenjeni gosp. župan Hribar, označil slavno Slov. učiteljsko društvo kot takovo središče slovenskih pedagogov, kjer bodo tiste knjige ne satno dobro shranjene ampak tudi za vsakega pedagoga, ki jib bode hotel študovati, vselej na razpolaganje; prosim torej, da jih slavno učiteljsko društvo od mene sprejnie ter jhu v svoji knjižnici mesto najde. Želeč dobro reč pospešiti in slovenskim pedagogom, vstreči, sem slavnemu Slovenskemu učiteljskemu društvu ves udani V Žižkovcu, 28. kimovca 1896. Jan Lego. Dr. Rudolf Schinaus f. Dne 6. kiinovca preminol je v Pragi iskren prijatelj Slovencev: deželni advokat Rudolf Schmaus. Pokojnik je bil na Češkem in na Slovenskem obče poznat narodnjak in rodoljub. Dr. Schmaus je bil prireditelj onega vlaka, ki je pred 9 leti pripeljal lepo število čeških rodoljubov na obisek slovenske zemlje in tudi Trsta. Dr. Schmaus je bil tudi ustanovitelj ,češko-slovenskega spolka" za podporo slovenskih dijakov v Pragi in za gojitev bratske vzajemnosti med Čehi in Slovenci. Blag mu spomin! flOesterreichisch-Ungrarische Monarchie". Geographisch statistisches Handbuch fur Leser alter Stande von Prof. Dr. Friedrich Uinlauft. Tega dela, ki bode irnelo 200 podob in 18 kart, je izšlo že 8 snopičev. Iz tega dela, ki sedaj izhaja v četrti izdaji, se vsakdo lahko pouči o zemljepisnih in statističnih razmerah naše države. V prvih štirih zvezkih je ob kratkem tudi navedena politična in teritorijalna zgodovina. Potem je pridejan pregled, kako je naraščala država. Opisana je lega in velikost naše države. Posebno zanimivo se opisuje morsko obrežje naše države ob Jadranskem inorju. Povsod se je oziralo na najnovejše slovstvo, pri razdelitvi alp, ravno tako pri opisovanju Krasa. Knjiga je pisana v lepi nemšdini in podobe in zemljevidi so lepo izdelani. Nemščine veščirn Slovencem, ki se hočejo poučiti o razmerah naše države, je jako priporočati. V 5—8 snopiču se končava opis zemlje naše države. Posebno dobro so opisani Karpati. Potem se opisujejo votline. Ta oddelek je tako popolen, kakor ga dosedaj ne najdemo v nobeni knjigi. Potem se popisujejo nižave in zlasti ogerske Bpuste". Za nas, ki srno imeli potres, je pač najbolj zanimiv odstavek o vulkanizmu in potresih. Tu je povedano jako rnnogo, ker je bilo dosedaj še malo znano, posebno glede ugašenih ognjenikov. Po pregledu geologičnih razmer se pa začenja opis rek in je posebno obširno opisan Dunav. Omeniti je tudi, da imajo ti snopiči mnogo lepih podob iu zeinljevidov. Snopič stane 30 novčičev ter se naroea v A. Hartleben-ovi zalogi na Dunaju, kakor tudi v vseh drugih knjigarnah. ;,Narodni domw se je dne 11. t. m. slovesno otvoril. K zgradbi tega slovenskega zavetišča srno tudi slovenski učitelji rnnogo pripomogli, nabrali mnogo novcev in priredili mnogo veselic v korist »Narodnega doma", zato pa tudi trdno pričakujemo, da nam bode slovenski narod skazal svojohvaležnost s tem, da nas bode podpiral gmotno pri zgradbi ^učiteljskega konvikta". Na ljubljanskih učiteljiščih je letos 92 rnožkih in 178 ženskih gojencev. Z jedne strani se nam zdi prav, da je število moškili gojencev rnanjše, ker nikomur ne privoščimo takega bednega stanja, v kakoršnem živirno sedanji učitelji; z druge strani je pa ta prikazen za bodočnost našega naroda zelo žalostna; m 6 ž nam manjka že dandanes in kaj šele bode, če bodo naši dečki izročeni večinoma ženski vzgoji, kajti dognano je, da ženska ne more in ne zna vzgojevati trdnih inožkih značajev. Zboljšanje učiteljskih plač bi pa gotovo privabilo tudi v možko učiteljišče več gojencev. Poslanci naši, vzdramite se! Pripravnica za slovenske učence, kateri žele vstopiti v nemške srednje šole se odpre z dnem 1. listopadom t. 1. v Rojanu. Učiteljem je imenovan g. Miroslav Pretnar. Za nagroben spominek V. Ribnikarja so darovali: Slavno učit. društvo za mariborsko okolico 4'35 gld.; sl. sežansko učit. društvo 5 gld.; slav. .Slov. učit. drnštvo v Ljubljani" 5 gld.; slav. ,,pedagogijsko društvo v Kršketn* 2 gld. — Udje Bdruštva učiteljev in šol. prijateljev" so darovali in sicer gspdč. učiteljice: Olga Leskovec 1 gld., M. Mlakar 1 gld., M. Galle 50 kr., Raf. Inglič 50 kr., Olga Gasperin 1 gld., Evg. Pehani 1 gld., Mar. Dovgan 50 kr., M. Šušteršič 1 gld., Jos. Šušteršič 1 gld , Vilj. Leskovec 1 gld., A. Prevec 50 kr., J. Perušek 1 gld. Gg. učitelji. Jos. Benedek 2 gld., Iv. Poženel 1 gld., K. Drmelj 1 gld., Ferd. Juvanec 1 gld., R. Piš 1 gld., H. Likar 5 gld., J. Leban 1 gld., Iv. Šernrl 2 gld., Avg. Korbar 1 gld., Kasp. Gasperin 2 gld., Jak. Žebre 1 gld., Ferd. Wigele 1 gld., J. Bozja 50 kr., T. Schuller 50 kr., A. Sežun 1*50 gld., M. Kabaj l gld., A. Likozar 150 gld., J. Pipan 1 gld., A. Novak 150 gld., A. Levstek 1 gld., J. Vogelnik 1 gld., L. Punčuh 1 gld., L Perko 1 gld., L Božič 1 gld., P. Repič 2 gld., J. Turk 1 gld., A. Pin 1 gld., J. Šega 5 gld., J. Kernc 1 gld., Iv. Thutna c. kr. okr. šol. nadzornik 1 gld., F. Oswalt, katehet v Idriji 1*50 gld., J. Regen 1*50 gld., F. Ferjančič 1 gld., J. Bolta 50 kr., S. Jan 1 gld., Fr. Petscbe 1 gld., A. Levec 1*50 gld. in J. Levec 50 kr., vsi trije v Starem trgu. Skupaj 7835 gld., srčna bvala! Do sedaj je nabranih 178*85 gld. Ob jednem dovoljujem si še jedenkrat apelovati na ona slavna društva, koja še niso doposlala že dovoljenih zneskov, da kinalu blagovolijo doposlati. Dol. Logatec, dne 10. vinotoka 1896. /. Šega. Vabilo. Dne 22. t. m. se odkrije nagroben spominek nepozabnemu tovarišu V. Ribnikarju v Dol. Logatcu. Odkritje vrši se po ob 10. uri dopoldue darovani slov. sveti maši z nagrobnirn govorom in petjem. Po odkritju skupni obed.*) Da se pa ta poslednja čast, namenjena v dokaz spoštovanja in ljubezni dičnemu bivšemu predsedniku ,,Zaveze" zamore povspeti do one stopinje, kakoršno je v istini zaslužil blagi pokojnik, in da pokažemo svetu, kako znamo ceniti svoje voditelje tudi po smrti, za to si dovoljuje podpisano predsedništvo, najuljudneje vabiti slavna društva, da blagovolijo poslati svoje zastopnike k tej svečanosti. Predsedništvo Bdruštva učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega" v Planini, dne 5. vinotoka 1896. I. Šega, s. r. J. Benedek, s. r. t. č. tajnik. t. č. predsednik. Zahvala. Slavno podporno društvo .Narodna šola" blagovolilo je brezplačno podariti tukaj.šnjej šoli obilo različnega šolskega blaga. Podpisana štejeta si v prijetno dolžnost, da se slavnoistemu v imenu obdarovane revne šolske mladine najsrčneje zahvaljujeta. V Kamni Gorici, dne 22. kimovca 1896. Kappus, nač. kraj. š. sv. Fran Lautižar, učitelj-voditelj. Zahvala. Veleslavnemu deželnemu odboru Kranjskernu v Ljubljani si usojata udano podpisana glede na z dne 9. kimovca t. 1., št. 9046, za napravo vodnjaka na šolskem vrtu visokodušno darovano podporo 100 gld. (jeden sto goldinarjev) najuljudneje izraziti šolske občine nezabno zahvalo. Šolsko vodstvo v Šturiji, dne 4. vinotoka 1896. Peter Cigoj, Andrej Perne, načelnik kr. šol. sv. šol. voditelj. *) Radi obeda naj se blagovoli oglasiti vsak udeleženec pri gosp. J. Šegi v Dol. Logatcu do 20. t. m.