LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 12/99 Revija za lesno gospodarstvoWood Industry & Economy Journal december 1999 Letnik 51 {t. 12 str. 385-428 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Slika na naslovni strani: Lektor: Andrej ^esen, prof. SVEA lesna industrija d.d. - kuhinja Laura Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. 2000 : stopimo skupaj! Peter TOMŠI^ 387 ing., mag. Andrej Mate, dipl. oec., Zvone Novina, dipl. ing., mag. Miroslav [trajhar, dipl. ing., Bojan Pogorevc, dipl. ing., Jakob Repe, dipl. ing., Daniela Rus, dipl. oec., Stanislav Škali~, dipl. ing., Janez Zveza lesarjev Slovenije v letu 1999 Ciril MRAK 388 Zalar, ing., Franc Zupanc, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. Analiza hrupa prosto vrte~ih se aerodinami~no vzbujanih dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek kro`nih `aginih listov Bojan BU^AR 389 Uredni{ki odbor: Mednarodni sejem LESTEH Ciril MRAK 396 prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.) in njegov les Niko TORELLI 397 doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, dipl. soc., Janez Gril, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, Toma` Klop~i~, dipl. ing., Fani Zna~ilnosti medpodjetniškega tr`enja Henrik DOV@AN 403 Poto~nik, dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 10/99 405 Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Letno kazalo za leto 1999 a-d Direktor: dr. mag. Jo`e Korber Uporaba NAVISION-a pri pripravi dela na SLŠ Nova Gorica Aleks RUTAR 409 Ustanovitelj in izdajatelj: Intervju s Stanetom Ocepkom, oblikovalcem v zagorski Zveza lesarjev Slovenije SVEI Vojka POVŠE-KRASNIK 411 v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava: Prva seja Sveta razvojnega centra za lesarstvo Igor MILAVEC 412 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 061/121-46-60, faks: 061/121-46-64 NOVOLES v ponovnem vzponu Ciril MRAK 413 El. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Etika in gospodarstvo Ciril MRAK 415 Naro~nina: Obsejemske prireditve na 10. ljubljanskem pohištvenem Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.500 SIT sejmu Ciril MRAK 416 Posamezniki (polletna) ............ 3.000 SIT Podjetja in ustanove (letna) ....... 36.000 SIT Govoriti ali ne govoriti Niko TORELLI 419 Obrtniki in {ole (letna) ........... 18.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD Stoli iz LIPE Ajdovš~ina za zdravo sedenje dijakov na SLŠ @iro ra~un: Nova Gorica Darinka KOZINC 420 Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, Upravni odbor Zveze lesarjev Slovenije Ciril MRAK 420 50101-678-62889 RT iesvki:jaBaizvhaanjat, vM davrkeoh Kd rveomj n`iahr ins.po.smih enojnih {tevilkah letno Ob~ni zbor Društva in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana Lojze NOVAK 421 Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Dan odprtih vrat ob 5-letnici 3M 424 Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Kratke vesti 425 Republike Slovenije. Na podlagi Zakona davku na dodano vrednost spada revija Borzne vesti 426 LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Diplomske naloge BF-Oddelka za lesarstvo 427 Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - fakultete 428 LES wood 51 (1999) 12 Contents 386 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 51, No 12/99 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 222-143 Fax No.: + 386 61 121-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Contents Analysis of the noise emitted by idling aerodynamically excited circular saw blades Maidenhair tree (Ginkgo biloba L.) and it’s wood Bojan BUČAR Niko TORELLI 389 397 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-46-60, fax.: (061) 121-46-64 el. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Vse najlepše v novem letu 2000 vam `elijo Predsednik Zveze lesarjev Slovenije Asto Dvornik Podpredsednik ZLS, direktor revije Les in Lesarske zalo`be dr. Jo`e Korber Predsednik uredniškega sveta Peter Tomši~ Glavni urednik revije LES dr. Niko Torelli Tajnik ZLS in odgovorni urednik revije Les Ciril Mrak Urednik revije Les Stane Ko~ar Urednik Lesarske zalo`be Mirko Geršak LES wood 51 (1999) 12 Uvodnik 387 2000 : STOPIMO SKUPAJ! Leta prihajajo brez hrupa, so modrovali v antiki. Ob~udovanja vredno. Imeli so ~as. Zaznali so ta ~as in ga pri~akovali. Danes bi modrost zapisali dru-ga~e. Leta, celo desetletja, odhajajo brez hrupa. Kaj torej pore~i o desetletju, ki odhaja? Predvsem to, da je bilo to desetletje za slovensko lesno industrijo desetletje tako velikih sprememb, preizkušenj in izzivov, kot jih v dosedanji zgodovini panoga še ni do`ivela. Neugodnim gospodarskim gibanjem v svetu, ki so zamajala tudi temelje celotne evropske predelovalne industrije (evropska lesna industrija je kot odgovor na navedeno pravkar izoblikovala in sprejela novo strategijo bodo~ega razvoja), se je pri nas pridru`il še razpad skupne dr`ave in tr`iš~a ter vrsta specifi~nosti s skupnim imenom tranzicija. Odve~ je poudariti, da je najve~ji del bremena pri tem padel na ple~a industrije oziroma njenega delovno intenzivnega izvoznega segmenta, kamor sodimo tudi mi. Zato menimo, da smo bili slovenski lesarji v tem desetletju uspešni, ~eprav smo v bitki za pre`ivetje `al premalo gledali naprej, v prihodnost. Danes si ve~ina slovenskih lesarskih podjetij lahko vzame ~as za pogled naprej. Še ve~. Prepri~ani smo, da tudi v lesarstvu ~as lahko prihaja in ne le mineva, spoznavamo pa, da je za bodo~i razvoj pomemben in potreben ne le posami~en temve~ tudi skupen pogled v prihodnost in njeno na~rtovanje. Ne le znotraj lesarstva, pa~ pa v povezovanju z vsemi drugimi - gozdarji, oblikovalci, trgovci - vse do kon~nega potrošnika. Prepri~ani smo, da je obstoj uspešnih “grozdov” celo eden od temeljev individualne uspešnosti podjetij v prihodnje. Na teh usmeritvah temelji tudi bodo~a strategija panoge, ki jo `elimo oblikovati v najširšem kompetentnem krogu in katere nosilci smo prvi~ lesarji sami. Globalni trg, katerega del smo, drugih pristopov ve~ ne pozna. ^as v lesarstvu in za lesarstvo danes predvsem prihaja in ne zgolj mineva. Vzemimo prihajajo~i ~as kot novo prilo`nost. Stopimo skupaj! Spoštovane kolegice in kolegi! Prihaja novo leto, smo na pragu novega tiso~letja. Bli`a se ~as bo`i~nih praznikov. @elim vam, da bi vse te praznike pre`iveli in do`iveli kar najlepše. Vam, vašim dru`inam, svojcem, prijateljem in znancem `elim veliko osebne sre~e, zdravja in zadovoljstva. Predsednik UO - GZS Zdru`enje lesarstva Peter TOMŠI^, univ. dipl. oec. LES wood 51 (1999) 12 Društvene vesti 388 Zveza lesarjev Slovenije v letu 1999 Bli`a se novo leto, zadnje leto v tem tiso~letju. Postali smo inštitucije, ki sodelujejo ali odlo~ajo pri tovrstni gradnji. bogatejši za vse dosedanje izkušnje. To je ~as za obujanje Osnovni namen teh aktivnosti je dvig kakovosti in pove-spominov o osebnem delu in `ivljenju v preteklem obdob- ~anje dosedanjega dele`a tovrstne gradnje v Sloveniji. S ju. Vsaka analiza preteklih dogodkov pomeni neke vrste posveti o monta`ni gradnji in vzor~nimi hišami smo lesarji pregled opravljenega dela, na katerega smo lahko ponos- postali cenjen in enakovreden partner gradbenikom, vzor~-ni, in na dela, za katera bi bilo bolje, da jih ne bi napravili ne hiše pa ne pomenijo samo prodor tovrstne gradnje v v taki obliki in vsebini in bi jih bilo bolje napraviti druga~e Sloveniji ampak tudi mo`nosti opremljanja teh hiš z notra-ali jih celo opustiti. S temeljito analizo preteklega dela tako njo opremo, v kateri imamo lesarji najpomembnejši del. napravimo kvalitetni skok za delo v prihodnje. Poleg pisnih revialnih izdaj smo bili aktivni pri organizaciji Zveza lesarjev Slovenije je v preteklem letu opravila po- te~ajev in strokovnih posvetov. Tako smo organizirali te~a-membno delo. Izdali smo revijo Les v predvidenih 12 šte- je za ra~unalniško izdelavo proizvodno tehni~ne dokumen-vilkah, poleg teh pa smo izdali še posebne publikacije ob tacije v lesarstvu, o internetu in elektronski pošti, na pohišt-pomembnih dogodkih, ki smo jih organizirali sami ali v venem sejmu pa prvi posvet o promociji nagrajenih sejem-sodelovanju z drugimi inštitucijami ob pomembnih dogod- skih eksponatov, dalje o strategiji razvoja lesarstva Sloveni-kih za lesarstvo. Tako smo organizirali Dan lesarstva v No- je, ra~unalništvu v lesarstvu in sre~anje sodelavcev revije vem mestu o temi Izobra`evanje v lesarstvu in izdali k reviji Les. Na prvem sejmu lesne tehnologije Lesteh smo bili Les prilogo z naslovom Lesarstvo dolenjsko-belokranjskega soorganizatorji posveta o vrhunski tehnologiji in ra~unal-in zasavsko-posavskega obmo~ja, potem smo organizirali niški pripravi dokumentacije v povezavi s CNC obdeloval-odmevni strokovni posvet o monta`ni gradnji in izdali pub- nimi stroji. Te~ajev in posvetov se je udele`ilo 360 ude-likacijo Gotove hiše v Sloveniji, izdali sejemski katalog v le`encev. Z vsemi navedenimi aktivnostmi smo `eleli dvig-~asu 10. Ljubljanskega pohištvenega sejma z naslovom niti nivo poslovanja lesarske stroke v prihodnje. Lesarstvo 99, v katerem so objavljene vizionarske izjave pomembnih direktorjev lesarskih podjetij o pri~akovanjih V vseh publikacijah je sodelovalo z oglasi 107 podjetij. pohištvenega sejma in razvoju lesarstva Slovenije. Kot zad- Oglasi so, poleg naro~nin in prispevkov Ministrstva za znanja publikacija priloge k reviji Les v letošnjem letu, ob nost in tehnologijo in Ministrstva za šolstvo in šport, po-otvoritvi prvih vzor~nih hiš, je izšla revija Vzor~ne hiše v Lju- memben vir financiranja poslovanja tako revije Les kot bljani. Vse dodatne publikacije pomenijo obogatitev vse- Zveze lesarjev Slovenije v celoti. bine k rednim izdajam revije Les, ki so izšle v skupnem obsegu na 164 straneh, od katerih je bilo 67 slikovnih strani Kaj si `elimo v prihodnje? Vsekakor nadaljevati in intenzivi-v barvah, vse številke revije Les pa v obsegu 484 strani, od rati dosedanje aktivnosti, jih vsebinsko dopolnjevati in širiti katerih so v barvah samo ovitki. Vzpodbudno je pove~anje z novimi vsebinami, pove~ati dosedanje število piscev ka-števila piscev v reviji Les. Posebno se je pove~alo število kor tudi aktivnih sodelavcev in udele`encev na strokovnih piscev v dodatnih publikacijah, v katerih sodelujejo poleg posvetih. zaposlenih strokovnjakov v lesarstvu s podro~ja monta`ne gradnje in njihovih dobaviteljev tudi strokovnjaki iz grad- V imenu Zveze lesarjev Slovenije se zahvaljujem vsem bral-beništva, prostorskega planiranja, urbanizma, arhitekture, cem in sodelavcem v preteklem letu, v novem letu pa `elim gradbeništva, energetike, projektiranja, ban~ništva in zava- polno zdravja, uspehov v osebnem in poslovnem `ivljenju rovalništva. Pri tem bi posebej izpostavil podjetja ali usta- in se priporo~am za še ve~je sodelovanje v prihodnje. nove: Marles hiše Maribor, Jelovica Škofja Loka, Lumar hiše, Kager hiše, Gradbeni center Slovenije, Gradbeni Tajnik Zveze lesarjev Slovenije inštitut ZRMK, Zavod za gradbeništvo, Ministrstvo za okolje in odgovorni urednik revije Les in prostor, Urad za prostorsko planiranje, Fakulteta za ar- Ciril MRAK, univ. dipl. in`. hitekturo, Urbanisti~ni inštitut R Slovenije, Nova Ljubljanska banka in Zavarovalnica Triglav. S posvetom o monta`ni gradnji smo uspeli povezati vse proizvodne organizacije in LES wood 51 (1999) 12 Raziskave in razvoj 389 UDK: 621.93.023 Izvirni znanstveni ~lanek (Original Scientific Paper) Analiza hrupa prosto vrtečih se aerodinamično vzbujanih krožnih žaginih listov Analysis of the noise emitted by idling aerodynamically excited circular saw blades Bojan BUČAR* Povzetek Abstract V ~lanku je prikazana analiza emitiranega hrupa aerodina-mi~no vzbujanih prosto vrte~ih se kro`nih listov v ~asovnem in frekven~nem prostoru. V splošnem je hrup prosto vrte~ih se kro`nih `aginih listov posledica aerodinami~nega hrupa; povzro~a ga ozobljena periferija orodja in hrupa, ki nastaja zaradi lateralega nihanja kro`nih `aginih listov. Pomembno je dejstvo, da je v primeru obeh navedenih kategorij hrupa prosto vrte~ih se kro`nih `aginih listov narava izvora identi~na in odvisna zgolj od aerodinami~nih lastnosti orodja. Analize opravljenih meritev potrjujejo hipotezo, da za pojav pre~nega resonan~nega nihanja orodja ne zadoš~a zgolj aerodinami~no generirana vzbujevalna sila s primerno frekvenco. Poleg omenjenega pogoja morata biti namre~ izpolnjena še dodatna pogoja, in sicer morajo biti vzbujevalne tla~ne razlike okoliškega zraka primerno velike, dušilne sposobnosti materiala nosilnega telesa `agine-ga lista pa dovolj majhne. Ko so izpolnjeni vsi pogoji za vzbuditev pre~nega resonan~nega nihanja vrte~ega se di-skastega orodja, nastopita dva tipa resonan~nega nihanja. Prvi tip nastopa v primerih, ko je vzbujen eden od lastnih na~inov nihanja orodij, drugi tip pa se pojavlja v primerih, ko aerodinami~no generirane vzbujevalne sile hkrati vzbudijo dva zna~ilna na~ina nihanja s frekvencama, ki sta si dokaj blizu. V primeru slednjega gre za sestavljeno modulirano nihanje, pri ~emer je frekvenca nihanja enaka pov-pre~ni frekvenci obeh karakteristi~nih nihanj, modulirna utripna frekvenca pa je enaka razliki obeh frekvenc. Klju~ne besede: kro`ni `agin list, emisija hrupa prosto vrte~ih se orodij, aerodinami~en hrup, aerodinami~no vzbujanje, nihanje, resonanca The paper presents an analysis of the noise emitted by aerodynami-cally excited idling circular saw blades in both time and frequency space. Generally, the noise emitted by rotating circular saw blades is the consequence of the aerodynamic noise caused by the toothed periphery of the tool and the noise resulting from lateral oscillations of circular saw blades. Important is the fact that in both above-given categories of the noise emitted by idling circular saw blades, the nature of the source is identical and depends solely on the aerodynamic characteristics of the tool. Analyses of the measurements performed confirm the hypothesis that for the occurrence of transversal resonant oscillations of the tool, only an aerodynamically generated excitation force with a suitable frequency is not sufficient. In addition to the said condition, two additional conditions must also be met, that is, the excitation pressure differences of the surrounding air must be sufficiently large, and the damping capacity of the material of the supporting body of the saw blade must be sufficiently small. When all conditions for the excitation of transversal resonant oscillation of the rotating disc tool are met, two types of resonant oscillation occur. The first type occurs when one of the natural frequency oscillation modes of the tool is excited; the second type occurs when aerodynamically generated excitation forces simultaneously excite two characteristic oscillation modes with frequencies that are relatively close. In the latter case, resultant modulated oscillation is concerned, where the frequency of oscillation is equal to the average frequency of both characteristic oscillations, and the modulated beat frequency is equal to the difference between the two frequencies. Keywords: circular saw blade, noise emission of idling cutting tools, aerodinamical noise, aerodinamical excitation, vibrations, resonance 1. UVOD Kljub dejstvu, da je kro`ni `agin list eno najstarejših lesnoobdelovalnih orodij, sta za današnje proizvajalce lesnoobdelovalnih orodij še vedno dokaj problemati~ni tako njegova doc. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, Ro`na dolina c. VIII/34 konstrukcija kakor tudi izdelava. Pro-blemati~nost konstrukcije izhaja iz dejstva, da je zna~ilna konstrukcija kro`-nih `aginih listov posledica kompromisa med tehnološkimi oziroma namenskimi zahtevami in stabilnostno -togostnimi zahtevami. Izdelava kro`-nih `aginih listov pa je problemati~na predvsem z vidika notranjih napetosti v nosilnem telesu orodja, ki ga izdelujejo iz valjane plo~evine, se pravi iz materiala, ki `e ima inkorporirano do-lo~eno, obi~ajno neznano napetostno stanje. Ker je hrupnost rotirajo~ih dis-kastih orodij posledica so~asnega vpliva ve~ dejavnikov, je smiselno, da jo vrednotimo in analiziramo kot integralno spremenljivko. V splošnem je hrup vrte~ih se kro`nih `aginih listov posledica aerodinami~-nega hrupa, ki ga povzro~a ozobljena LES wood 51 (1999) 12 periferija orodja, in hrupa, ki nastaja zaradi lateralega nihanja kro`nih `a-ginih listov. Intenzivnost slednjega postane izrazita v primerih, ko je frekvenca aerodinami~nih vzbujevalnih sil enaka eni od lastnih frekvenc kro`ne-ga `aginega lista. Ker je emisija hrupa v navedenem primeru zaradi reso-nan~nega fenomena posledica velikega pove~anja amplitude nihanja, omenjeni izvor hrupa pogosto poimenujemo kar hrup resonan~nega nihanja kro`nih `aginih listov. Po definiciji je aerodinami~en hrup posledica interakcije gibajo~ih se togih zob `aginega lista in okoliškega zraka. V primeru aerodinami~nega hrupa je frekven~ni spekter porazdeljen prek širšega frekven~nega podro~ja, kar pa ne velja za frekven~ni spekter emitiranega hrupa, ki je posledica reso-nan~nega nihanja kro`nih `aginih listov. Za slednjega so namre~ zna~ilni diskretni toni (frekvence) z zelo visoko intenzivnostjo. Pri nihanju orodja v resonanci se v frekven~nem spektru nihanja pojavita dva zelo intenzivna diskretna tona s frekvencama, ki sta zna-~ilni za dolo~eni na~in nihanja orodja in pomenita frekvenci potujo~ih motenj v smeri vrtenja in v nasprotni smeri vrtenja orodja. Pomembno je dejstvo, da je v primeru obeh navedenih kategorij hrupa prosto vrte~ih se kro`-nih `aginih listov narava izvora iden-ti~na in odvisna zgolj od aerodinami~-nih lastnosti orodja. Ko se kro`ni `a-gin list prosto vrti, se zrak v pazduš-nem prostoru ozobljenega dela orodja pri prehodu rezila lo~i od njegovih mejnih bo~nih površin in tvori spremenljivo valovito brazdo oziroma tur-bolentni tok zraka za rezilom. Posledica ~asovno spremenljivega turbolent-nega toka zraka oziroma brazde je nastanek spremenljivega tlaka zraka ob površinah rezila, kar povzro~a aerodinami~en hrup. Rezultati predhodnih raziskav ka`ejo na to, da je spreminjajo~i se površinski tlak skon-centriran na bo~ne površine rezil, zaradi ~esar se na rezilih pojavijo pre~ne spremenljive sile, ki vzbujajo pre~no nihanje `aginega lista. ^e je frekvenca spreminjajo~ega se vzbuje-valnega tlaka zraka blizu eni od lastnih frekvenc `aginega lista, lahko nastane resonanca oziroma veliko pove-~anje amplitude nihanja orodja, zgolj Raziskave in razvoj ~e sta izpolnjena še dodatna pogoja, in sicer dovolj velike vzbujevalne tla~-ne razlike zraka ter dovolj majhno dušenje v materialu nosilnega dela kro`-nega `aginega lista. Resonanca nastopi nedvomno tudi v primerih, ko je izpolnjen zgolj prvi pogoj, vendar pa v takih primerih nivo aerodinami~nega hrupa obi~ajno presega nivo hrupa, ki je posledica reso-nan~nega pre~nega nihanja orodja in je potemtakem nesignifikanten. Frekvenca spreminjajo~ega se vzbujeval-nega tlaka naraš~a z vrtilno hitrostjo kro`nih `aginih listov, kar pomeni, da je z vidika vrtilne hitrosti resonan~ni fenomen izrazito ozkopasovne narave. To hipotezo potrjujejo tudi rezultati opravljenih meritev emitiranega hrupa, pri katerih nastaja izrazito pove-~an nivo emitiranega hrupa zgolj v dolo~enih obmo~jih vrtilne hitrosti orodja. V navedenih primerih je po-ve~an nivo hrupa posledica pove~ane amplitude pre~nega nihanja orodja. Poleg pove~anega nivoja emitiranega hrupa, ki je mote~ predvsem za ljudi v okolici vrte~ega se orodja, pomenijo pove~ane amplitude pre~nega nihanja orodij zelo velike te`ave tudi s tehnološkega vidika. ^e se omenjeno re-sonan~no nihanje pojavi v obmo~ju tehnološko optimalnih vrtilnih hitrosti orodij, je potrebno izvesti modifikacijo frekven~nega odziva orodja (npr. po-ve~ati lastno frekvenco dolo~enega na~ina nihanja orodja), kajti v nasprotnem primeru bo zaradi velike amplitude pre~nega nihanja orodja kvaliteta obdelave izrazito slaba, obraba orodja pa mo~no pospešena. S problemom stabilnosti oziroma pre~nega nihanja kro`nih `aginih listov se je v preteklosti ukvarjalo veliko število avtorjev, najpomembenjše delo pa je opravil nedvomno Southwell leta 1922, ko je razjasnil vpliv vrtilne hitrosti na lastne frekvence orodja. Zelo pomembne so tudi raziskave, ki jih je opravil Mote Jr., 1967, ki je za popis pre~nih odmikov mirujo~ih kro`nih `a-ginih listov uporabil Fourierjevo vrsto, ki je osnova za harmoni~no analizo. Mote Jr. (1967) je tudi prvi definiral kriti~ne vrtljaje orodij in sicer kot frekvenco vrtenja diskastih teles, pri kateri 390 se oblikuje mirujo~i val v prostorskem koordinatnem sistemu. V tem primeru lahko `e zelo majhne osno delujo~e sile povzro~ijo velike bo~ne odklone orodja. Mote Jr. in Szymani (1977) navajata, da je pre~no nihanje kro`-nih `aginih listov sestavljeno iz ve~-jega števila modalnih na~inov nihanj, ki imajo zna~ilno obliko, frekvenco in amplitudo. Rezultati številnih opravljenih raziskav ka`ejo na to, da je problem bo~ne stabilnosti rotirajo~ih orodij zelo tesno povezan s hrupom, ki ga orodja po-vzro~ajo. Naraš~ajo~i hrup je namre~ tudi posledica naraš~anja amplitud bo~nih nihanj orodij. Huber (1985) deli mo`ne izvore hrupa, ki ga pov-zro~a vrte~e se orodje na dva dela in sicer na hrup, ki je posledica tla~nih razlik v okoliškem zraku, nastalih zaradi gibanja ozobljenja perifernega dela orodja in udarcev rezil ob obde-lovanec, in hrup, ki je posledica bo~-nega nihanja telesa orodja. Do podobnih sklepov so prišli tudi avtorji Leu in Mote Jr. (1979), Cheng et al. (1995) ter Miklaszewski in Grobelny (1995). Slednja navedeni delitvi dodajata še hrup, ki je posledica nihanja obdelovanca. Leu in Mote Jr. (1979) sta ugotovila, da je pojav resonance pri lateralnem nihanju prosto vrte~ih se orodij, posledica interakcije orodja in tokov gi-bajo~ega se okoliškega zraka. Navajata tudi, da je pojav resonance zna-~ilen za kro`ne `agine liste, izdelane iz materiala z majhnim koeficientom dušenja. Szymani in Mote (1977) sta dokazala, da nivo hrupa, ki ga pov-zro~ajo vrte~a se orodja, naraš~a s pove~evanjem frekvence vrtenja, na-raš~ajo~im premerom orodja, nara-š~ajo~o debelino orodja in pove~eva-njem števila rezil. Prav tako navajata, da je nivo hrupa manjši v primerih, ko je korak ozobljenja `aginega lista spremenljiv. Rezultati analiz, ki so jih opravili Cha-brieri et. al (1997), ka`ejo na to, da obstajajo štirje osnovni dejavniki stabilnosti vrte~ih se orodij, in sicer frekvenca vrtenja orodja, porazdelitev napetosti v orodju, radialni temperaturni gradient in bo~ne komponente rezal- LES wood 51 (1999) 12 nih sil. V splošnem je nivo hrupa pri orodjih z inkorporiranim - vgrajenim napetostnim stanjem ni`ji, kot je pri orodjih, ki niso prednapeta (Huber, 1985). Schajer (1986) navaja, da so lastne frekvence in kriti~ni vrtljaji orodja v veliki meri odvisni od notranjih napetosti v nosilnem delu orodja. S smiselnim pove~anjem vgrajenega napetostnega stanja, ki ga dose`emo s plasti~nim preoblikovanjem osrednjega dela nosilnega telesa orodja, se pove~ajo lastne frekvence in kriti~na frekvenca vrtenja orodja (Schajer in Kishimoto, 1995). Mote Jr. in Hølo-yen (1973) navajata, da je za stabilnost in kriti~ne vrtljaje orodja med obdelavo odlo~ilnega pomena radialni temperaturni gradient orodja, ki negativno vpliva na napetostno stanje v orodju. Radialni temperaturni gradient je posledica prenosa toplote iz perifernega dela, kjer zaradi triboloških fenomenov med odrezavanjem toplota nastaja, v notranjost orodja. Stakhiev (1998) je v svoji raziskavi fundamentalnih mehanizmov nestabilnosti rotirajo~ih kro`nih `aginih listov numeri~no ovrednotil vplive posameznih relevantnih parametrov konstrukcije orodij in njihove interakcije. Iz rezultatov je razvidno, da je vpliv vgrajenega napetostnega stanja na pove-~anje stabilnosti orodja odvisen od vpenjalnega razmerja (vpenjalni premer/premer orodja) in od lastnih frekvenc orodja. Poleg omenjenega vgrajenega napetostnega stanja kot enega od mo`nih na~inov za pove~anje stabilnosti kro`-nih `aginih listov, so v preteklosti raziskovali tudi druge bolj ali manj uspešne mehanizme za pove~evanje stabilnosti orodij in zmanjševanja nivoja emitiranega hrupa. Mote (1979) in Münz (1985) navajata dokaj sporno trditev, da termi~ni dilatacijski utori, ki omogo~ajo prosto dilatiranje segretega perifernega dela kro`nih `agi-nih listov in s tem onemogo~ajo nastanek tla~nih tangencialnih napetosti, prepre~ujejo nastanek resonan~nih na~inov nihanja. Rezultati analiz, ki jih je opravil Bu~ar (1999), omenjene trditve ne potrjujejo. Nishio in Marui (1996) navajata, da je vpliv dilatacij-skih utorov na zmanjšanje amplitud Raziskave in razvoj bo~nih nihanj tako v prostem teku orodja kakor tudi med odrezavanjem pozitiven, poudarjata pa, da vpliv uto-rov (število in velikost) na lastne frekvence orodja še ni dovolj raziskan. Leu in Mote (1979) sta ugotovila, da pri orodjih, ki sta jim na bo~no površino prilepila tenek sloj visokoelasti~ne-ga, energijsko zelo disipativnega materiala, ni bilo mo`no vzbuditi reso-nan~nega nihanja. Do enakih sklepov so prišli tudi Plester (1985) ter Rhem-rev in Cano (1989). Hattori (1993) je skupaj s sodelavci razvil posebno zlitino z nazivom CSK, ki ima poleg sprejemljivih mehanskih še dobre dušilne lastnosti. Pri preizkušanju orodij, izdelanih iz omenjene zlitine resonan~nih fenomenov niso zasledili. Eden od na~inov za pove~anje stabilnosti vrte~ih se kro`nih `aginih listov je nedvomno tudi uporaba brezsti~nih aerostati~nih vodil. Plester (1985) navaja, da uporaba vodil mo~no pove~a stati~no in dinami~no togost orodij v aksialni smeri, zaradi ~esar lahko uporabimo tanjša orodja. Hkrati navaja, da vodila ugodno vplivajo na dušenje orodja, pove~a pa se tudi kri-ti~na frekvenca vrtenja orodja. 2. MATERIAL IN METODA V raziskavi, ki je bila v našem primeru dvoparametri~na, je bilo obravnavanih 11 dimenzijsko in geometrijsko razli~nih standardnih kro`nih `aginih listov z rezili iz karbidne trdine. Relevantni geometrijski parametri so razvidni iz preglednice 1. Vsa orodja so imela lasersko izdelane termi~ne dila-tacijske re`e, v orodju z oznako 8 pa so bili še bakreni ~epi, ki se uporabljajo za pove~anje pasivnega dušenja v orodju. Za vrtenje `aginih listov smo uporabili dvopolni trifazni asinhroni elektromotor nazivne mo~i 4 kW, ki je bil pri-klju~en na trifazni digitalni frekven~ni pretvornik MOTOREX 535 z mo`no-stjo zvezne nastavitve izhodne frekvence v obmo~ju od 0 do 400 Hz. @agini listi so bili vpeti neposredno na os elektromotorja, s prirobnicama premera 90 mm. Vrtljaje `aginih listov smo merili z induktivnim brezsti~nim 391 NPN stikalom in štirikrako vklopno-izklopno kuliso. NPN induktivno stikalo je bilo povezano z dvokanalnim dinami~nim signalnim analizatorjem HP 35660A, ki smo ga uporabili kot merilnik frekvence. Meritve emisije hrupa smo izvedli v obmo~ju vrtljajev med 500 in 6.000 min-1. Osnovni inštrument za objektivno merjenje zvoka je merilnik nivoja emitiranega zvoka. V najenostavnejši izvedbi merilnika nivoja zvoka potekajo meritve v kratkih ~asovnih intervalih, odziv merilnika pa je prakti~no neodvisen od frekven~ne sestave zvoka. Merilnik z navedenimi lastnostmi o-mogo~a linearno vrednotenje emitiranega zvoka. Ker pa ob~utljivost sluha ljudi ni neodvisna od frekven~ne sestave emitiranega zvoka, je bilo v preteklosti razvitih ve~ na~inov za frek-ven~no pogojeno vrednotenje emitiranega zvoka, ki jih ozna~ujemo z A, B, C in D na~inom vrednotenja nivoja zvoka. Za merjenje nivoja zvoka se najpogosteje uporablja A vrednotenje, ki ga omogo~imo, ~e v merilno verigo vklju~imo filter z naslednjo prenosno karakteristiko oziroma funkcijo Preglednica 1. Geometrijski parametri kro`nih `aginih listov Table 1. Geometric parameters of circular saw blades Oznaka Nazivni b Izvrtina Število Ozob-premer (mm) (mm) (mm) rezil ljenje 1 200 3,0 30 48 KR 2 200 3,0 30 64 KR 3 250 3,2 30 80 KR 4 250 2,4 30 24 KR 5 250 3,2 30 80 KR 6 300 3,2 30 28 KR BG 7 300 3,2 30 96 KR 8 300 4,0 30 60 TR-R Cu 9 300 4,4 30 60 KR 10 350 3,5 30 54 KR 11 350 3,5 30 24 R BG Nivo emitiranega hrupa smo merili v osi vrtenja `aginih listov, oddaljenost merilnika od ravnine `aginega lista pa je bila 1 m. Za tak na~in merjenja ni- LES wood 51 (1999) 12 Raziskave in razvoj 392 voja hrupa smo se odlo~ili zaradi zna-~ilnega dipolnega usmeritvenega vzorca nivoja zvoka v okolici vrte~ega se kro`nega `aginega lista. Ker je glavna os dipolnega vzorca vzporedna z osjo vrte~ega se orodja, je nivo zvoka na dovolj veliki oddaljenosti najve~ji v osi vrtenja orodja in najmanjši v ravnini orodja. Merilnik nivoja hrupa (Lutron SL-4001) je bil prek analognega izhoda priklju~en na dvo-kanalni dinami~ni signalni analizator HP 35660A, ki smo ga uporabili za zapis signala v ~asovnem prostoru. ^asovni signal smo s hitro Fourierjevo transformacijo (FFT) prevedli v frek-ven~ni prostor in ga uporabili za frek-ven~no analizo emitiranega hrupa. Slika 1. Nivo emitiranega hrupa prosto vrte~ega se kro`nega `aginega lista (F350 x 3,5 x 30; z = 54), odvisen od obodne hitrosti Figure 1. The level of noise emitted by an idling circular saw blade (F350 x 3.5x 30; z = 54) relative to peripheral speed Pri meritvah nivoja hrupa, ki ga pov-zro~ajo prosto vrte~a se orodja, je bilo potrebno upoštevati nivo hrupa ozadja oziroma hrup, ki ga povzro~a elektromotor. Hrup elektromotorja je potrebno predhodno izmeriti pri vrtilnih hitrostih, pri katerih bomo kasneje opravljali meritve nivoja emitiranega hrupa prosto vrte~ih se orodij. Nivo emitiranega hrupa prosto vrte~ega se orodja smo nato izra~unali z ena~bo pri ~emer pomeni No nivo emitiranega hrupa, ki ga povzro~a vrte~e se Slika 2. Nivo emitiranega hrupa prosto vrte~ega se kro`nega `aginega lista (F300 x 4,4 x 30; z = 60) odvisen od obodne orodje, No+EM je nivo vrte~ega se hitrosti orodja in elektro motorja, NEM pa je Figure 2. The level of noise emitted by an idling circular saw blade (F300 x 4,4 x 30; z = 60) relative to peripheral speed nivo hrupa, ki ga povzro~a samo elektromotor. 3. REZULTATI IN DISKUSIJA Postavitev hipotetičnega modela, ki bi omogočil kvalitativno analizo emitiranega hrupa prosto vrtečih se žaginih listov s poljubnimi geometrijskimi parametri, je zaradi številnih vplivnih dejavnikov praktično nemogoča. V splošnem lahko izrazimo odvisnost med nivojem emitiranega aerodinamičnega hrupa in vrtilno hitrostjo prosto vrtečega se krožnega žaginega lista z logaritemsko enačbo N0(v)= A-\n(v)+ B, , Slika 3. Nivo emitiranega hrupa prosto vrte~ega se kro`nega `aginega lista (F250x3,2x30; z = 80), odvisen od obodne pri čemer sta A in B koeficienta regre- hitrosti sijske krivulje za določeno orodje v Figure 3. The level of noise emitted by an idling circular saw blade (F250 x 3,2 x 30; z = 80) relative to peripheral speed LES wood 51 (1999) 12 Raziskave in razvoj 393 Slika 4. Frekven~ni spekter hrupa `aginega lista F250x3,2x30; z = 80 pri 3.500 vrt./min Figure 4. Frequency spectrum of the noise emitted by a saw blade F250x3.2x30; z = 80 at 3.500 rpm Slika 5. Frekven~ni spekter hrupa `aginega lista F250x3,2x30; z = 80 pri 4.000 vrt./min Figure 5. Frequency spectrum of the noise emitted by a saw blade F250x3.2x30; z = 80 at 4.000 rpm dolo~enem obmo~ju vrtilnih hitrosti. Smiselnost izbora navedene regresij-ske krivulje potrjujejo visoke vrednosti regresijkih koeficientov v preglednici 2. Meritev, pri katerih je prišlo do pojava resonan~nega pre~nega nihanja vrte~ih se kro`nih `aginih listov, v reg-resijskih krivuljah nismo upoštevali. Preglednica 2. Koeficienti regresijkih krivulj Table 2. Coefficients of regression curves Oznaka `aginegaA B R2 lista 1 20,289 1,1919 0,932 2 17,130 9,4979 0,924 3 16,482 12,93 0,925 4 17,114 14,484 0,987 5 22,117 5,632 0,988 6 20,128 7,48 0,997 7 17,496 10,82 0,981 8 20,315 4,2645 0,993 9 19,99 4,6289 0,992 10 23,577 -5,4417 0,996 11 21,779 1,6927 0,987 Slika 6. Frekven~ni spekter hrupa `aginega lista F300x4,4x30; z = 60 pri 2.500 vrt./min Figure 6. Frequency spectrum of the noise emitted by a saw blade F300x4,4x30; z = 60 at 2.500 rpm V ve~ini primerov opravljenih meritev je bil dele` aerodinami~nega hrupa prevladujo~, tako da hrupa, ki ga povzro~jo pre~na resonan~na nihanja kro`nih `aginih listov, ni bilo mo`no dolo~iti. Na sliki 1 je prikazana zna-~ilna odvisnost med nivojem emitiranega hrupa in obodno hitrostjo prosto vrte~ega se orodja. To potrjuje hipotezo, da za pojav pre~nega reso-nan~nega nihanja orodja ne zadoš~a zgolj vzbujevalna sila s primerno frekvenco. Poleg omenjenega pogoja morata biti namre~ izpolnjena še dodatna pogoja, in sicer morajo biti vzbujevalne tla~ne razlike okoliškega zraka primerno velike, dušilne sposobnosti materiala nosilnega telesa `aginega lista pa morajo biti dovolj majhne. Izjema sta kro`na `agina lista z oznakama 5 in 9, pri katerih je pri dolo-~eni vrtilni hitrosti nastalo izrazito po-ve~anje emitiranega hrupa (sl. 2 in sl. 3). Pove~anje nivoja emitiranega hrupa je posledica mo~no pove~anega pre~nega nihanja kro`nega `aginega lista s frekvenco, ki je enaka eni od LES wood 51 (1999) 12 Raziskave in razvoj 394 lastnih frekvenc orodja, kar je zna~il-nost resonance. Da gre dejansko za resonanco, je razvidno tudi iz prikazanih frekven~nih spektrov na sl. 4 do sl. 7, z zelo intenzivnimi diskretnimi toni. Navedeni fenomen smo opazili pri `aginem listu z oznako F250x-3,2x30; z = 80 in listu z oznako F300x4,4x30; z = 60. Pri slednjem smo zasledili celo dve resonanci, prvo pri 2.500 vrtljajih (sl. 6), drugo pa pri 4.000 vrtljajih (sl. 7). Nivo hrupa znaša v primeru prve opa`ene resonance 84,8 dB(A), v primeru druge pa 97,9 dB(A). Problemati~na je predvsem slednja, saj je v obratovalnem obmo~-ju vrtljajev `agalnih strojev. Zaradi tega je omenjeni kro`ni `agin list nesprejemljiv. Pri spektru, prikazanem na sliki 7, gre za tipi~en primer, ko najdemo dve nihanji s frekvencama, ki se zelo malo razlikujeta. Dejansko gre za sestavljeno modulirano nihanje, pri ~emer je frekvenca nihanja enaka povpre~ni frekvenci obeh nihanj, mo-dulirna utripna frekvenca pa je enaka razliki obeh frekvenc. To se lepo vidi v posnetku sestavljenega nihanja v ~a-sovnem prostoru, ki je prikazan na sliki 9. Gre za tipi~en videz sestavljenega moduliranega nihanja oziroma utripanja. Tak odziv najdemo pri orodjih, pri katerih aerodinami~no ge-nerirane vzbujevalne sile hkrati vzbudijo dva zna~ilna na~ina nihanja s frekvencama, ki sta si dokaj blizu. V primeru `aginega lista z oznako F250x3,2x30; z = 80 smo opazili resonanco med 3.500 in 4.000 vrtljaji (sl. 4), sklep pa je tudi v tem primeru enak predhodnemu. Tudi to orodje je z vidika uporabnika nesprejemljivo. Za primerjavo je prikazan še frekven~-ni spekter emitiranega hrupa `agi-nega lista F300x4,4x30; z = 60 pri 3.000 vrt./min (sl. 8), pri katerem je bil vpliv resonan~nega nihanja na nivo celotnega hrupa nesignifikanten, oziroma ga ni mo~ lo~iti od aerodina-mi~nega hrupa. Kljub temu da se tudi v tem primeru še vedno pojavlja dokaj izrazit energijski vrh pri frekvenci 1.314 Hz, je spekter signifikantno razli~en od spektra prikazanega na sliki 6. Analogna razliki med spektri je tudi razlika med ~asovnim potekom nivoja emitiranega hrupa, kar je razvidno iz sl. 9 in sl. 10. Slika 7. Frekven~ni spekter hrupa `aginega lista F300x4,4x30; z = 60 pri 4.000 vrt./min Figure 7. Frequency spectrum of the noise emitted by a saw blade F300x4,4x30; z = 60 at 4.000 rpm Slika 8. Frekven~ni spekter hrupa `aginega lista F300x4,4x30; z = 60 pri 3.000 vrt./min Figure 8. Frequency spectrum of the noise emitted by a saw blade F300x4,4x30; z = 60 at 3.000 rpm Slika 9. ^asovni posnetek emitiranega hrupa `aginega lista F300x4,4x30; z = 60 pri 4.000 vrt./min Figure 9. Time records of the noise emitted by a saw blade F300x4.4x30; z = 60 at 4.000 rpm LES wood 51 (1999) 12 Raziskave in razvoj 395 Slika 10. ^asovni posnetek emitiranega hrupa `aginega lista F300x4,4x30 ; z = 60 pri 3.000 vrt./min Figure 10. Time records of the noise emitted by a saw blade F300x4.4x30; z = 60 at 3.000 rpm Kot je bilo `e omenjeno, pri drugih orodjih resonan~nih fenomnov zaradi prevladujo~ega aerodinami~nega hrupa nismo opazili. Odvisnost med nivojem aerodinami~nega hrupa in obodno hitrostjo pa je dokaj podobna odvisnostim, ki jih navajajo drugi raziskovalci tako glede trenda kakor tudi absolutnega nivoja. 4. SKLEP Kljub dejstvu, da je bilo na podro~ju bo~ne stabilnosti in nivoja emitiranega hrupa vrte~ih se kro`nih `aginih listov opravljenih `e veliko raziskav, je omenjeno podro~je zaradi številnih nerešenih vprašanj in pogosto naspro-tujo~ih si rezultatov raziskav še vedno zelo aktualno. Eno od mo`nih na~inov reševanja problematike stabilnosti je nedvomno uporaba sistemov za permanenten nadzor nad vzbujevalnimi silami in dinami~nimi lastnostmi orodij. @al je uporaba omenjenih sistemov z industrijskega vidika nesprejemljiva, predvsem zaradi njihove zahtevnosti in visoke cene. Na osnovi analize rezultatov opravljenih meritev hrupa prosto vrte~ih se kro`nih `aginih listov lahko sklenemo, da v splošnem nivo aerodinami~nega hrupa za tovrstno konstrukcijo `aginih listov ni problemati~en. S tehnološkega vidika aerodinami~en hrup ne pomeni posebno pere~ega problema, zelo problemati~na pa so ~ezmerna pre~na resonan~na nihanja orodij, ki so posledica aerodinami~nega vzbujanja `aginih listov. Akusti~ne meritve omogo~ajo zgolj identifikacijo reso-nan~nih stanj pri nihanjih orodij, ne omogo~ajo pa kvantitativne analize. Za slednjo je potrebno izmeriti amplitude nihanj. Rezultati opravljenih analiz nedvoumno potrjujejo ozkopasovni zna~aj reso-nan~nih lateralnih nihanj kro`nih `agi-nih listov. S tehnološkega oziroma uporabniškega vidika je zelo pomembno, da se omenjeni resonan~ni fenomeni ne pojavljajo v tehnološko zanimivem obratovalnem obmo~ju orodij, kar pomeni, da bi morali proizvajalci orodij poznati dinami~ne lastnosti vsakega `aginega lista oziroma skupine `aginih listov. Omenjeno zahtevo pa je mo`no izpolniti samo v primeru, ~e je vsaka konstrukcija orodja dinami~no preverjena, kar pomeni, da je znan resonan-~en odziv in ~e proizvajalec kontinuirano nadzoruje lastnosti proizvedenih orodij. Rezultati opravljenih raziskav nedvomno ka`ejo na to, da lahko vplivamo na stabilnost in nivo hrupa orodij z modificiranjem frekven~nega odziva orodja oziroma z dušenjem amplitud dominantnih na~inov nihanja. Oba navedena na~ina, ki pomenita dejansko poseg v konstrukcijo orodja, sta za proizvajalce orodij zelo pomembna, saj jim obvladovanje obeh omogo~a izdelavo kvalitetnejših orodij s prakti~no enakimi stroški. 5. LITERATURA 1. Bu~ar, B. 1999. Poro~ilo o raziskavi emisije hrupa prosto vrte~ih se kro`nih `aginih listov. Naro~nik raziskave - TRO Prevent, Prevalje, Slovenija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 26 str. 2. Cheng, W.; Yokochi, H.; Kimura, S. 1995. Vibration characteristics of circular sawblade with step thickness. The 12th International Wood Machining Seminar, Kyoto, Japan, October 2-4: 179-188 3. Hattori, N.; Ando, K.; Kitayama, S.; Nakashima, K. 1993. Suppre-sion of the whistling noise in circular saws using a newly-developed high-damping alloy. Mokuzai Gakkaishi 39 (8): 891-896 4. Huber, H. 1985. Noise emission of circular saw blades: Influenced by toot shape. Proceedings of the Circular Sawblade Technology, June 17-18; Oslo, Norway: 166-177 5. Leu, M.C.; Mote, C.D. Jr. 1979. Noise generation by circular saws. Wood machining seminar, University of California, Forest Product Laboratory, Richmond, October 15-17: 169-188 6. Miklaszewski, S.; Grobelny, T. 1995. Sound power determination of two circular saws with different constructions of the blades. I. Me-ðunarodna konferencija “Stroj-na-stroj-obrobok”, October, 4-6, Nitra, Slovakia 7. Mote, C. D. Jr. 1979. Overview of saw design and operations research: results and priorities. 6th Wood Machining Seminar, University of California, Forest Product Laboratory, Richmond, October 15-17: 11-25 8. Mote, C. D. Jr. 1967. Saw blade behaviour. Wood machining seminar, Proceedings of a conference held at the University of California Forest Product Laboratory, Richmond, October 10-11, p. 9-20 LES wood 51 (1999) 12 Raziskave in razvoj 396 9. Mote, C. D. Jr.; Szymani, R. 1977. Principal developments in thin circular saw vibration and control research. Part 1: Vibration of Circular Saws. Holz als Roh- und Werkstoff 35: 189-196 10.Mote, C.D. Jr.; Høloyen, S. 1973. The temperature distribution in circular saws during cutting. Med-delelse nr. 49, Norsk Treteknisk Institutt, Blindern 11.Münz, U.V. 1985. Dampening of circular saws with different constructed blades. Proceedings of the Circular Sawblade Technology, June 17-18; Oslo, Norway: 109-129 12.Nishio, S.; Marui, E. 1996. Effects of slots on the lateral vibration of a circular saw blade. International Journal of Machine Tools & Manufacture, 36 (7): 771-787 13.Plester, J. 1985. Passive guides for circular sawblades. Proceedings of the Circular Sawblade Technology, June 17-18; Oslo, Norway: 59-76 14.Rhemrev, J.; Cano, T. 1989. Noise studies of various damped circular crosscut saws. Forest Products Journal 39 (11/12): 65-69 15.Schajer, G. S.; Kishimoto, K. J. 1996. High-speed circular sawing using temporary tensioning. Holz als Roh- und Werkstoff, 54: 361-367 16.Southwell, R. V. 1922. On the free transverse vibrations of a uniform circular disk clamped at its centre, and on the effects of rotation. Proceedings of the Royal Society of London Series A 101 17.Stakhiev, Y.M. 1998. Research on circular saws vibration in Russia: From theory and experiment to the needs of industry. Holz als Roh-und Werkstoff, 56: 131-137 Mednarodni sejem LESTEH Novembra je bil v Kranju prvi mednarodni sejem vrhunske tehnologije za obdelavo lesa in prozvodnjo pohištva. Na otvoritveni slovesnosti so bili uvodni govorniki Franc Ekar-PPC Gorenjski sejem, Ciril Mrak-Zveza lesarjev Slovenije, Roberto Vidoni-Slovensko de-`elno gospodarsko zdru`enje in Miha Grah-Obrtna zbornica Slovenije, ki je sejem tudi odprl. Predstavnik Zveze lesarjev Slovenije Ciril Mrak je povedal: “Slovenski lesarji smo veseli vsake pri- reditve, ki se nanaša na izboljšanje vrhunske ponudbe. To pri~akujemo tudi od prvega mednarodnega sejma sodobne tehnologije za obdelavo lesa in proizvodnjo pohištva LESTEH. Za smelo odlo~itev zato organizatorjem iskreno ~estitamo. Sejem LESTEH, ki je namenjen predvsem obrtnikom in malemu gospodarstvu, je tako drugi specializirani sejem na podro~ju lesarske tehnologije. Po vsebini se dopolnjuje z ljubljanskim sejmom LESMA in glede na to, da sta oba sejma bienalna, bomo lesarji lahko spremljali novosti na tem podro~ju vsako leto. V slovenskem lesarstvu je zaposlenih okoli 21 tiso~ delavcev, od tega jih je 9 tiso~ v malih in srednjih podjetjih. Vrednost ustvarjene amortizacije je bila v preteklem letu 7,8 milijarde tolarjev in pomeni poleg ustvarjenega dobi~ka in investicijskih kreditov potencialne mo`nosti investiranja v prihodnje. Lesarji smo torej pomemben segment v naši dru`bi in kot taki smo tudi pomemben kupec lesne tehnologije. V imenu Zveze lesarjev Slovenije `elim organizatorjem uresni~itev postavljenih ciljev, obiskovalcem pa, da bi ~im bolj posodobili tehnološko opremo, ki bo v zadovoljstvo kupcev pohištva omogo~ala nadaljnji razcvet lesarske stroke”. Sejma se je udele`ila tudi Zveza lesarjev Slovenije. Imeli smo svoj razstavni prostor in bili soorganizatorji strokovnega posveta o ra~unalništvu in CNC strojih. Ve~ o sejmu bomo objavili v naslednji številki revije Les. Ciril MRAK, Zveza lesarjev Slovenije LES wood 51 (1999) 12 Raziskave in razvoj 397 UDK: 630*174.6 (Ginkgo biloba L.) Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Dvokrpi ginko (Ginkgo biloba L.) in njegov les* Maidenhair Tree (Ginkgo biloba L.) and its wood N. TORELLI** Izvle~ek Ginko je edina pre`ivela vrsta rodu, ki se je komajda kaj spremenil v zadnjih 150 milijonih let in je edini `ive~i predstavnik debla Ginkgophyta (“`ivi fosil”). Ginko je dvodomna golosemenka, vendar ne tvori stor`ev. Videti je kot dvo-kali~niško drevo razen listov, ki imajo dihotomno venacijo. Semenske zasnove so “gole”. Izjemno mesto med semen-kami je tudi v tem, da se oploditev izvede z bi~kastimi spermiji. Les je koniferoiden. Traheje manjkajo. Anatomsko se zlahka lo~i od iglavcev po velikih celicah v pramenih aksialnega parenhima, ki vsebujejo kristalne druze. Trahei-de pri ginku niso oglate kot pri ve~ini konifer, temve~ so nekoliko zaobljene. Zato se pojavljajo medceli~ni prostori. Stene traheid kasnega lesa niso odebeljene. Les z nizko gostoto je homogen, mehak, svetlorjav in ima svilnat lesk. Je brez ~rnjave. Po ranitvi se pojavi rjav diskoloriran les. Klju~ne besede: dvokrpi ginko (Gingko biloba L.), evolucija, raba, les, ksilotomija. Abstract Ginkgo biloba (maidenhair tree) is the sole survivor of a genus that has changed little for more than 150 million years and is the only member of the phylum Ginkgophyta (“living fossil”). Ginkgo is dioecious and gimnospermous, but cones are not produced. It looks very much like a dicot tree except that its leaves have dichotomous veins and it bears naked ovules. Its unique feature amongst the seed plants is that fertilization is achieved by motile sperm. Its coniferoid wood lacks vessels. Anatomically it is readily distinguished from conifers bysingle large cells in the axial parenchyma strands containing druses. Ginkgo lack the regulary close-fitting rectangular tracheids characteristically found in most conifers. The tracheids are slightly rounded consequently giving rise to intercellular spaces. Latewood tracheids are not thickened. The low-density wood is homogeneous, soft, light brown and has silky sheen. Heartwood is lacking. After wounding dark brown discoloured wood forms.. Key words: Maidenhair Tree (Ginkgo biloba L.), evolution, wood, usage, xylotomy. Prav zdaj (za~etek novembra), ko pišem sestavek o ginku, se to nenavadno drevo koplje v prelestnem razkošju neapeljsko rumenega listja. Ginko vznemirja s svojo skrivnostnostjo: “`ivi fosil”, najstarejše drevo na Zemlji, prao~e vseh dreves, drevo dinozavrov oz. drevo, ki je “videlo” jurske pošasti, pa drevo, ki ni niti iglavec niti listavec itd. Kaj je torej ginko? Drevesna vrsta, ki se je “pozabila” “evoluirati”. Ni~ posebnega ni, ~e ostajajo ni`je rastline in `ivali milijone let prakti~no enake, zelo nenavadno pa je, ~e veliko gozdno drevo nespremenjeno pre- * Zahvaljujem se neznanemu darovalcu adultne ginkovine in svojemu sodelavcu specialistu Martinu Zupan~i~u, univ. dipl. ing., za izdelavo kvalitetnih anatomskih preparatov in mikrografij. ** prof. dr., dr. h.c., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ve~na pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija `ivi svoje sorodnike, da, celo svoje sovra`nike (ni to ~udovito!), pogoje, v katerih se je razvilo, do`ivi razmik kontinentov, rojevanje gorstev, “vidi” orjaške reptile in pre`ivi vse ledene dobe. Kot ka`ejo fosili, ostaja ginko enak skoraj 180-200 milijonov let!! Potemtakem se je razvil pred modernimi stor`njaki oz. iglavci in seveda pred listavci. Pred 125 milijoni let je naseljeval Ameriko, Azijo in Avstralijo. Ko se je pojavil ~lovek, se je “umaknil” v gorske gozdove ^ekianga na vzhodu Kitajske in Se~uana na njenem zahodu. Tam morda še danes obstaja v svoji naravni obliki. Nih~e ne ve zagotovo... Od tod izvirajo domnevno tudi nenavadne konifere, kot so Keteleeriia davidiana, Pseudo-panax amabilis in Torreya grandis. Moderne ~ase je ginko pre`ivel predvsem zato, ker so ga radi sadili v tempeljskih vrtovih, najprej na Kitajskem, nato pa še na Japonskem. ^eprav na Japonskem dose`ejo posamezni ginki starost do 1000 let, menijo, da niso avtohtoni in da so jih tako kot na Korejski polotok tja prinesli iz ^ekianga, najverjetneje med dinastijo Sung v 10. stoletju. Najstarejši ginko raste v vrtu templja Yon Mun v Ju`ni Koreji. Star je ve~ kot 1.000 let in meri v višino 60 m(!) (Lewington & Parker 1999, str. 179). Sicer pa zgodovinski zapisi ginko omenjajo `e v 8. stoletju. Evropejci smo ga spoznali dokaj pozno. Za znanost ga je odkril 1690 E. Kämpfer, zdravnik holandske ambasade na Japonskem, in ga 1712 tudi opisal (Leathart 1991. str. 28). Starodavno kitajsko ime zanj je I-cho (Lewington & Parker 1999, str. 180) ali Ya Chio (Bernatzky 1973, str. 102), kar pomeni ra~ja noga. Druga imena so bila še Pei Kuo (beli plod), Pei Yen (belo jajce), Ling Yen (poduhovljeno ali po- LES wood 51 (1999) 12 duševljeno jajce) ali Jen Hsing (oreh-marelica) (Bernatzky 1973, str. 102, 103). Z malo fantazije lahko priznamo, da je ginkov list res podoben ra~ji nogi, slonjemu ušesu ali pahlja~i. Od tod nemška imena zanj: Entenfuß, Elefantenohr in Fächerblattbaum. Angleško ime zanj maidenhair tree pa nakazuje podobnost ginkovega lista z listom praproti venerini laski (Adian-tum capillus-veneris L., angl. maidenhair fern). Podobnost med listoma je velika tudi zaradi vili~astega razveje-vanja `il (dihotomna venacija). Kitajci ga danes poznajo tudi pod imenom Kung Sun Shu (drevo ded-vnuk), saj bo semena posajenega drevesa u`i-vala šele naslednja generacija (Ber-natzky 1973, str. 102, 103). Njegovo moderno ime ginko je japonska verzija kitajskega ideograma, ki se izgovarja yin-kuo, kar v prevodu pomenu “srebrna breskev” ali “srebrni plod”. Avtor znanstvenega imena je C. Linne. Rastlino je veliki prirodoslovec dobil od nekega angleškega vrtnarja. 1771 je ginko uvedel v botani~no literaturo z latinskim imenom Ginkgo biloba. Latinsko vrstno ime biloba pomeni “z dvema re`njema”. Od tod slovensko ime dvokrpi ginko. Latinsko ime lobus ima grške korenine: lobós je jetrni re-`enj ali lopatica na mlinskem kolesu. Lat. lobatus pomeni v botaniki re`njast ali krpast. V Evropi so prvo drevo posadili v Utrechtu na Holandskem pribl. 1730. Moški primerek v najbolj znanem bo-tani~nem vrtu na svetu Kew pri Londonu je bil posajen 1772 in je še zmeraj v odli~nem stanju. Prvi ginko je prispel v Ameriko 1784 (Leathart 1991, str. 30). Danes ga najdemo vsepovsod. Znameniti so drevoredi na 5. aveniji v New Yorku in na Kurfürstendammu v Berlinu. Tudi v Ljubljani je nekaj gin-kov: lepo moško drevo stoji med Kid-ri~evim spomenikom in vladno pala-~o, `ensko pa na Gregor~i~evi ulici pri spomeniku Majde Vrhovnikove. Tam si lahko jeseni ogledate tudi gin-kova semena (“~ešnje”), kar je precejšnja redkost. @enskih dreves ne sadijo preve~ radi, ker gnijo~i mesnati del semenske lupine neprijetno zau-darja po butanoi~ni in heksanoi~ni ki- Raziskave in razvoj slini. Zaradi istih kislin zaudarja `arko maslo (Raven et al. 1999, str. 490). Lepi primerki so tudi v dunajskem Mestnem parku (Stadtpark), na pr. spomeniško zavarovano moško drevo pri Schubertovem (slika 2) in ~udovito `ensko drevo v Dvornem vrtu (Burggarten) nedale~ od vojaškega spomenika Franca Jo`efa I (slika 3). Vrtnarji v~asih cepijo poganjke `enskih deves na moška in tako odpravljajo “pomanjkljivost” narave zaradi dvodom-nosti. Habitus ginka je še najbolj podoben atlantski cedri - slutnja daljnega sorodstva s stor`njaki. Po habitusu moških in `enskih dreves ni mogo~e vselej zanesljivo lo~iti. Moška drevesa imajo navadno bolj valjasto krošnjo, `enska pa široko razprostrto (Schulte 1996) (sliki 2 in 3). Posebna znamenitost so nenavadne tvorbe chi-chi (bradavice) na spodnji strani debelejših vodoravnih, zelo starih `enskih dreves. Videti so kot leseni stalaktiti. Do danes niso ugotovili, ali predstavljajo zasnove vej ali celo korenin. Ko dose`ejo tla, se ukoreninijo in ozelenijo. Japonske `ene romajo k takšnim (zelo redkim) drevesom, da bi si izprosile plodnost. Znamenit je ginko tudi po tem, da mu zra~na polucija ne pride do `i-vega. Kako znamenit je ginko, pri~a podatek, da je veliki Goethe 1815 Marian-ni von Willemer posvetil pesem z naslovom Ginkgo biloba. Rokopisu je dodal dva ginkova lista (Goethejev muzej v Düsseldorfu). Japonci pozlatijo ginkove liste in jih nosijo kot okras. Nasprotje je centralni element filozofije Daljnjega vzhoda. Tako dvodomni ginko `ivo pooseblja dualisti~ni princip “Yin in Yang”, pasivno in aktivno, `ensko in moško. Odkar je po padcu atomske bombe sredi opustošene pokrajine kot prvi znak `ivljenja iz o`ga-nega štora odgnal ginko, velja na Japonskem za simbol upanja v prihod-njost. FILOGENIJA IN ONTOGENIJA Predniki ginka (odd. Ginkgophyta) niso povsem znani. Najstarejše je vsekakor treba iskati med izumrlimi praprotmi semenkami (odd. Pteridospero-phyta). Te pa izvirajo iz progimno-sperm tipa Aneurophyton (npr. Tetra- 398 xylopteris). Aneurofiti so se pojavili v devoniju pred pribl. 362 do 380 milijoni let. Odtod je ena smer vodila proti še danes `ive~im cikadofitom (Cycadophyta) in izumrlim cikadeoid-ofitom (Cycadeoidophyta), druga pa proti progimnospermam tipa Archa-eopteris s heterosporskimi vrstami (na pr. Archaeopteris/debelni rod Callixy-lon), kjer se je `e pojavil bifacialni vaskularni kambij z “neomejenim” rastnim potencialom, ki je produciral sekundarni ksilem in floem (prim. Mauseth 1995, str. 675). Odtod je utegnila voditi neposredna pot h gin-ku ali pa posredno prek kordaitov (Cordaitales), ki pa so `e prave golo-semenke s prav takšnim lesom, kot ga imajo današnji iglavci (Vogellehner 1972). Megasporangijske strukture kordaitov se `e precej podobne semenskim stor`em (megastrobilom) stor`njakov. Vaskularni kambij se je razvil tudi pri likofitih in artrofitih, vendar se pri njih kambijeve celice niso mogle deliti radialno longitudinalno in je bila njihova debelinska rast omejena (prim. Torelli 1998 a,b). Nasploš-no je koniferoidni les progimnosperm zelo podoben lesu sodobnih iglavcev, zlasti lesu aravkarije (manjkajo le smolni kanali!). Ginki so bili zelo številni v mezozoiku, zlasti sredi jurske periode (pred pribl. 170 milijoni let). Iz tega obdobja imamo dobro ohranjene liste (ki so presentljivo podobni listom današnjega ginka), vendar ne vemo, koliko vrstam pripadajo, saj tudi še `ive~i ginko tvori ve~ vrst listov, odvisno od rastiš~nih in rastnih razmer. Vsekakor pa se je ginko do danes komajda kaj spremenil (“`ivi fosil”!). List je vsekakor najbolj nenavaden atribut ginka. Listi klic in dolgih poganjkov so druga~e od listov na kratkih poganjkih globoko zarezani (z dvema re`njema, ime!). Listne `ile se diho-tomno razvejujejo in prilo`nostno ana-stomozirajo (npr. Bold 1973, str. 507). Ginko je, tako kot sagovci, dvodomen (dieci~en). Mikrosporangiji in semenske zasnove se pojavljajo na razli~nih drevesih (moška in `enska drevesa!). Mikrosporofili s po dvema mikrosporangijema tvorijo ma~ice (slika 7) na moških drevesih, semenske zasnove pa so v parih na megasporo- LES wood 51 (1999) 12 filih na `enskih drevesih (sliki 8 in 9), oboji med vegetativnimi listi kratkih poganjkov (Bold 1973, str. 508). Zunanji sloj semenske lupine je mesnat, notranji sloj pa olesenel in trd (slike 4, 5 in 6). (Ginkovo seme ni plod!). Ginko je, tako kot stor`njaki (iglavci), golosemenka (gimnosperma), kar pomeni, da so semenske zasnove in kasneje semena izpostavljena, gola, na površini sporofilov in analognih struktur. Pri stor`njakih in gnetofitih spermiji niso gibljivi. Pelodna cev (pelodov meši~ek) jih transportira neposredno v arhegonij, kjer je jaj~na celica. Pri sa-govcih in ginku pa imajo spermiji bi~-ke in so gibljivi. Moški gametofiti sicer razvijejo pelodno cev, vendar ta ne prodre v arhegonij, temve~ se nekaj mesecev razraš~a v nucelu (nucellus), kjer o~itno absorbira hrano. Slednji~ se pelodna zrna v bli`ini arhegonija razpo~ijo in bi~kati spermiji izplavajo. Eden od njih oplodi jaj~no celico (slika 10). Pojav havstorijske pelodne cevi (lat. haurio, hausi, haustum pomeni ~rpati) nakazuje, da je je bila vloga pelodne cevi neko~ druga~na. Z njo naj bi moški gametofit med svojim razvojem v semenski zasnovi ~rpal hranila za produkcijo spermijev. V tem pogledu pomeni prenos negibljivih spermijev s pelodno cevjo neposredno k jaj~ni celici evolucijsko modifikacijo (prim. Raven et al. 1999, str. 474). LES Les ginka je zelo podoben lesu iglavcev in prav tako lesu sagovcev (cikav-cev), kar govori v prid njihovemu filo-genetskemu sorodstvu oz. skupnemu predniku, ki ga je treba iskati v srednjem devoniju med progimnosperma-mi tipa Aneurophyton. @e tedaj se je pojavil les s koniferoidnimi zna~ilnost-mi, ki je potemtakem mnogo starejši od iglavcev (stor`njakov) samih, pa tudi od sagovcev in ginka. Takšen les, kot ga imajo današnji iglavci, ginko in sagovci, so potemtakem “izumile” praprotnice, ki pa danes “ne znajo” ve~ producirati lesa, ker so med evolucijo kambij “izgubile”! Sicer pa obstajajo med progimnospermami in gimnospermami bistvene razlike. Pro-gimnosperme še nimajo semenskih zasnov in semen, vendar pa lahko nji- Raziskave in razvoj hov koniferoidni les ozna~imo kot zelo naprednega. Prav koniferoidna zgradba lesa ginka laika najbolj preseneti, saj ginka zaradi “listastih” listov podzavestno uvrš-~ajo med listavce (kritosemenke) in pri~akuje “listavski” les s trahejami. Sicer pa je narava postregla še z drugimi presene~enji: golosemenke s tra-hejami (Gnetum) in kritosemenke brez trahej (Wintera) so lep primer. Les ginka je svetlo rjavorumene do kromovorumene barve, v~asih z rde~-kastim nadihom, dokaj homogen in s fino teksturo. Drevo nima jedrovine. Prilo`nostno se pojavlja temnorjavo “srce” oz. diskoloriran les (naš primerek je bil brez “srca”). Kljub slabše razvitemu in o`jemu kasnemu lesu ka-`e ginkovina zna~ilno tangencialno in radialno teksturo. Z lupo je na pre~-nem prerezu mogo~e videti bele pike, ki spominjajo na smolne kanale, vendar gre za parenhimske celice aksial-nega parenhima s širokimi lumni, ki lahko vsebujejo kristalne druze (Grosser in Schulte 1996). Gostota lesa v zra~no suhem stanju (U=12 %) je pri-bl. 400 kg/m³ (smrekovina pribl. 470 kg/m³). Zaradi redkosti se les komajda uporablja. Japonci ga cenijo kot okrasen les. Uporablja se za kadi, cevi, vedra, jedilne pali~ice in cokle. Glede na njegove lastnosti bi ga uporabili tudi kot slep les ali za embala`o (ima malo akcesornih snovi, ki bi vplivale na vonj in okus!). Zaradi homogenosti je uporaben za rezljanje in rezbarjenje. Ginko vsekakor ne slovi zaradi svojega lesa, pa~ pa je zelo znan zaradi oblike listov, na~ina raz-mno`evanja in zdravilnih u~inkov iz-vle~kov iz listja in plodov. Pre~ni prerez (slike 11, 12 in 13) Kot za vse gimnosperme, je tudi za les ginka zna~ilen radialni razpored tra-heid. Takšna urejenost je posledica (a) odsotnosti trahej, ki bi s svojo zu-najkambijsko širinsko rastjo razrivale radialne nize traheid in (b) zelo skromne (10-15 %) zunajkambijske apikalne intruzivne rasti aksialnih tra-heid (Bailey 1920). Smolnih kanalov ni, razen v obmo~ju str`ena (Greguss 1955, str. 139). Letnice so vidne, ven- 399 dar so zaradi manjše razlike v gostoti ranega in kasnega lesa manj ostre. Zanimivo je, da skorajda ni razlik v debelini celi~nih sten traheid ranega in kasnega lesa. Strukturne razlike med ranim, prehodnim in kasnim lesom so predvsem posledica razli~nih radialnih premerov lumnov. Prerez traheid je, zlasti v kasnem lesu, bolj ovalen kot pri kompresijskem lesu. Zato se pojavljajo intercelulariji (med-celi~ni prostori), kar poleg drugih znakov les ginka zna~ilno lo~i od lesa iglavcev. Mnogokrat so med široke tra-heide vrivajo traheide z ozkimi lumni (prim. Greguss 1955, str. 139). Parenhimske celice trakov so kratke in tankostene in se zato le malo lo~ijo od traheid. Trakovi so, kot pri iglavcih, enoredni (eno celico debeli) in zelo kratki. Segajo najve~ prek 3 do 4 branik, v~asih pa so komaj daljši od ene branike. Horizontalne in tangencialne stene so povsem gladke in brez pikenj, v~asih z drobnimi vzpetinicami. Posebnost lesa ginka so posamezne parenhimske celice ali krajši nizi celic s širokimi lumni v aksialnem paren-himu. Te celice lahko vsebujejo druze oksalatnih kristalov. Radialni prerez (sliki 14 in 15) Za ginkovino se zna~ilne prav takšne obokane piknje kot pri iglavcih, t.j. z margom in torusom. Obris oboka oz. anulus je okrogel. Piknje so lahko raz-vrš~ene v dveh nizih (kot v~asih pri macesnovini), pri širših traheidah pa tudi v treh. Lahko so razporejene tudi na celotni površini radialne stene. Tedaj iz prostorskih razlogov nimajo pravilnih okroglih obrisov. Horizontalne in tangencialne (kon~ne) stene trakovnih celic nimajo pikenj, kve~jemu izboklinice. V kri`nem polju sta navadno 2-4 “aravkaroidne” piknje, v kri`-nih poljih robnih celic pa 6-8 ali devet (Greguss 1955, str. 140). V radialnem prerezu se vidi aksialni parenhim s posameznimi, mo~no nabreklimi celicami. Tangencialni prerez (sliki 16 in 17) Tudi v tangencialnih stenah se pojavljajo piknje. Številnejše so v kasnem lesu (pri doma~ih iglavcih so piknje LES wood 51 (1999) 12 Raziskave in razvoj 400 na tangencialnih stenah, razen na letnici, dokaj redke). Piknje so razporejene praviloma v enem samem nizu ali pa so raztresene po vsej širini. Pik-nje imajo vselej okrogle poruse. Trakovi so vselej enoredni in 1-5 celic visoki. Osrednje celice so okrogle ali redkeje elipti~ne, robne pa nekoliko podolgovate (Greguss 1955, str. 139). Pri nekaterih traheidah se vidijo tudi dokaj nepravine helikalne odebe-litve. Podobne helikalne odebelitve so pri sagovcih, kar ka`e na sorodstvo sagovcev in ginka. Iz listov ginka pridobivajo antispaz-modike in vazodilatatorje, ki širijo `ile. Tako se pove~a prekrvavljenje tkiv in njihova oskrba s kisikom in hranilnimi snovmi. Pribli`no tretjina vseh tovrstnih medikamentov je iz ginka in njihova vrednost dosega milijonske vrednosti (v dolarjih). V dnevnem ~asopisju (Delo, 3. nov. 1999) smo lahko brali pod naslovom “Pilula za pamet” o poskusih z ginkovimi izvle~ki na Tehnološki univerzi Swinburne v Melbournu. Z njimi naj bi starejšim ljudem pomagali zaustaviti proces pozabljanja in ga morebiti povrniti, mladim pa izbolja-šali spomin in druge kognitivne funkcije. Zlasti jih zanima, ali je mogo~e pove~ati inteligenco. Na kratko: s “pametno pilulo” okrepiti “mo`gansko nevihto” (brain storm). Ni naklju~je, da kitajski naravni zdravniki imenujejo ginko tudi “drevo spomina”. Stari kitajski teksti `e 3000 let pred našim štetjem poro~ajo, da ginkovi listi “koristijo mo`ganom”. V Freiburgu v Nem~iji preu~ujejo mo`nost, kako z ekstrakti iz ginkovih listov zmanjšati neugodne stranske u~inke, ki jih pri terapiji raka povzro~ajo citostatiki. Ginkove izvle~ke vsebujejo tudi koz-meti~na sedstva za odpravo celulita. Ginkovi listi med drugim vsebujejo pet vrst terpenoidov - ginkgolidov. Ameriški biokemik Elias Corey je l. 1900 za sintezo ginkgolidov prejel Nobelovo nagrado. Ginkovi “oreški” veljajo na Vzhodu za specialiteto in zdravilo (slika 6). Pra-`ena “jedrca” prodajajo na ulicah Daljnjega vzhoda. Kitajci še danes postre`ejo z ginkovimi semeni kot simbolom plodnosti na poro~nih sve~a-nostih (Lewington & Parker 1999, str. 185). Posadite si vendar svoj ginko! Poro~ili se boste po treznem premisleku in imeli boste veliko otrok. Sre~no 2000! Reference 1. Bailey, I.W. 1920. The cambium and its derivative tissues. II. Size variations of cambial initials in gymnosperms and angiosperms. Amer. J. Bot. 7:355-367. 2. Bernatzky, A. 1973. Baum und Mensch. Verlag Waldemar Kramer, Frankfurt am Main. 3. Bold, H.C. 1973. Morphology of plants. 3. izd. Harper & Row, Publishers, New York, itd. 4. Greguss, P. 1955. Xylotomische Bestimmung der heute lebenden Gymnospermen. Akademiai Kia-do, Budapest. 5. Johnson, H.1978. The international book of trees. Mitchell Beazley Ltd. London. 6. Leathart, S. 1991. Whence our trees. Foulsham, London, itd. 7. Lewington, A. & E. Parker 1999. Ancient trees, Collins & Brown, London. 8. Mauseth, J.D. 1995, Botany. 2. Izd. Saunders College Publishing, Philadelphia, itd. 9. Raven, H, R.F. Evert & S.E.Eichorn 1999. Biology of plants. 6. izd.W.H. Freeman and. Comp., Worth Publishers, New York. 10.Schulte, S. 1996. Der Ginko, ein Baum bezwingt die Zeit. Danzer Holz Aktuell. 10: 16-21. 11.Torelli, N. 1998a. Evolucija lesnih rastlin (I.). Les 50 (7-8): 205-208 12.Torelli, N. 1998b. Evolucija lesnih rastlin (II.). Les 50 (9): 249-257 13.Vogellehner, D. 1972. Geholze im Lichte der pflanzlichen Evolution. Mitteilungen de deutschen den-drologischen Gesellschaft 65:65-75. Slika 1. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): neprimerljivi listi v obliki ra~je noge Slika 2. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): moško drevo v Mestnem parku pri Schubertovem spomeniku na Dunaju Slika 3. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): `ensko drevo v Dvornem vrtu na Dunaju LES wood 51 (1999) 12 Raziskave in razvoj 401 Slika 4. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): listi in par semen na pecljatem megasporofitu Slika 6. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): semena brez zunanje mesnate plasti semenske lupine Slika 5. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): semena na `enskem drevesu Slika 7. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): Del dolgega poganjka s kratkim poganjkom in dvema mikrostrobiloma. Na desni detajl osi s šestimi mikrosporofiti (Risba po Bold 1973, str. 506 in 507.) Slika 8. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): kratki poganjek s pendukulatnimi parnimi semenskimi zasnovami; desno glej detajl (Risba po Bold 1973, str. 506) Slika 9. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): semenske zasnove se pojavijo v parih na koncu pecljatih megasporofilov in se razvijejo v semena Slika 10. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): razvoj moškega gametiofita a) V zgodnji fazi razvoja pelodna cev (pelodov meši~ek) z vršno rastjo razvije mo~no razvejano havstorijsko strukturo v medceli~nih prostorih nucela. b) Kasneje se bazalni del pelodne cevi razširi v vre~asto tvorbo z dvema spermijema s po ve~ bi~ki. Bazalni del pelodne cevi nato po~i in spermija splavata do jaj~nih celic v arhegonijih `enskega gametofita. (Risba po Raven et al. 1999, str. 473). LES wood 51 (1999) 12 Raziskave in razvoj 402 Slika 11. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): pre~ni prerez. Ginkov les je zelo homogen Slika 14. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): radialni prerez. Trakovi so nizki in kratki. Posamezne celice aksialnega parenhima so zelo luminozne in lahko vsebujejo kristalne druze Slika 12. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): pre~ni prerez. V mo~no pove~anih parenhimskih celicah aksialnega parenhima se pojavljajo kroglaste kristalne druze Slika 13. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): pre~ni prerez. Celi~ne stene traheid v ranem in kasnem lesu so pribl. enako debele, tako, da se kasni les lo~i od ranega le po manjšem radialnem premeru lumnov. Traheide so nekoliko ovalne. Trakovi so, kot pri iglavcih, enoredni. Slika 15. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): radialni prerez. Vzdol`no prerezan trak z aravkaroidnimi piknjami v kri`nih poljih Slika 16. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): tangencialni prerez. Nizki enoredni trakovi v pre~nem prerezu. Mo~no pove~ane paren-himske celice v aksialnem parenhimu in trakovih Slika 17. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): tangencialni prerez. Trakovi visoki 1-5 celic. Osrednje celice trakov okrogle, robne nekoliko podolgovate. Tangencialne stene, zlasti v kasnem lesu, mo~no piknjave Slika 18. Dvokrpi ginko (Ginkgo bilobaL.): zna~ilno razbrazdano sivo lubje (ritidom) LES wood 51 (1999) 12 Znanje za prakso 403 ZNANJE za prakso Zna~ilnosti medpodjet-niškega tr`enja 1. Uvod Pri kupoprodajnih procesih kon~nih potrošnikov in proizvodnih, storitvenih ter drugih institucionalnih porabnikov se sre~ujemo s pomembnimi razlikami. Na splošno se organizacije obnašajo bolj racionalno kot individualni kupci, vendar ne smemo podcenjevati pomena t.i. subjektivnih dejavnikov. Organizacije pomenijo tudi ve~ji trg v primerjavi s kon~nimi potrošniki, zato je njihovemu obnašanju v procesih tr`enja posve~ena tudi vse ve~ja pozornost. Na splošno opa`amo v procesih medpodjetniškega (angl. Business-to-Business) tr`enja naslednje zna~ilnosti: - v nakupnih procesih sodeluje ve~ oseb, - posamezniki, ki nastopajo v nakupnih procesih, imajo ve~ razli~nih ciljev (dobi~konosnost, zni`anje stroškov, ve~ja kakovost idr.), - predpisane nakupne postopke in dolo~eno nabavno politiko ter - posebne nakupne instrumente (ponudbe, pogodbe, pobotanja idr.). Nakupno skupino ali center v medpodjetniškem tr`enju sestavljajo vsi posamezniki v podjetju ali zunaj njega, ki sodelujejo v nakupnem procesu. Pri tem lo~imo razli~ne vloge, ki jih “igrajo” posamezne osebe, ki so vklju~ene v proces odlo~anja. V prodajni praksi se pogosto dogajajo primeri, ko neveš~i prodajalci ne morejo uspešno skleniti kupoprodajnih poslov iz razloga, ker so pri predstavitvi svojega izdelka spregledali pomembnost vloge odlo~evalca, uporabnika, vpliv-ne`a ali zaupnika. Skoraj v vsaki nakupni skupini najdemo osebje, ki nastopa v štirih omenjenih vlogah. 2. Odlo~evalec Odlo~evalec je najpomembnejša oseba , ki izre~e v prodajnem postopku kon~ni “da”. Odlo~evalec neposredno odobrava finan~na sredstva za kupovino posameznega izdelka ali storitve. Ne glede na stališ~a drugih oseb, ki sodelujejo v nakupni skupini, odlo~evalec lahko izrazi veto na predlagano odlo~itev. Prepoznavanje odlo~evalca ni preprosto. Prodajalec najla`e ugotovi osebo, ki nastopa v vlogi odlo- ~evalca z vprašanjem, ki ga zastavi ~loveku, s katerim se je v podjetju `e dogovarjal glede kupoprodaje. Vprašanje naj se glasi: “Gospod..., ali se boste osebno odlo~ili v zvezi predlagane kupovine, ali pa bi morala glede kon~nega pristanka še kaj postoriti?” Odkrivanje odlo~evalca je v procesih med-podjetniškega tr`enja velikokrat zelo zahtevno dejanje, kajti osebje, ki nima pristojnosti izra`anja kon~nega “da” v prodajni odlo~itvi, to le nerado prizna. Zaradi tega prihaja do zavajanja prodajalcev predvsem v primerih, ko le-ti niso dovolj veš~i v na~inih prepoznavanja vloge odlo~evalca v prodajnih stikih. V vsakem prodajnem procesu nastopa le ena oseba v vlogi odlo~evalca. ^etudi o izidu nakupa v podjetju odlo~a strokovni kolegij, izvršni odbor podjetja ali za to dolo~ena skupina strokovnjakov, v ve~ini primerov najdemo v takšnih skupinah le eno osebo, ki je prva med enakimi. Njen kon~ni pristanek je nujen pogoj za uspešen izid nakupnega postopka. Prodajalcu ni potrebno z njo navezati osebnih stikov, v vsakem primeru pa mora navedeno osebnost “iz-luš~iti” iz osebja nakupne skupine in jo “obdelati”. V tem primeru za navezovanje stikov uporabi posredni pristop prek zaupnika, ki ga bomo predstavili bralcem v nadaljevanju prispevka. V praksi najdemo primere, ko je prodajalec skoraj sklenil prodajo ra~unalniške programske opreme z nakupno skupino oseb iz nabavnega in ra~unal-niškega oddelka, pri tem pa spregledal klju~no vlogo finan~nega direktorja podjetja, ki v vlogi odlo~evalca ni potrdil kupoprodajnega dokumenta. Spreten in strokovno usposobljen prodajalec pri predstavitvi izdelka odlo~evalcu ne poudarja zna~ilnosti, ki jih vsebuje izdelek npr. ve~stopenjski lesnoobdelovalni stroj: uporabnost, konstrukcija, trajnost, mo`nost popravila, varnost, vzdr`evanje itd. Pa~ pa v tem primeru poudarja in s tem tudi prodaja koncept avtomatizacije, ki bo vsekakor vplivala na stabilnost in rast poslovanja celotnega podjetja. Tako bo prepri~al odlo~e-valca, da je avtomatizacija podjetja nujna. To je tako imenovana konceptualna prodaja, pri kateri kot predmet prodaje nastopa koncept avtomatizacije. Konceptualno prodajo moramo strogo lo~iti od prodaje izdelka, v navedenem primeru ve~stopenjskega obdelovalnega stroja z vsemi tehni~nimi zna~ilnostmi, ki zanimajo osebje, v vlogi uporabnika in vpliv-ne`a. Prodaja izdelka vedno sledi konceptualni prodaji, nikoli pa ni pred njo. Odlo~evalca med prodajno predstavitvijo le redko zanimajo zna~ilnosti izdelka, njegova pozornost je prete`no usmerjena na podro~je, ki razodeva koristi, ki jih bo omo-go~il nakup izdelka podjetju, sektorju, obratu, oddelku. LES wood 51 (1999) 12 Znanje za prakso 404 Vloga odlo~evalca se razlikuje od drugih vlog, ki jih opravljajo udele`enci nakupne skupine. Predvsem je za prodajalca mnogo te`e prepoznati odlo~evalca, kot druge udele`ence nakupnega postopka, poleg tega pa je odlo-~evalec zaradi svoje pomembnosti v nakupnem procesu za prodajalca tudi te`e dosegljiv. Kakšne te`ave sre~ujejo prodajalci v praksi glede odkrivanja vloge odlo~evalca lahko spoznamo iz njihovih odgovorov, ki osvetljujejo tovrstno problematiko. Najpogostejši odgovori so naslednji: - “Ne vem, kdo je odlo~evalec.” - “Ni mi jasno, koga v podjetju bi povprašal...” - “Bojim se zameriti nabavnemu referentu...” - “Odlo~evalec odklanja razgovor.” - “Polo`aj, ki ga zaseda odlo~evalec v podjetju kupca, mi je nedostopen.” - “Nih~e v podjetju ne `eli podpisati naro~ila.” - “Tajnica mi ne dovoli vstopa do odlo~evalca.” Iz odgovorov lahko ugotovimo, da prodajalec odlo~evalca (1) te`ko odkrije, (2) z njim te`ko nave`e stik in (3) z njim te`ko komunicira zaradi polo`ajskega neskladja npr. med direktorjem in prodajnim zastopnikom. 3. Uporabnik Uporabnik oziroma uporabniki so tisti, ki bodo ali pa `e uporabljajo izdelke ali storitve podjetja, ki ga zastopa prodajalec. S svojimi mnenji in predlogi vplivajo na nakupne odlo~itve. Za uporabnike je najva`nejši motiv nakupa vpliv izdelka ali storitve na pove~anje ali izboljšanje proizvodne u~inkovitosti. Oseba, ki ima v nakupni skupini vlogo uporabnika, je v prvi vrsti naravnana na rezultate, ki bi jih morebitni nakup ponujenega izdelka povzro~il v proizvodnji glede pove-~anja koli~in, izboljšanja kakovosti, zmanjšanja izmeta, enostavnejšega vzdr`evanja, varnosti, zanesljivosti, usposabljanja zaposlenega osebja itd. Zaradi sprememb, ki bi jih vsekakor povzro~ila uporaba izdelka v proizvodnem procesu, je odziv uporabnika v zvezi z nakupom lahko zelo subjektiven. Zato veš~ prodajalec pri predstavitvi izdelka poudarja zgoraj navedene rezultate, ki bodo vplivali tako na poslovne rezultate podjetja kakor tudi na ve~jo osebno uveljavitev uporabnika. Prodajalec se med prodajno predstavitvijo odziva na interese uporabnika z izzivom na vprašanje, ki mu je najpomembnejše, in sicer: “Kakšen poslovni rezultat in osebno zaslugo (priznanje) lahko pri~akujem od kupljenega izdelka?” V vlogi uporabnika lahko sodeluje v nakupni skupini tudi ve~ oseb, vendar je vselej le ena oseba najpomembnejša. Tako se npr. prodajalec, ki prodaja laboratorijsko opremo, soo~a z naslednjimi ~lani, ki imajo vlogo uporabnika: vodjem tehni~nega sektorja, predstojnikom razvojnega oddelka in predstavnikom kontrole kakovosti. Prodajalec mora v skupini ugotoviti ne samo prvega med enakimi temve~ tudi njemu prilagoditi na~in predstavitve. Prodajalec, ki ne poklanja zadostne pozornosti vlogi uporabnika v prodajnem procesu, bo ob~util te`ave v prihodnjem poslovanju s firmo. V praksi se v~asih zgodi, da oseba, ki je pri dolo~enem nakupu v vlogi odlo~eval-ca. Sklene dolo~en posel na predlog prodajalca, ne da bi le-ta za to izposloval potrebno soglasje uporabnika. Toda rezultati takšnega nakupa so v splošnem slabi, tako za podjetje kot za prodajalca. ^eprav se je uporabnik s takšnim nakupom navidezno pomiril, so mo`nosti za prihodnje nakupe vprašljivi. Takšen prijem prodajalca v prodajnem postopku negativno vpliva na graditev in ohranjanje trajnih odnosov v tr`enju med podjetjema, to pa privede do “maš~evanja” uporabnika pri ponovnih prodajah. Odkrivanje oz. prepoznavanje osebe, ki ima v nakupni skupini vlogo uporabnika, bo veš~ prodajalec najla`e opravil z naslednjim vprašanjem: “Kdo izmed ~lanov nakupne skupine bo osebno uporabljal ali nadzoroval uporabo ponudenega izdelka v proizvodnji?” 4. Vplivne` Tipi~ni vplivne` je dober poznavalec blaga oziroma teh-ni~ni strokovnjak, katerega nasveti so izrednega pomena pri sprejemanju nabavnih odlo~itev. Vplivne` je lahko vodja financ, ki je odgovoren za finan~ne tokove. Podobno kot pri uporabniku, lahko pri posameznem nakupu sodeluje v nakupni skupini ve~ oseb, ki imajo vlogo vplivne`a. Klju~na vloga vplivne`ev v nakupnih procesih je izbira dobavitelja. So nekašni “vratarji”, ki zavirajo ali pospešujejo potek nabave ter odlo~ajo o dobaviteljih, ki lahko sodelujejo v nabavnih postopkih. Dobavitelje izbirajo v skladu s tehni~nimi pogoji, ki so relevantni za kakovost nabavljenega blaga. Vplivne`i kot tehni~ni strokovnjaki prispevajo svoj dele` pri nakupnih odlo~itvah z ocenjevanjem lastnosti izdelkov, ki so merljive oz. kvantitativno dolo~ljive. Nabavni oddelek v podjetju pogosto izbira dobavitelje, to pa je funkcija vpliv-ne`ev v nakupni skupini. Dobavitelje izberejo na osnovi koli~inskih meril, ki so lahko roki nabave, logisti~ne poti, na~ini preverjanja kakovosti, celo priporo~ila poslovnih partnerjev oz. strokovnjakov. Vplivne`i lahko prepre~ijo nakupe celo v primerih, ko se proizvod dobavitelja v celoti ujema s zahtevami kupca. Vodja financ lahko izlo~i dobavitelje, ki niso pripravljeni kreditirati nakupa blaga ali od-lo`iti pla~ila. Kadrovnik lahko prepre~i nakup video kaset s podro~ja strokovnega usposabljanja prodajalcev zaradi neprijetnih govoric, ki zadevajo moralo oziroma etiko dobavitelja. Prodajalec mora prepoznati osebo, ki ima v nakupni skupini vlogo vplivne`a. Seznaniti se mora z razlogi, od katerih so odvisne nakupne mo`nosti. Bolj ko so lastnosti ponu-denega izdelka usklajene z zahtevami in specifikacijami, ki jih pri~akuje vplivne`, ve~ja je mo`nost njegovega priporo-~ila za uspešno sklenitev posla. LES wood 51 (1999) 12 GZS-Zdru`enje lesarstva 405 Dimi~eva 13, 1504 ljubljana Tel.: (+386 61) 18-98-284, 18-98-283, Fax.: (+386 61) 18-98-100, 18-98-200 Informacije {t. 10/99 Ekipa iz Zdru`enja vam `eli SRE~NO 2000 Iz vsebine: UO IN GENERALNA SKUPŠ~INA CEI-BOIS, 10.-12. NOVEMBER, FINSKA IZ DELA ZDRU`ENJA OBNOVA KOSOVA-TAFKO LISTA DOKUMENTOV IZDANIH S STRANI CEI-BOIS V LETU 1999 PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA UPRAVNI ODBOR IN GENERALNA SKUPŠČINA CEI BOIS V Saariselkä (Finska) je bil v ~asu od 10. do 12. novembra 1999 Uprav ni odbor in Generalna skupš~ina Evropske konfederacije lesne industrije (CEI BOIS). V uvodnem nastopu sta bila dva govornika - gosta, in sicer direktor oddelka za les in papir pri komisiji EU g. Höl-ström, ki je prikazal bodo~o politiko EU na tem podro~ju do leta 2010 in pomembnost, ki jo EU posve~a predelavi lesa. V prihodnjem obdobju se pri~akuje precejšnje pove-~anje cene lesne substance, pove~an uvoz okroglega lesa v EU (okoli 3-krat) in precejšnje pove~anje porabe lesa v EU za energetske namene. V Evropi bo dana velika pozornost varstvu okolja in normativni ureditvi na tem podro~ju in podro~ju uporabe materialov in izdelkov (standardi in tehni~ni predpisi oz. direktive). V EU se bodo sedanji trije oddelki, ki pokrivajo gozdarstvo in proizvodnjo na bazi gozdnih proizvodov, organizirali samo v dveh podro~jih: ~isto gozdarstvo, kot ga tudi v Sloveniji razumemo, in predelavo lesa, kjer bo vklju~ena tudi vsa `agarska industrija. Ob poslušanju visokega uradnika iz administracije EU je sklep ta, da se priklju~ujemo ne stati~ni, pa~ pa zelo dina-mi~ni EU in da bomo še zelo lovili sapo, da bomo EU ujeli na vseh podro~jih in ji tudi v koraku sledili naprej. Drugi govornik - gost je bil generalni direktor finskega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo g. Jan Hlino. Finski gost je prikazal finsko verzijo plana za predelavo lesa do leta 2010, ki se vklju~uje v plan EU za to obdobje (~lanice EU imajo torej `e svoje plane do leta 2010). Finska planira v tem obdobju bistveno pove~ano porabo lesa v predelovalni industriji (10 milijonov m³/letno leta 2010), podvojen izvoz izdelkov na bazi lesa in mo~no po-ve~anje porabe lesa za energetske namene (5 milijonov m³ letno leta 2010). Na UO CEI BOIS so posebno pozornost posvetili naslednjim dokumentom in aktivnostim: 1. UO je bil informiran o zadnjem dokumentu EU oz. njenega komiteja s podro~ja na gozdarstvu baziranih LES wood 51 (1999) 12 GZS-Zdru`enje lesarstva 406 industrij. Ugotavljeno je bilo, da ni bistvenih vsebinskih razhajanj med CEI BOIS in tem komitejem, edina ve~ja vsebinska pripomba je bila, da se veliko število prioritetnih akcij komiteja (ve~ kot 50) zreducira na manjše in pomembnejše aktivnosti. 2. Sprejeta je bila SWOT študija o prednostih lesnopredelovalne industrije v Evropi. 3. Delovna skupina za mednarodno sodelovanje je predstavila svoje delo v letošnjem letu, poudarek je bil zlasti na statisti~ni nomenklaturi za izdelke s podro~ja predelave lesa. 4. Delovna skupina za varstvo okolja je opozorila, da je študija o škodljivosti lesnega prahu tik pred koncem (obdelati je potrebno še štiri diagnoze od 650). Študija nakazuje, da ~isti lesni prah ni kancerogen, pa~ pa so take njegove primesi. Pred komisijo EU bo CEI BOIS s podro~ja predpisov za lesni prah zastopal dr. Web iz ZR Nem~ije. Do junija 2000 bo stopilo v veljavo ve~ novih predpisov s podro~ja varstva okolja, ki zadevajo predelavo lesa. Razmišljajo tudi o uvedbi ECO nalepke za pohištvo, Nemci in Nizozemci bodo izdelali predštudijo o uporabi takšne nalepke, ki naj bi temeljila na nalepki Blue Angel, Nordic Swan in Milienkeur. Pripravljajo tudi katalog lesnih odpadkov. 5. Delovna skupina za tehni~no problematiko je obravnavala elemente za standardizacijo izdelkov, varnih pred ognjem, in pri~ela z obravnavo projekta elektronskega poslovanja. 6. Delovna skupina za gozdne proizvode in pomo`ni material se je najve~ ukvarjala s certificiranjem gozda, gozdnih proizvodov in izdelkov lesne industrije. Obstoji starejša angleška institucija, ki ima izdelan sistem certifi-ciranja od gozda prek gozdnih proizvodov do izdelkov lesne industrije (SFM), in novejša, ki je bila ustanovljena letošnje leto s sede`em v Luxemburgu (PEFC). Vanjo se zdru`uje ve~ evropskih dr`av, vsebinsko pa jo vodi Finska. Nova institucija ima izdelan sistem certificiranja samo za gozdarsko podro~je, medtem ko za predelavo lesa certifikatorski sistem še ni izdelan in obstaja vrsta dilem. Tudi obstoje~i gozdarski del certificiranja ni enak angleškemu, delno je bistveno druga~en. Vodja delovne grupe, ki je Angle` in zato zelo zagovarja tovrstno certi-ficiranje, bo poizkusil najti strokovno kompromisno rešitev, ki bi omogo~ala medsebojno priznavanje certifikatov obeh tovrstnih institucij. Obstajajo pa tudi mnenja vidnih predstavnikov nekaterih evropskih dr`av, da je tovrstno certificiranje aktualno samo kratkoro~no in da morda po 4-5 letih o njem ne bomo ve~ govorili kot o aktualni temi. 7. Delovna skupina za socialno politiko je informirala UO, da je bil socialni dialog z Evropsko federacijo gradbeništva in delavcev v predelavi lesa odlo`en, dokler ne bo ugotovljen vpliv lesnega prahu na zdravje delavcev. Na generalni skupš~ini so potrdili delo UO, sprejeli so finan~ni na~rt CEI BOIS za leto 2000 in poro~ilo generalnega sekretarja za delo v letošnjem letu. V konkurenci za organizatorja generalne skupš~ine CEI BOIS v letu 2000 je uspela Italija, v letu 2001 pa bo generalno skupš~ino organizirala Španija. Ob koncu generalne skupš~ine sta se predsednik g. Caste-llini in generalni sekretar dr. G. Van Steertegem ponovno zahvalila Sloveniji za kvalitetno izvedbo generalne skupš~i-ne na Bledu v letu 1998 in seveda Finski za letošnjo organizacijo. dr. Jo`e KORBER IZ DELA ZDRU@ENJA Sekcija proizvajalcev stavbnih elementov se je `e drugi~ v letošnjem letu sestala, in sicer dne 15. novembra 1999, v prostorih GZS in obravanavala naslednji dnevni red: 1. Pregled zapisnika zadnje seje 2. Informacija o študijskem potovanju FEMYB 3. Poslovanje proizvajalcev stavbnih elementov v letu 1999 4. Informacija o delu skupine proizvajacev notranjih vrat 5. Usklajevanje nabavnih cen surovin in materialov (les, steklo, okovje) ter prodajnih cen izdelkov (samo za proizvajalce zunanjega stavbnega pohištva). Udele`enci sestanka so sprejeli naslednje sklepe: 1. Atestirni center (BF) naj se vsebinsko pove`e z Inlesom iz Ribnice glede podro~ja atestiranja oken, ki ima na tem podro~ju `e dolgoletne izkušnje. 2. Atestirni center (BF) naj pripravi predlog (so)financiranja za podro~je atestiranja oken do prvega UO GZS-Zdru-`enja lesarstva v letu 2000. 3. Potrebno se je aktivneje vklju~evati v delovanje FEMIBA in bolje izkoristiti sredstva, ki jih sicer to zdru`enje ponuja. 4. Jelovica Škofja Loka pripravi spisek neto nabavnih cen (les, steklo, okovje, barva) za podro~je oken in ga pošlje na GZS-Zdru`enje lesarstva, le-ta pa ga razpošlje drugim ~lanom sekcije skupaj z vabilom za naslednji sestanek. 5. Inles Ribnica pripravi predlog najni`jih cen reprezentan-tov za okna (enokrilno, dvokrilno okno in balkonska vrata) in ga pošlje na GZS-Zdru`enje lesarstva, le-ta pa ga distribuira preostalim ~lanom sekcije skupaj z vabilom na naslednji sestanek. 6. ^lani sekcije so zainteresirani za skupen sestanek z ekonomskim svetnikom v BIH (v organizaciji GZS-Zdru`enja lesarstva) na podro~ju kooperacije in dobav iz BIH. OBNOVA KOSOVA - TAFKO Od Oddelka za mednarodno sodelovanje -GZS smo prejeli obvestilo o tem, kako vzpostaviti poslovno sodelovanje “TAFKO”. Prek veleposlaništva RS v Skopju je treba poslati formular za registracijo pri civilni upravi UNMIK v Prištini. V prvi fazi obnove je zavezana delovna skupina za obnovo Kosova TAFKO, ki jo je ustanovila Evropska komisija. V uradnem listu Evropske unije bodo objavljeni pozivi za pošiljanje ponudb, ki bodo zajemali kratek opis projektov in popis dokumentov. Pozivi za pošiljanje ponudb bodo objavljeni na naslednjih spletnih straneh: www.seere-con.org in www.europa.eu.int/comm/scr/tender/index.htm. Podjetja bodo imela praviloma pet tednov ~asa za pošiljanje ponudb. TAFKO bo ocenjeval ponudbe dva tedna in dolo~il popis podjetij, ki bodo imela pogoje za naslednjo fazo postopka. Uvrš~ena podjetja bodo poklicana k nate- LES wood 51 (1999) 12 GZS-Zdru`enje lesarstva 407 ~aju v roku 40 dni. Poziv na nate~aj bo vseboval zahtevek za potrebno dokumentacijo, ki ga je treba poslati na TAF-KO. Ta se bo odlo~il v naslednjih štirih tednih za podpis pogodbe z izbranim podjetjem. Odlo~itev TAFKO bo pri tem dokon~na. Naslov: Task Force KOSOVO (TAFKO), Mrs. Sne`ana Ko-lekeska, Delegation of European Commission, Ul. Maršal Tito 12-5, 91000 Skopje, Macedonia. LISTA DOKUMENTOV, KI JIH JEIZDAL CEI-BOIS V LETU 1999 V nadaljevanju objavljamo vse dokumente, ki jih je CEI-BOIS izdal v letu 1999. V ta namen obveš~amo vse ~lane, da lahko zaprosijo za vsakega od spodaj navedenih dokumentov na GZS-Zdru`enje lesarstva. Dokumenti so zanimivi iz vsebinskega vidika, zato jih toplo priporo~amo vsem tistim, ki jih ta tematika zanima. 1189 E 5th Framework Programme R&D: call for applicants wg technical affairs 1190 E Information about FBIC - plenary meeting 16-12 Member fed. 1191 E Reworked CEI-Bois Position Paper on global and sustainable competitiveness of the forest-based and related industries Member fed. 1192 E Invitation to the meeting of the ad hoc group “Wood dust” ad hoc Wood dust, on 1st February 1999 Member fed. 1193 E Modernising the organisation of work - EC Communication Social Committee 1194 E Prodcom B-Headings wg Internat. affairs 1195 E Invitation and agenda of wg “Forestry and RM” on 3-2-99 wg Forests and RM 1196 E Minutes of the “International affairs” wg 15/01/99 wg Internat. affairs 1197 E Meeting on Study Renewable Energy Sources, 3-2-99 wg Environment 1197a E Annex to 1197 : Project proposal Study on RES wg Environment 1197b E Annex to 1197: Agenda meeting Study on RES, 3-2-1999 wg Environment 1198 E Invitation to EU Business Support Programme meeting on 3-2 wg Internat. affairs 1199 E Agreement on fixed term contracts Social Committee 1200 E WG Technical affairs - Invitation and agenda for meeting on 24/2/1999 wg technical affairs 1201 E Invitation and agenda for Managing Board meeting on 4.3 Member federations 1202 E Key topics of the future Commission Communication on the competitiveness of the forest-based industries in the EU Technical affairs 1203 E Brief report on the meeting of the CEI-Bois ad-hoc group ad-hoc group wood “Wood dust” held in Brussels on 1 February 1999 dust 1204 E Minutes of the “EU Business Support Programme” 1205 E Proposal for a Directive on the Incineration of Waste wg Environment, Member federations 1206 E WTO - next negotiation round wg internat. affairs 1207 E Wood dust - Actions towards the European Parliament and CEN ad hoc wood dust, Member federations 1208 E Construction Products Directive - guidance paper on “levels and classes” wg technical affairs 1209 E Minutes of the wg Forestry and RM on 3-2-99 wg forestry and RM 1210 E EOTA - Report on the working group “Light composite beams and columns” wg technical affairs 1211 E CEI-Bois circular letters all members 1212 E Fire Safe products in construction wg technical affairs 1213 E Preparatory note for Managing Board meeting of 04-3 Members MB 1214 E Brief report on the meeting of the working group “Technical Affairs” on 24.2.1999 wg technical affairs 1215 E Proposal for a Directive on the Incineration of Waste - Working Document of the Council 1216 E A website for CEI-Bois 1217 E Proposal to classify the incineration of wood as a “disposal operation” 1218 E Dutch labelling of the sustained nature of timber products 1219 E Proposal for a Directive on the Incineration of Waste - Amendments in addition to the Blokland report 1220 E 1221 E 1222 E 1223 E 1223a E 1224 E 1225 E 1226 E 1226a E 1227 E 1228 E 1229 E 1230 E wg Environment, Member federations Managing Board wg Environment, Member federations Federation wg forestry and RM wg Environment, Member federations SWOT Study - Competitiveness of the EU Woodworking Industries Managing Board, - 1st draft wg Internat. Affairs Invitation for “International affairs” wg meeting on 23/3/99 wg Internat. affairs Invitation to the meeting of the ad hoc group “Business Support Programme” on 23 March 1999 wg Internat. affairs Product certification and labelling wg forestry and RM Annex to 1223: UK draft Industry Standard Code of Practice 5th framework programme : call for proposals wg technical affairs Council regulation on structural statistics on earnings and on labour costs wg internat. affairs Agenda of the Advisory Committee “Forestry and Cork” 25.03 wg forestry and RM annex to 1226 : agenda Proposal for a directive on the incineration of waste -Postponement of the vote in the European Parliament Minutes of the meeting of the Managing Board on 4.03 Product certification and labelling (2nd) Minutes of the meeting of the working group wg Environment member federations Managing Board wg Forestry and RM “International affairs” of CEI-Bois - Brussels, 23 March 1999 1231 E CEI-Bois comments to the first draft of the SWOT study (quantitative phase). Conclusions of the meeting held on 16.3 1232 E Meeting of the CEI-Bois ad hoc group “Wood dust” Wood dust -Social affairs 1233 E Construction Products Directive - Reaction to fire wg Techical affairs 1234 E Combined Nomenclature of the year 2000 International Affairs 1235 E Invitation Meeting ad-hoc group statistics ad-hoc g. statistics 1236 E Wood dust - Vote in Committee on Employment and Social Affairs ad hoc group “wood dust” - wg Social affairs - Member fed 1237 E Study on Renewable energy Sources - Meeting on 15.04 wg’s Environment -Forestry and RM 1238 E Workshop “Industrial aspects of electronic commerce” Technical affairs wg 1239 E Proposal for a Directive on the Incineration of Waste - wg Environment, Blokland Report Adopted Member Federations 1240 E Fixed term contracts - Agreement signed between social partners Social affairs 1240a E Annex to 1240 : Framework agreement idem 1240b F Annex to 1240 : Accord cadre idem 1241 E Pan-European Forest Certification Framework (PEFC) wg forestry and RM 1241a E Annex to 1241 : Report “Provisions for chain of custody” idem 1242 E Minutes DG VI Advisory Committee “Forestry and Cork” on 6.4 wg Forestry and RM 1242a E Annex to 1242: Proposal for Advisory Committee working group idem 1243 E PEFC - Chain of custody wg Forestry and RM 1243a E Annex to 1243: Paper FNB on Chain of custody idem 1244 E Construction Products Directive - Activities of the Standing wg technical affairs Committee on Construction member federations 1245 E Fifth Framework Programme Research and Development wg technical affairs 1246 E Pan-European Forest Certification (PEFC) Würzburg meeting wg Forestry and RM 1247 E Invitation and Agenda to the Ad-hoc group “Promotion of the Member fed, use of wood on 8.6.99 wg Forestry and RM LES wood 51 (1999) 12 GZS-Zdru`enje lesarstva 408 1248 E VOC directive published 1249 E SWOT Study - Interim report 1250 E SWOT study - Interim report (information) 1251 E ACGIH would downgrade generic hardwood and softwood dusts from A1 to A4 1252 E Invitation to meeting on Renewable Energy Sources, 25-5-99 1253 E SWOT Study - Qualitative analysis and Executive Report 1254 E Wood dust - Inclusion of hardwood dusts adopted by the Council on 29 April 1999 1255 E Electronic commerce - Call for proposals standardisation 1256 E Minutes of the meeting of the ad-hoc group “Promotion” 8-6 1257 Helsinki Congress “Forest-based industries in the Third Millennium”, 5-7 1258 E Comments on the draft documents of the SWOT study 1259 E Intrastat: amendments to Regulation 3330/91 1260 E WTO - Millennium Round 1261 E Incineration of waste - Council reaches political agreement 1262 E Call for Proposals for the Business Support Programme 1263 E Information about Altener II Programme on promotion of RES 1264 E Construction Products Directive - Standing Committee on construction 1265 E Finnish Presidency of the EU - Programme 1266 E Pan-European Forest Certification Framework (PEFC) - Launch 1266a E Annex to doc. 1266: PEFC Statutes and Technical document 1267 E Helsinki Congress “EU Forest-based Industries in the Third Millennium”, Report on the meeting 1268 E Invitation to the CEI-Bois General Assembly 1999, Saariselkä 1269 E Composition Managing Board and General Assembly 1270 E Proposal for the BSP & Call for Industry Experts 1271 E Activities of EOTA - Timber frame building kits 1272 E Framework agreement on fixed-term contracts 1272a E Annex: Framework agreement 1272b F Annex: Accord cadre 1273 E Certification of sustainable Forest Management - UK market 1274 E Invitation to the ad-hoc group “Promotion of the use of wood” 1275 E Final SWOT study - Meeting International affairs, 20-10 1275a E Annex : Executive Summary of the SWOT study 1276 E PEFC - Chain of custody: draft statutes 1276a E Annex : draft statutes PEFC Chain of custody 1277 E Agenda and registration General Assembly Saariselkä, 10-11.11 1277a E Annex 4 to doc. 1277 : Excursions 1278 E Letter of Arge Holz 1279 E EOTA activities 1280 E Incineration of Waste - Strategy after the Common Position wg environment, technical, memb. fed wg International aff. Memb. fed. ad hoc group “wood dust” - Social affairs wg Environment -wg forestry and RM ad hoc group “wood dust” - Social affairs - Member fed. Technical affairs Member fed. Inernational aff. Member fed. International aff. Member fed. International affairs Member fed. International affairs wg Environment, Member Federations ad-hoc working group “BSP” wg Technical affairs Member federations wg technical affairs Member federations wg Forestry and RM Member federations, wg Internationall aff. Member federations Members GA Member federations Member federations Technical Affairs Social Committee Member federations Member federations, ad-hoc gr. Promotion Member federations, International aff. Forestry and RM “ Member fed, GA “ Promotion Technical Environmental WG, Member federations 1281 E WTO next negotiation round 1282 E Meeting International affairs / SWOT - reminder 1283 E Business Support programme : Experts and partnership 1283a E Annex : Application and declaration form partnership BSP 1284 E Working groups “Technical affairs” and “Environment” - Invitation to a meeting on 10 November 1999 1285 E EU Communication on the EU Forest-based industries 1286 E Invitation and agenda of wg “Forestry and RM, 11-11-99 1287 E Revision of statistical nomenclature 1288 E Timber Construction : Launching innovation for the 21st century - 5th Eurowood symposium 1289 E Report of the secretariat to the General Assembly on the activities of CEI-Bois from October 1998 till October 1999 1290 E Working group “Technical affairs” - draft action plan 2000 1291 E Working group “Technical affars” - Draft action plan R&D PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA International affairs Member fed, wg International aff. Member fed. Member fed. Technical affairs -Environment Member fed, International aff. Forestry and RM International affairs Technical affairs -Environment Technical affairs / environment Technical affairs / Environment Številka PP 11473 / 03 (BRE 9916385) Italijansko podjetje povprašuje po lesu za izdelovanje palet Podjetje GZS - Poslovno informacijsko središ~e INFOLINK Kontaktna oseba Tanja Jamnik Ulica Dimi~eva 13 Pošta 1504 Kraj Ljubljana Dr`ava Slovenija Telefon 061 / 1898 102 Telefaks 061 / 1898 100 E-Mail infolink@ gzs.si WWW www.gzs.si Številka PP 11476 / 01 Francosko podjetje iš~e proizvajalce lesenih obrob za kamine (majhne in velike; 2.000 kosov/letno) Podjetje SUPRA Kontaktna oseba g. Jean-Michel Soller Ulica 28, RUE DU GENERAL LECLERC BP 22 Pošta 67216 Kraj OBERNAI CEDEX Dr`ava FRANCIJA Telefon +33 / 3 / 88 95 12 66 Telefaks +33 / 3 / 88 95 12 08 Številka PP 11520 / 01 Romunsko podjetje povprašuje po parketu (8.000 m³) in polivinil kloridu (PVC tip k 65-67 za pro`ne cevi; 10.000 t/mese~no) Podjetje VIOREX Kontaktna oseba g. Roger Viorel Ulica 6 ALEA COSTINESTI POB 51-25 Pošta 7000 Kraj BUKAREŠTA Dr`ava ROMUNIJA Telefon +40 / 1 / 420 20 97 Telefaks +40 / 1 / 420 20 97 LES wood 51 (1999) 12 Znanje za prakso 409 V nakupnih skupinah se pogosto sre~ujemo z osebami, ki igrajo vloge vplivne`ev v zelo izrazitem in poudarjenem tonu. V~asih pa so to spet osebe, ki opravljajo svoje funkcije “v zakulisju”. Vplivne`i neredko nastopajo pred prodajalci tudi kot odlo~evalci, ki lahko izre~ejo kon~ni “da” za posamezen nakup. To lahko pripelje prodajalca v te`ave še pred pri~etkom prodajne predstavitve. 5. Zaupnik (boter) Vloga zaupnika je v prodajnih procesih medpodjetniškega tr`enja specifi~na, saj zaupnik v teh procesih nastopa kot “notranji prodajalec”, ki prodajalca vodi, usmerja in seznanja z relevantnimi informacijami o udele`encih nakupne skupine, ki nastopajo v vlogah odlo~evalca, uporabnika in vplivne`a. Zaupnik ni nujno oseba, zaposlena v podjetju, ki nastopa kot kupec v dolo~enem kupoprodajnem aktu, lahko je bil zaposlen v podjetju v preteklem obdobju, lahko je zunanji svetovalec podjetja, samostojni prodajni zastopnik, predstavnik dobavitelja ali odjemalca, ki sodelujeta s podjetjem itd. Poleg tega je zaupnik lahko katera koli oseba, ki je vklju~ena med udele`ence nakupne skupine. Najbolj idealno stanje za prodajalca pa nastopi v primeru, ko vlogo zaupnika izpelje kar sam odlo~evalec iz nakupne skupine. Poleg dobrega poznavanja razmer v podjetju prodajalec pri~akuje od zaupnika pomo~, ki mu je potrebna za uspešno realizacijo konkretnega posla. Prodajalec pri~akuje od solidnega zaupnika, da izpolnjuje tri pogoje: - zanesljivost, - vestnost in - prepri~anje v uspeh kupoprodaje. Te`ave, s katerimi se sre~ujejo prodajalci pri iskanju zaupnikov v procesih medpodjetniškega tr`enja, so razli~ne. V praksi se pogosto dogaja, da neveš~i prodajalci iš~ejo zaupnike za konkretne prodajne posle med znanci in prijatelji, s katerimi so `e sodelovali v preteklosti, ali pa z osebami, ki so jim jih priporo~ili v lastnem podjetju. Pri teh osebah nastopi vprašanje, ali si sploh `elijo, da bi prodajalec uspešno sklenil kup~ijo. ^e v kup~iji ne vidijo nikakršnega lastnega interesa, potem kljub poznanstvu sodelujejo v vlogi zaupnika “s figo v `epu”. Zaupniki `e po naravi posla oskrbijo prodajalca s potrebnimi informacijami. Informacije naj ne bodo splošne, saj ob~e znane podatke o podjetju lahko poiš~e prodajalec tudi sam v sredstvih javnega obveš~anja, strokovni literaturi, biltenih podjetja itd. Informacije, ki jih pri~akuje prodajalec od zaupnika, naj bodo edinstvene in koristne za uspešno prodajo konkretnega izdelka. Z “edinstvenimi” informacijami razumemo podatke, ki jih ni mo~ najti kjerkoli. S “koristnimi” informacijami pa imamo v mislih informacije, ki so relevantne za sklenitev dolo~enega posla. Kot smo `e omenili, lahko vlogo zaupnika izpelje tudi od-lo~evalec. Za prodajalca v tem primeru nastopijo “ide- alne” razmere za sklenitev posla: - odlo~evalec je najbolje seznanjen z razmerji in procesi, ki delujejo v podjetju; - ~e je odlo~evalec prepri~an v uspeh konceptualne prodaje, bo prodajalec la`e prepri~al druge udele`ence prodajne skupine o nujnosti nakupa ponudenega izdelka; - preprosto dejstvo, da odlo~evalec zavzema pomemben polo`aj v hierarhijski strukturi podjetja, govori o vplivu, ki ga ima pred drugimi udele`enci nakupne skupine; - odlo~evalec, ki sprejme tudi vlogo zaupnika, navadno ne bo uporabil veta v zvezi z nakupno odlo~itvijo. 6. Sklep Ne glede na dejstvo, koliko oseb sodeluje v nakupnih skupinah podjetij, ki odlo~ajo o izidu kupoprodajnih poslov na podro~ju medpodjetniškega tr`enja, se skoraj v sleherni takšni skupini sre~amo s štirimi vlogami: odlo~evalcem, uporabnikom, vplivne`em in zaupnikom. Veš~ in strokovno usposobljen prodajalec mora prepoznati osebe, ki “igrajo” navedene vloge. Lo~iti mora konceptualno prodajo, ki jo usmeri na odlo~evalca, od prodaje izdelka, ki jo nameni drugim udele`encem nakupne skupine. Poudariti mora tako rezultate, ki jih prinaša nakup izdelka podjetju, in osebne interese po uveljavitvi posameznih ~la-nov nakupne skupine, ki jih bodo uresni~ili ob uporabi kupljenega izdelka v podjetju. In kon~no, toda ne nazadnje, mora prodajalec najti tudi zanesljivega in vestnega zaupnika, ki mu pomeni nepogrešljivi zemljevid in kompas za uspešen potek prodajnega procesa. mag. Henrik DOV@AN Uporaba NAVISION-a pri pripravi dela na SLŠ Nova Gorica Pri predmetu organizacija proizvodnje se letos v ~etrtem letniku u~imo o pripravi proizvodnje. Vsak dijak dela svoj lasten izdelek. Za industrijsko izdelovanje izdelka ni dovolj le njegov osnovni na~rt. Zato smo vsak sestavni del izdelka posebej narisali, opisali - dimenzije; material, iz katerega je izdelan; na~in in postopek izdelave; stroje in orodja, ki jih uporabljamo. Za boljše razumevanje zapletenejših delov smo k na~rtu in kosovnicam dodali detajle in prereze. Nato smo sestavne dele izdelka sestavili v sestavnici. Naredili smo tudi krojne liste za posamezne osnovne materiale - ploskovni materiali, `agan les in furnir. Zatem smo osnovnim materialom izra~unali za~etne porabe. Izra~unali smo tudi kon~ne porabe in vrednosti vseh materialov. Sledili so tehnološki procesi in normativi ~asa za posamezne dele izdelka. Vse to je bilo potrebno, da smo na koncu napisali kalkulacijo za sto izdelkov ter najprej napisali ro~-no, nato pa smo to napisali še z ra~unalnikom. S progra- LES wood 51 (1999) 12 Znanje za prakso 410 mom NAVISION smo se sre~ali `e v tretjem letniku pri predmetu ekonomika, ko smo na programu NAVISION izvedli vajo 14. NAVISION je ve~uporabniški integralni poslovnoinformacijski sistem, ki je namenjen poslovnim in ra~unovodskim delavcem za u~inkovito na~rtovanje, spremljanje in nadzor poslovanja. Poslovnoinformacijski sistem NAVISION je sestavljen iz dveh delov. Ra~unovodskoin-formacijski sistem in proizvodni PPS sistem. Zelo dobra zna~ilnost NAVISION-a je, da vodi povezano evidenco z medsebojno povezanimi datotekami. Za povezane evidence je zna~ilno, da posamezne podatke vnašamo samo enkrat in se le-ti z ra~unalniškimi povezavami avtomati~no vklju~ijo v vse pripadajo~e evidence. NAVISION - proizvodni sistem (PPS) je integralni sistem za planiranje in vodenje proizvodnje v povezavi s prodajo, nabavo in materialnim poslovanjem. Planiranje proizvodnega procesa temelji na potrebah tr`iš~a, ki jih podjetje definira na osnovi naro~il kupcev in/ali tr`nih raziskav. Na osnovi teh potreb prodaja posreduje proizvodnji naro~ilo (ki mora vsebovati vrsto, koli~ino in rok izdelkov -prodajni vhodni podatki), ta pa preveri usklajenost potrebnih in razpolo`ljivih kapacitet, mo`nost nabave potrebnega materiala in mo`nost pokritja planiranih stroškov. Pomembni so tudi tehnološki podatki, ki definirajo izdelke, proizvodni proces in stroške izdelave. Vhodni podatki v poslovni proces so: plan proizvodnje - na~rt izdelka in sestavnice, ~asovni normativi, normativi materiala, normativi stroškov in navodila za delo - zaporedje in vrste operacij in s tem obdelave in vrste strojev in orodij. Preden za~nemo delati s PPS modulom, moramo vnesti osnovne podatke, ki so: - novo podjetje (oz. nov ra~un); - priprava kontnega plana; - seznam dobaviteljev in kupcev; - podatki za knji`enje, ki se štejejo kot standardni in se upoštevajo tudi kasneje; - delovni koledar; - resursi v proizvodnji- le-ti so lahko stroji (lastna cena re`ijske ure) ali osebe (bruto urna postavka). Na~rtovanje in zasnova polizdelkov/izdelkov - priprava izdelka zahteva oblikovanje ustrezne sestavnice in tehnoloških postopkov. V PPS modulu lo~imo kartici za opis surovin oz. reprodukcijskega materiala in za opis polizdelkov/izdelkov. Razlika med karticama je podana z vnosom DA v polje ses-tavnica. Za~nemo z vnašanjem podatkov o surovinah, nato pa o izdelkih/polizdelkih. Ko vnesemo podatke o surovinah, polizdelkih/izdelkih lahko sestavimo ustrezno sestavnico. V tehnološke postopke vpisujemo zaporedje operacij z normami, ki vklju~ujejo pripravljalno zaklju~ne ~ase. V PPS meniju izberemo DATOTEKE, tehnološki postopki. Sestavnice izdelkov in polizdelkov prikazujejo tudi koli~ino, % izmeta ter delovne operacije. Tehnološki postopki in delovne operacije pa prikazujejo tehnološki postopek za izdelke in polizdelke s pripravljalno zaklju~nimi in izdelavnim ~asom (normo) ter delovnimi mesti. Delovna mesta prikazujejo vrsto strojev in njihovo lastno ceno. Predkalkulacijo lastne cene (lo~eno za polizdelek in za izdelek) dobimo po vnosu podatkov s posebnim ukazom za izra~un lastne cene. Vnos prodajnega naloga - v glavnem menuju izberemo v koloni PRODAJA, naro~ilo prodaje. Zaporedno oštevil~en nov prodajni nalog dobimo tako, da na kartici prodajnega naloga pritisnemo na polju številka tipki F3 in Enter. Nato izpolnimo še druga polja, to so: Stranka: v polje vpišemo številko obstoje~ega kupca, ki jo lahko dobimo s tipko F6. Po vnosu v to polje se izpišejo tudi druga polja, ki so v zvezi s kupcem. Datum naloga: vnesemo lahko današnji dan, d, ali katerikoli datum. Datum knji`enja: vpišemo datum knji`enja. Nato izberemo Alt (F10) VRSTICE, ki odpre preglednico, v katero vpisujemo podatke o prodajanih izdelkih oz. izdelkih. Tu izpolnimo polja vrsta - izberemo artikel, artikel -vpišemo številko artikla, z F6 dose`emo prikaz obstoje~ih artiklov. Ko vnesemo številko, se avtomati~no izpolni še nekaj polj. Koli~ina - vpišemo koli~ino artikla, glede na potrebe. Z Esc se vrnemo na kartico nalog, prodajni nalog pa se prenese v PPS meni. Planiranje prodajnega naloga: Planiranje proizvodnih potreb se za~ne takoj z naro~ilom kupca. Proces planiranja artikla spro`imo s planiranjem proizvodnih potreb za artikel vsi nivoji, po vseh nivojih tudi surovinah. Hkrati se spro`i proces obdelave delovnih operacij in njihovo terminiranje, izvede se tudi naro~ilo za surovine. Za spremembo plana je potrebno v PPS meniju izbrati PLANIRANJE, naro~ilo prodaji in Alt (F10) PLANIRATI - stari delovne naloge, ki so se nanašali na prejšnje planiranje se izbrišejo, sestavijo se novi delovni nalogi. Proizvodnjo aktiviramo tako, da na kartici delovni nalog spremenimo status naloga iz planiran v lansiran. Po lansiranju delovnih nalogov izvedemo knji`enje pla~ilnih listov, ki jih je potrebno prej izpolniti z ustreznimi podatki. Sledi knji`enje materialnih listov, ki jih tudi moramo prej izpolniti. Po knji`enju pla~ilnih in materialnih listov se vrnemo na kartico delovni nalog, izberemo Alt (F10), ZAKLJU^ITI in odgovorimo z DA za javljanje zaklju~ka delovnega naloga. Lahko vnesemo nov datum ali po potrdimo ponujenega. Z Esc spro`imo postopek zaklju~evanja. Število neproizvedenih izdelkov se poka`e v preglednici. Knji`imo jih z izbiro Alt (F10), KNJI@ITI in preglednica se izprazni. Zaklju~ene delovne naloge najdemo v koloni NALOGI in jih dobimo z F6. Aleks RUTAR (u~enec 4.t raz.) Mentor: mag. Janko BIZJAK SLŠ Nova Gorica LES wood 51 (1999) 12 Letno kazalo LES/wood Revija za lesno gospodarstvo Leto LI - 1999 Stran 1 - 428 UDK 630/ISSN 0024-1067 LETNO KAZALO ČLANKOV po rubrikah, naslovih in avtorjih Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko TORELLI Odgovorni urednik Ciril MRAK, dipl. in`. Urednik Stane KO^AR, dipl. in`. Direktor dr. mag. Jo`e KORBER Ljubljana 1999 Izdala in zalo`ila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Deklaracija ~lovekovih pravic Ciril MRAK Pustimo ~asu ~as Mitja STROHSACK Kaj pa odpadne vode? Vesna TIŠLER Davek na dodano vrednost je pred vrati Stojan KOKOŠAR Perspektiva in kakovost visokošolskega strokovnega šolstva @eljko GORIŠEK Pogled v bli`njo prihodnost Jo`e KORBER 10. Ljubljanski pohištveni sejem Ciril MRAK Pozdravni govor ob otvoritvi 10. ljubljanskega pohištvenega sejma Peter TOMŠI^ Lesarji postavili svojo podobo na ogled Fani POTO^NIK 2000 : stopimo skupaj! Peter TOMŠI^ 3 43 83 123 163 203 251 295 339 387 kro`nih `aginih listov Dvokrpi ginko (Ginkgo biloba L.) in njegov les STROKOVNI ^LANKI Bojan BU^AR Niko TORELLI 389 397 ZNANSTVENI ^LANKI Problematika formaldehida v odpadnih vodah lesne industrije Zgodovina lesarske znanosti - II. del - 17. stoletje Beli les in beli lesovi Kovinski karboksilati za zaš~ito lesa pred insekti Razmeš~anje delovnih naprav pri delavniškem proizvodnem na~inu (layout planiranje) Ugotavljanje kriti~nih ekoloških problemov in dolo~anje okoljevarstvene strategije v lesnoindustrijskih podjetjih z ABC analizo Lignin smrekovega lesa Les v mestnem oblikovanju Oprema za tehniko in tehnologijo za predšolskega otroka Vpliv lesne vrste na hrapavost zunanjega sloja in prostorninsko maso brušenih ivernih ploš~ Višje strokovno izobra`evanje lesarjev Uporaba lesnih polisaharidov kot sladkorjev Cedre (Cedrusspp.), cedri (Cedrellaspp.) in “cedre” Tradicija ali/in inovacija v arhitekturi Podjetje v procesih globalizacije Planiranje zalog z metodo diskretnega deterministi~nega dinami~nega programiranja Pinija (Pinus pineaL.) Strateško planiranje Stanje slovenske `agarske industrije v obdobju tranzicije Ocena površine, nastale po odrezovanju, z zna~ilnostmi profila površine Taninska lu`ila na osnovi bakrovih kompleksnih spojin (teoreti~ni del) Vklju~itev površinske obdelave v kolektivno blagovno znamko “KBZ” Simulacija stroškov za izbor fleksibilnih proizvodnih sistemov Gospodarne konstrukcije v lesu Monta`na eko-gradnja Analiza hrupa prosto vrteîh se aerodinami~no vzbujanih Tadeja MUCK 5 Primo` OVEN 15 Niko TORELLI 18 Franci POHLEVEN Primo` GARAFOL 45 Mirko TRATNIK Leon OBLAK Vesna TIŠLER, Miha HUMAR Tadeja ZUPAN^I^ STROJAN Amand PAPOTNIK Sergej MEDVED Mirko TRATNIK Mitsuro ISHIHARA Niko TORELLI Tadeja ZUPAN^I^ STROJAN Franc BIZJAK Denis JELA^I], Leon OBLAK Niko TORELLI Mirko TRATNIK Franc MERZELJ 49 54 85 91 94 125 131 165 169 175 205 212 215 253 258 Marijan MEDI^ 297 Vesna TIŠLER, Emil MATEV@I^ 305 Slavko MIHEVC Franc BIZJAK, Ana RIHTAR Borut JUVANEC Tadeja ZUPAN^I^-STROJAN 309 341 345 350 Gibanje drobnoprodajnih ceni in te~ajev tujih valut Ciril MRAK 33 Nem~ija- vodilna pohištvena de`ela v EU Vida KO@AR 71 Prodajno tr`enje fasadnih izdelkov stavbnega pohištva v EU Janez LESAR 108 UO Evropskega zdru`enja proizvajalcev pohištva (UEA) v Portu Jo`e KORBER 113 S posveta Monta`ne gotove hiše v Sloveniji Ciril MRAK 116 Vzor~ne monta`ne gotove hiše v Ljubljani Ciril MRAK 130 KLI Logatec dobitnik znaka kakovosti v graditeljstvu Ciril MRAK 146 BAAN v pohištveni industriji Tone ZELNIK 147 Monta`ne - gotove hiše v Sloveniji Ciril MRAK 149 Seja Odbora Dr`avnega zbora za gospodarstvo s predstavniki lesarstva Ciril MRAK 153 Avstrijska lesna cesta Jo`e KOVA^ 155 Informacije o klju~nih problemih pred uvedbo DDV 192 Finski projekt LAHTI Ciril MRAK 194 AutoCAD 2000 Ciril MRAK 195 Sekcija za gotove hiše se je konstituirala Ciril MRAK 196 Demonstracijsko `aganje furnirja v Tehniškem muzeju Slovenije Vladimir VILMAN 234 Poslovanje lesarstva Slovenije Ciril MRAK 237 Je formaldehid res škodljiv Niko TORELLI 242 10. mednarodni simpozij o lesni in celulozni kemiji v Yokohami Vesna TIŠLER 264 Industrijskemu tehnološko-razvojnemu centru za lesarstvo na potIgor MILAVEC 279 Gradnja vzor~nih gotovih hiš na zemljiš~u GCS v Ljubljani Silvija KOVI^ 286 Na kaj je treba paziti pri izbiri CNC ve~stopenjskega obdelovalnega stroja? Bo`idar ORO@ 326 Prve tri vzor~ne hiše `e stojijo Sivija KOVI^ 328 Primer obdelane stranice iz masivnega smrekovega lesa po klasi~nem postopku s konvencionalnimi stroji in obdelave z ve~stopenjskim CNC strojem Bo`idar ORO@ 374 Prva seja Sveta razvojnega centra za lesarstvo Igor MILAVEC 412 Etika in gospodarstvo Ciril MRAK 415 Govoriti ali ne govoriti - to je zdaj vprašanje Niko TORELLI 419 ZNANJEZAPRAKSO Diamantno orodje v lesni industriji Vladimir NAGLI] 19 Kontroling v Javoru d.d. Stojan KOKOŠAR 59 Novosti pri ra~unalniški programski opremi za lesarje 60 Brizganje lakov v obrti Jo`ica POLANC 99 Sodobno vodenje podjetja - I. del Henrik DOV@AN 139 Sodobno vodenje podjetja - II. del Henrik DOV@AN 179 Obodna hitrost kro`nih `aginih listov Vladimir NAGLI] 223 Strateška partnerstva Mateja DERMASTIA 225 Prirobnice za pritrditev kro`nih `aginih listov na os Vladimir NAGLI] 267 Informacijski sistem za potrebe planiranja in kontrole poslovanja v podjetju Stojan KOKOŠAR 273 a 3163 LES wood 51 (1999) 12 Letno kazalo CNC ve~stopenjski obdelovalni stroji Bo`idar ORO@ 282 Strešne konstrukcije 4.0 Toma` KRI@NAR 311 Slovenski vir za gradbeništvo in notranjo opremo na internetu AMBIENT.online Jasna HROVATIN 318 Pritrditev in napenjanje `aginih listov v jarem polnojarmenika Vladimir NAGLI] 355 Strateško planiranje poslovanja v Javoru d.d. s poudarkom na analizi okolja (EU, Slovenija) Stojan KOKOŠAR 365 Zna~ilnosti medpodjetniškega tr`enja Henrik DOV@AN 403 Uporaba NAVISIONA pri pripravi dela na SLŠ Nova Gorica Aleks RUTAR 409 INTERVJU Intervju z direktorjem Alplesa d.d., Francem Zupancem Fani POTO^NIK 23 Intervju z mag. Andrejem Matetom, predsednikom uprave INLESA d.d. Ribnica Fani POTO^NIK 63 Pogovor z dr. Jo`etom Zago`nom, predsednikom gospodarskega odbora pri dr`avnem zboru Fani POTO^NIK 103 Iz pogovora z dr. Jo`etom Zago`nom, predsednikom Gospodarskega odbora pri dr`avnem zboru Ciril MRAK 107 Intervju z gospodom mag. Janezom Košakom, vice guvernerjem Banke Slovenije Fani POTO^NIK 143 Pogovor s predsednikom Uprave trgovskega podjetja Lesnina d.d., Bojanom Papi~em, dipl. oec. Fani POTO^NIK 183 Les, ~e ga ne bi bilo, bi ga morali izumiti... Fani POTO^NIK 230 Intervju z Nedeljkom Gregori~em, direktorjem ajdovske LIPE Fani POTO^NIK 275 Imeli smo cilj, voljo, podporo inštitucij in podjetij ter potrpe`ljivost (I. del) Vinko ROZMAN 319 Imeli smo cilj, voljo, podporo inštitucij in podjetij ter potrpe`ljivost (II. del) Vinko ROZMAN 367 Intervju z Dušanom Marin~em, dipl. in`. lesarstva, vodjo marketinga na LIP-u Bled Fani POTO^NIK 372 Intervju s Stanetom Ocepkom, oblikovalcem v zagorski SVEI Vojka POVŠE-KRASNIK 411 OSEBNE VESTI Slavnostni ksilotomski kolokvij v po~astitev 70-letnice R. WAGENFUHRJA Gorazd Babuder, novi doktor lesarskih znanosti IZ NAŠIH PODJETIJ Niko TORELLI Franc POHLEVEN 57 70 JELOVICA prva v Sloveniji pridobila znak kakovosti RAL na podro~ju notranjih vratnih kril Brest-Pohištvo d.d. Novi salon za prodajo parketa podjetja Bojles Ciproš. d.o.o., Lobnica, Ruše LIP Polj~ane d.d. SVEA Zagorje slavi pol stoletni jubilej Zlata poroka med SVEO in lesom Vovko, d.o.o. Proizvodnja monta`nih objektov Jelovice na novi lokaciji Skupina Weinig na LIGNI’99 Inles zaklju~uje investicijski projekt MEBLO TOP, tapecirano pohištvo d.o.o. Novoles v ponovnem vzponu Dan odprtih vrat ob 5-letnici 3M SEJMIINRAZSTAVE Franci DAGARIN, Nada SLOVNIK 58 Viktor ADAMI^ Ciril MRAK Franc MIKLAVC Franc MIKLAVC Vojka POVŠE-KRASNIK Ciril MRAK Ciril MRAK Ciril MRAK Ciril MRAK 66 67 68 69 145 177 186 233 236 303 370 413 424 Mednarodni pohištveni sejem Koln 1999 16. bienale industrijskega oblikovanja Brest in Lipa v Domusu Dru`insko podjetje Wittmann Jasna HROVATIN Jasna HROVATIN Ciril MRAK Jasna HROVATIN 26 30 98 106 Dediš~ina stavbarstva bovško-trentarske hiše 5. hišni sejem LIP Bled Priprave na 10. Ljubljanski pohištveni sejem LIGNA plus 99 Nate~aj za oblikovanje novega modela pohištva za spalnice iz masivnega lesa Mesto oblikovanja v pohištveni industriji Promosedia, ali nas lahko kaj nau~iš? Unikatno mizarstvo - iskanje stikov v~eraj in danes 10. ljubljanski pohištveni sejem Zanimivosti s pohištvenega sejma Mednarodni sejem LESTEH Obsejemske prireditve na 10. ljubljanskem pohištvenem sejmu RAZNO Ciril MRAK 112 Ciril MRAK 138 Ciril MRAK 164 Damjan VINDŠNURER 187 Ljerka FIN@GAR 191 Fani POTO^NIK 244 Jasna HROVATIN, Marjan PAPE@ 284 Miro ŠUBELJ 288 Jasna HROVATIN 322 Ciril MRAK 325, 327 Ciril MRAK 396 Ciril MRAK 416 Tipologija prispevkov (dokumentov) Sklepi Odbora-Dr`avnega zbora Republike Slovenije za lesarstvo DRUŠTVENE VESTI 114 232 Program aktivnosti DIT lesarstva Ljubljana v prvih mesecih 1999 Lojze NOVAK 72 Upravni odbor Zveze lesarjev Slovenije (zapisnik) Ciril MRAK 113 Novi ~lani Upravnega odbora in vodstvo GZS - Zdru`enja lesarstva 211 Zveza lesarjev Slovenije v letu 1999 Ciril MRAK 388 Upravni odbor Zveze lesarjev Slovenije Ciril MRAK 420 Ob~ni zbor Društva in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana Lojze NOVAK 421 VZGOJAINIZOBRA@EVANJE Mladi in lesarski poklici na Primorskem Podeljene nagrade za srednješolske raziskovalne naloge o temi les v naravni in kulturni dediš~ini mojega kraja Ekskurzija v Munchen in Dingfolding Dan lesarstva v Novem mestu Zlati jubilej Srednje gozdarske šole Postojna Iz preteklosti se u~imo za sedanjost Posmrtno `ivljenje bukovega lesa v podobi `lic in kuhalnic Sršenov log po stotridesetih letih Lesariada 1999 50 let Srednje lesarske šole Nova Gorica Mednarodna dejavnost SLŠ iz Škofje Loke Toplarji v Mislinjski dolini Oltar~ek Stoli iz LIPE Ajdovš~ina za zdravo sedenje dojakov na SLŠ Nova Gorica IZ LESARSKE LITERATURE Bojan KOVA^I^ Leon OBLAK 74 Mateja MEZGEC-PIRJEVEC 75 Silva ME@NAR 114 Bernarda JERNEJC 115 Darinka KOZINC 156 Paula PONGRAC, Tanja LOVŠIN 241 Marija MEZNARI^ 243 Bernarda JERNEJC 245 Darinka KOZINC 329 Irena LEBAN 376 Milena ŠKODNIK 378 @iga ^UFER, Sandi ^UŠIN 380 Darinka KOZINC 420 Mirko GERŠAK 77 Vesna TIŠLER 78 Ciril MRAK 239 Mirko GERŠAK 263 Nova u~benika Lesarske zalo`be Tehnologija lesa 2 in Tehnologija lesa 3 Gabrijela Novak: Papir, karton, lepenka Vizija dav~nega sistema 21. stoletja Smernice za pisanje u~benika Kratke vesti 14, 25, 157, 238, 281, 287, 331, 381, 425 Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva št. 1-10/99 i-xxiv, 219, 269, 313, 357, 405 Borzne vesti 36, 76, 158, 197, 246, 289, 332, 382, 426 Seznam revij, ki jih prejema knji`nica BF, Oddelek za lesarstvo 38 Diplomske naloge diplomantov lesarstva v letu 1999 37, 117, 290, 333, 383, 427 Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo BF 39, 79, 119, 159, 247, 291, 334, 384, 428 b 62 LES wood 51 (1999) 12 Letno kazalo LES/wood Revija za lesno gospodarstvo Leto LI - 1999 Stran 1 - 428 UDK 630/ISSN 0024-1067 LETNO AVTORSKO KAZALO Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko TORELLI Odgovorni urednik Ciril MRAK, dipl. in`. Urednik Stane KO^AR, dipl. in`. Direktor dr. mag. Jo`e KORBER Ljubljana 1999 Izdala in zalo`ila Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva ADAMI^ Viktor Brest-Pohištvo d.d. 66 KORBER Jo`e UO Evropskega zdru`enja proizvajalcev pohištva (UEA) v Portu 113 BIZJAK Franc Podjetje v procesih globalizacije 205 Pogled v bli`njo prihodnost 203 BIZJAK Franc, KOVA^ Jo`e Avstrijska lesna cesta 155 RIHTAR Ana Simulacija stroškov za izbor fleksibilnih proizvodnih sistemov 341 KOVA^I^ Bojan Mladi in lesarski poklici na Primorskem 62 BU^AR Bojan Analiza hrupa prosto vrte~ih se aerodinami~no vzbujanih KOVI^ Silvija Gradnja vzor~nih gotovih hiš na zemljiš~u GCS v Ljubljani 286 kro`nih `aginih listov 389 Prve tri vzor~ne hiše `e stojijo 328 ^UFER @iga, ^UŠIN Sandi Oltar~ek 380 KOZINC Darinka Iz preteklosti se u~imo za sedanjost 156 DAGARIN Franci, 50 let Srednje lesarske šole Nova Gorica 329 SLOVNIK Nada JELOVICA prva v Sloveniji pridobila znak kakovosti RAL Stoli iz LIPE Ajdovš~ina za zdravo sedenje deijakov na podro~ju notranjih vratnih kril 58 na SLŠ Nova Gorica 420 DERMASTIA Mateja Strateška partnerstva 225 KRI@NAR Toma` Strešne konstrukcije 4.0 311 DOV@AN Henrik Sodobno vodenje podjetja - I. del 139 LEBAN Irena Mednarodna dejavnost SLŠ iz Škofje Loke 376 Sodobno vodenje podjetja - II. del 179 LESAR Janez Prodajno tr`enje fasadnih izdelkov stavbnega pohištva v EU 108 Zna~ilnosti medpodjetniškega tr`enja 403 ME@NAR Silva Dan lesarstva v Novem mestu 114 FIN@GAR Ljerka Nate~aj za oblikovanje novega modela pohištva MEDI^ Marijan Ocena površine, nastale po odrezovanju, z zna~ilnostmi za spalnice iz masivnega lesa 191 profila površine 297 GERŠAK Mirko Nova u~benika Lesarske zalo`be Tehnologija lesa 2 MEDVED Sergej Vpliv lesne vrste na hrapavost zunanjega sloja in in Tehnologija lesa 3 77 prostorninsko maso brušenih ivernih ploš~ 125 Smernice za pisanje u~benika 263 MERZELJ Franc Stanje slovenske `agarske industrije v obdobju tranzicije 258 GORIŠEK @eljko Perspektiva in kakovost visokošolskega strokovnega šolstva 163 MEZGEC-PIRJEVEC Mateja Ekskurzija v Munchen in Dingfolding 75 HROVATIN Jasna Mednarodni pohištveni sejem Koln 1999 26 MEZNARI^ Marija Sršenov log po stotridesetih letih 243 16. bienale industrijskega oblikovanja 30 MIHEVC Slavko Vklju~itev površinske obdelave v kolektivno blagovno Dru`insko podjetje Wittmann 106 znamko “KBZ” 309 Slovenski vir za gradbeništvo in notranjo opremo MIKLAVC Franc Ciproš. d.o.o., Lobnica, Ruše 68 na internetu AMBIENT.online 318 LIP Polj~ane d.d. 69 10. Ljubljanski pohištveni sejem 322 MILAVEC Igor Industrijskemu tehnološko-razvojnemu centru HROVATIN Jasna, za lesarstvo na pot 279 PAPE@ Marjan Promosedia, ali nas lahko kaj nau~iš? 284 Prva seja Sveta razvojnega centra za lesarstvo 412 ISHIHARA Mitsuro Uporaba lesnih polisaharidov kot sladkorjev 165 MRAK Ciril Deklaracija ~lovekovih pravic 3 JELA^I] Denis, Gibanje drobnoprodajnih ceni in te~ajev tujih valut 33 OBLAK Leon Planiranje zalog z metodo diskretnega deterministi~nega Novi salon za prodajo parketa podjetja Bojles 67 dinami~nega programiranja 212 JERNEJC Bernarda Zlati jubilej Srednje gozdarske šole Postojna 115 Brest in Lipa v Domusu 98 Iz pogovora z dr. Jo`etom Zago`nom, predsednikom Lesariada 1999 245 Gospodarskega odbora pri dr`avnem zboru 107 JUVANEC Borut Gospodarne konstrukcije v lesu 345 Dediš~ina stavbarstva bovško-trentarske hiše 112 KO@AR Vida Nem~ija- vodilna pohištvena de`ela v EU 71 Upravni odbor Zveze lesarjev Slovenije (zapisnik) 113 KOKOŠAR Stojan Kontroling v Javoru d.d. 59 S posveta Monta`ne gotove hiše v Sloveniji 116 Davek na dodano vrednost je pred vrati 123 Vzor~ne monta`ne gotove hiše v Ljubljani 130 Informacijski sistem za potrebe planiranja in kontrole 5. hišni sejem LIP Bled 138 poslovonja v podjetju 273 KLI Logatec dobitnik znaka kakovosti v graditeljstvu 146 Strateško planiranje poslavanja v Javoru d.d. s poudarkom na analizi okolja (EU, Slovenija) 365 Monta`ne - gotove hiše v Sloveniji 149 C 3163 LES wood 51 (1999) 12 Letno kazalo MUCK Tadeja NAGLI] Vladimir OBLAK Leon ORO@ Bo`idar OVEN Primo` PAPOTNIK Amand POHLEVEN Franci POHLEVEN Franci, GARAFOL Primo` POLANC Jo`ica PONGRAC Paula, LOVŠIN Tanja POTO^NIK Fani Seja Odbora Dr`avnega zbora za gospodarstvo s predstavniki lesarstva 153 Priprave na 10. Ljubljanski pohištveni sejem 164 Zlata poroka med SVEO in lesom 177 Finski projekt LAHTI 194 AutoCAD 2000 195 Sekcija za gotove hiše se je konstituirala 196 Proizvodnja monta`nih objektov Jelovice na novi lokaciji 233 Poslovanje lesarstva Slovenije 237 Vizija dav~nega sistema 21. stoletja 239 10. Ljubljanski pohištveni sejem 251 MEBLO TOP tapecirano pohištvo d.o.o. 370 Zanimivosti s pohištvenega sejma 325, 327 Zveza lesarjev Slovenije v letu 1999 388 Mednarodni sejem LESTEH 396 NOVOLES v ponovnem vzponu 413 Etika in gospodarstvo 415 Obsejemske prireditve na 10. ljubljanskem pohištvenem sejmu 416 Upravni odbor Zveze lesarjev Slovenije 420 Problematika formaldehida v odpadnih vodah lesne industrije 5 Diamantno orodje v lesni industriji 19 Obodna hitrost kro`nih `aginih listov 223 Prirobnice za pritrditev kro`nih `aginih listov na os 267 Pritrditev in napenjanje `aginih listov v jarem polnojarmenika 355 Program aktivnosti DIT lesarstva Ljubljana v prvih mesecih 1999 72 Ob~ni zbor Društva in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana 421 Ugotavljanje kriti~nih ekoloških problemov in dolo~anje okoljevarstvene strategije v lesnoindustrijskih podjetjih z ABC analizo Podeljene nagrade za srednješolske raziskovalne naloge o temi les v naravni in kulturni dediš~ini mojega kraja CNC ve~stopenjski obdelovalni stroji Na kaj je treba paziti pri izbiri CNC ve~stopenjskega obdelovalnega stroja? Primer obdelane stranice iz masivnega smrekovega lesa po klasi~nem postopku s konvencionalnimi stroji in obdelave z ve~stopenjskim CNC strojem Zgodovina lesarske znanosti - II. del - 17. stoletje Oprema za tehniko in tehnologijo za predšolskega otroka Gorazd Babuder, novi doktor lesarskih znanosti Kovinski karboksilati za zaš~ito lesa pred insekti Brizganje lakov v obrti Posmrtno `ivljenje bukovega lesa v podobi `lic in kuhalnic Intervju z direktorjem Alplesa d.d., Francem Zupancem Intervju z mag. Andrejem Matetom, predsednikom uprave INLESA d.d. Ribnica Pogovor z dr. Jo`etom Zago`nom, predsednikom gospodarskega odbora pri dr`avnem zboru Intervju z gospodom mag. Janezom Košakom, vice guvernerjem Banke Slovenije Pogovor s predsednikom Uprave trgovskega podjetja Lesnina d.d., Bojanom Papi~em, dipl. oec. 143 183 230 244 POVŠE-KRASNIK Vojka ROZMAN Vinko RUTAR Aleks STROHSACK Mitja ŠKODNIK Milena ŠUBELJ Miro TIŠLER Vesna TIŠLER Vesna, HUMAR Miha TIŠLER Vesna, MATEV@I^ Emil TOMŠI^ Peter Les, ~e ga ne bi bilo, bi ga morali izumiti... Mesto oblikovanja v pohištveni industriji Intervju z Nedeljkom Gregori~em, direktorjem ajdovske LIPE 275 Lesarji postavili svojo podobo na ogled 339 Intervju z Dušanom Marini~em, dipl. in`. lesarstva, vodjo marketinga na LIP-u Bled 372 SVEA Zagorje slavi pol stoletni jubilej 145 Intervju s Stanetom Ocepkom, oblikovalcem v zagorski SVEI 411 Imeli smo cilj, voljo, podporo inštitucij in podjetij ter potrpe`ljivost (I. del) 319 Imeli smo cilj, voljo, podporo inštitucij in podjetij ter potrpe`ljivost (II. del) 367 Uporaba NOAVISIONA pri pripravi dela na SLŠ Nova Gorica 409 Pustimo ~asu ~as 43 Toplarji v Mislinjski dolini 378 Unikatno mizarstvo – iskanje stikov v~eraj in danes 288 Gabrijela Novak: Papir, karton, lepenka 78 Kaj pa odpadne vode? 83 10. mednarodni simpozij o lesni in celulozni kemiji v Yokohami 264 Lignin smrekovega lesa 85 Taninska lu`ila na osnovi bakrovih kompleksnih spojin (teoreti~ni del) 305 Pozdravni govor ob otvoritvi 10. ljubljanskega pohištvenega sejma 295 54 TORELLI Niko Beli les in beli lesovi 18 Slavnostni ksilotomski kolokvij v po~astitev 70-letnice 74 R. WAGENFÜHRJA 57 282 “Cedre (Cedrus spp.), cedri (Cedrella spp.) in ”cedre” 169 Pinija (Pinus pineaL.) 215 326 Je formaldehid res škodljiv 242 Dvokrpi ginko (Ginkgo biloba L.) in njegov les 397 374 Govoriti ali ne govoriti - to je zdaj vprašanje 419 15 TRATNIK Mirko Razmeš~anje delovnih naprav pri delavniškem proizvodnem na~inu (layout planiranje) 49 94 Višje strokovno izobra`evanje lesarjev 131 70 Strateško planiranje 253 45 VILMAN Vladimir Demonstracijsko `aganje furnirja v Tehniškem muzeju Slovenije 234 99 VINDŠNURER Damjan LIGNA plus 99 187 ZAGO@EN Jo`e Sklepi Odbora-Dr`avnega zbora Republike Slovenije za lesarstvo 232 241 ZELNIK Tone BAAN v pohištveni industriji 147 23 ZUPAN^I^ STROJAN Tadeja Les v mestnem oblikovanju 91 Tradicija ali/in inovacija v arhitekturi 175 63 Monta`na eko-gradnja 350 103 d LES wood 51 (1999) 12 Intervju 411 Intervju s Stanetom Ocepkom, oblikovalcem v zagorski SVEI @e vrsto let poznam tega spoštljivega gospoda, ampak vedno znova ugotavljam, da je urica najinega klepeta prekratka. Morda zato, ker sva oba rojena v istem znamenju, v mesecu maju, lahko hitro odkrijeva tan~ice in pogovor brez zadr`kov ste~e. Tokrat bralcem predstavljamo oblikovalca v zagorski SVEI, gospoda Staneta Ocepka. Vsakemu izmed nas je nekaj polo`eno v zibelko in prirojeno. In ~e zna ~lovek od otroških korenin, mladostne zagnanosti, prvih resnejših `ivljenjskih preizkušenj, te`av in tegob, v zrelih letih potegniti ~rto in ji dati svoje ime -je lahko sre~en. Sre~a in zdravje sta krhka bisera, pravi naš Stane Ocepek, oblikovalec v zagorski SVEI, ki kljub upokojitvi še vedno redno hodi “ta deveto leto” v slu`bo. Vsak dan se zjutraj pripelje iz Litije s svojim starim d`ipom, ki ga skrbno ~uva. Njegova pisarna s steklenimi vrati kot vse druge, s pogledom na tovarno kuhinj, logisti~ni center in parkiriš~e, je ozna~ena s številko 23. V njej pa je pravo bogastvo zakladov. Od idej, skic, vzor~nih materialov, katalogov, prospektov, starih orumenelih fotogra- fij, do zadnjih treh fotografij, kjer ima Stane posnete vse tri letošnje letne ~ase. Narava, ro`e, okolica, ljudje, ambient, les - so njegovi spremljevalci. Po svoje je Stane Ocepek realist, optimist, sanja~... majski ~lovek, ki zna uresni~iti svoje cilje. Še kot vajenec je rad oblikoval razne stvari iz lesa, saj je za to imel veliko veselja in smisla. Od leta 1953 do 1958 je delal v ljubljanskem Udarniku, kjer so izdelovali športne avione. Nato ga je pot pripeljala v rodno Zagorje in dobil je delo v mizarski delavnici pri mojstru Maksu Skrinjarju; kasneje so se mizarji priklju~ili Lesnoindustrijskemu podjetju Zagorje. ^e kdo, potem Stane Ocepek SVEO pozna v srce. S svojo oblikovalsko `ilico je po`el številna priznanja na pohištvenih sejmih. Stane se spominja ~asov, ko je opravil delovodsko šolo in kako so serijsko izdelovali rumene in zelene laminatne sprednje dele (fronte) in nameš~ali po en ro~aj - pa je bila kuhinja sestavljena. Zamahne z roko in pravi: “Kje so tisti ~asi”. Vse se spreminja in pred 16 leti s prihodom generalnega direktorja, mag. Miroslava Štrajharja, je Stane zasedel delovno mesto oblikovalca. ^as je dozoreval za novejše, bolj kakovostne in masivne kuhinje in Stane je imel veliko dela. Prevzel je zahtevne postavitve sejemskih paviljonov in še izlo`be v trgovinah. KJE DOBITE IDEJE ZA OBLIKOVANJE NOVE KUHINJE? “Ideja se porodi v glavi, za~nem razmišljati, prisluhnem sebi in ljudem okrog sebe, upoštevam prakti~nost, uporabnost kuhinjskih elementov, design in modni trend. Moraš pa poslušati tudi pripombe, ki jih dajejo strokovnjaki in preprosti ljudje. Nikoli ni re-~eno, da prva varianta ustreza zahtevam kupcev in tr`iš~u. Pogostokrat je potrebno še kaj dodati, spremeniti, LES wood 51 (1999) 12 popraviti, da je kuhinjski sestav primeren za prototipno izdelavo in razstavo na sejmu. Sejmi so prilo`nost, kjer se na enem mestu sre~amo proizvajalci, oblikovalci, trgovci, strokovnjaki lesne stroke in testiramo novosti.” LETOS STE NA 10. LJUBLJANSKEM POHIŠTVENEM SEJMU IN NA MEDNARODNEM SEJMU AMBIENTA V ZAGREBU PO@ELI ŠTEVILNA PRIZNANJA. SE VESELITE USPEHOV? “Kuhinja Ana je bila na ljubljanskem sejmu zaradi funkcionalnosti, vrhunske tehnologije in uporabljenih materialov nagrajena z bronasto diplomo. Na zagrebškem sejmu pa je kuhinja Laura prejela najvišje priznanje - zlato diplomo. Laura je masivni sestav kuhinje, lu`en na ~ešnjo, design se nanaša na zahodnoevropski trg. Na ljubljanskem V ~etrtek 18.11.1999 je bila v prostorih GZS prva seja Sveta Razvojnega centra za lesarstvo, na kateri so bile najprej predstavljene dejavnosti, opravljene po podpisu pogodbe o ustanovitvi. Sporo~ila so obetajo~a, saj lahko pri~akujemo trdno podporo dejavnostim RCL vsaj s strani Ministrstva za znanost in tehnologijo in Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Zanimanje za sodelovanje v RCL, pa ka`ejo tudi nekatera gozdarska podjetja, ki se v precejšnji meri ukvarjajo tudi s predelavo lesa. Zaradi nekaterih sprememb med ustanovitelji, je bila podpisana spremenjena pogodba, v kateri je še vedno 19 ustanoviteljev, izmed katerih smo izbrali sedem~lanski Strokovni svet. Zaradi ve- Intervju pohištvenem sejmu je bila razstavljena še kuhinja Diana. Zares, vsi v hiši smo bili podeljenih priznanj veseli.” TRlJE NOVI KUHINJSKI PROGRAMI -TO NI MALO. ZAGOTOVO IMA VSAK SVOJE SPECIFI^NOSTI. KDAJ LAHKO KAKŠNO NOVO KUHINJO PRI^AKU-JEMO V IZLO@BI, NA TRGU? “Vsaka kuhinja ima neke posebnosti. Razstavljena kuhinja Ana ima vrata na drsnih vodilih in rolojih ter predale vgrajene tudi v podno`ju. Laura je primerna za ve~je in manjše prostore, design je zelo zanimiv in v SVEI smo se odlo~ili za proizvodnjo Laure, ki bo zadnji mesec tega stoletja in tiso~letja tudi na trgu. Po designu, opremljenosti z gospodinjskimi aparati in prak-ti~nosti je na sejmu izstopala Diana, ki zahteva ve~ji in razkošnejši prostor.” likega zanimanja za sodelovanje v Strokovnem svetu, ki skrbi predvsem za vsebino dela RCL, smo lahko izbrali dobro ekipo, kar je po mojem mnenju porok tudi za dobro nadaljnje delo. Pomembna to~ka je bila tudi sprejem statuta RCL, v katerega smo dodali tudi mo`nost izklju~itve ustanoviteljev, v primeru nespoštovanja dogovorjenih pravil delovanja. To dopolnilo je bilo potrebno, ker je doslej `e nekaj povezav med lesarji propadlo zaradi premajhne resnosti in odgovornosti. Sedanji polo`aj lesarstva pa takšnega ravnanja ne dopuš~a ve~. Osrednja to~ka je bila pregled poslovnega na~rta RCL, v katerem so navedene usmeritve in projekti RCL za prihodnja štiri leta. Veliko vzpodbudo 412 OBLIKOVANJE JE ZAHTEVNO DELO, VENDAR BREZ RAZVOJA NI NAPREDKA. KAKO VI OSEBNO IN HIŠA GLEDATE NA RAZVOJ? “Direktor ima odlo~ilo vlogo graditelja organizacijske kulture in sre~a je, da je naklonjen razvoju novih izdelkov. Trdim ... ~e nekaj delaš z veseljem, z zavestjo, lahko tudi kaj spodleti. To je treba vzeti v zakup. Pot oblikovanja je dolga, naporna, prinaša pa tudi kronane uspehe, ki so povezani z osebnim zadovoljstvom. Med sodelavci v hiši mora vladati zaupanje, poštenost, odgovornost in pripadnost.” S Stanetom Ocepkom se je pogovarjala Vojka POVŠE KRASNIK, dipl. org. dela mi pomeni to, da so poslovni na~rt RCL prisotni ustanovitelji soglasno podprli. Tako bo prednosten projekt priprava strategije lesarstva, ki jo bodo ob strokovni podpori BF in zunanjih strokovnjakov pripravljali direktorji po interesnih podro~jih panoge. Ustanovitelji se zavedajo, da je strategija pomembna za celotno lesarstvo, saj je osnova za delovanje podjetij, kakor tudi za dogovore z ministrstvi in z EU. Zato smo se strinjali, naj bo ~imbolj odprta za celotno panogo. Tudi s tem namenom bo kmalu dana ostalim podjetjem mo`nost za ~lanstvo v RCL. Prednostno vlogo bosta imela tudi projekt za organiziranje stalnih in sistemati~nih izboljšav v podjetjih ter projekt za celovito usposabljanje zaposlenih. Za navedene projekte in za ve~ drugih konkretnejših nalog, bomo v RCL skupaj z zunanjimi sodelavci pripravili izhodiš~a in potrebne vire, ki jih bo na prvi naslednji seji obravnaval Svet RCL. Ti projekti bodo ovrednoteni v planu dejavnosti RCL v letu 2000 in s tem bo za~rtano prvo leto delovanja RCL. v.d. direktorja RCL Igor MILAVEC univ. dipl. in`. Prva seja Sveta razvojnega centra za lesarstvo LES wood 51 (1999) 12 Iz naših podjetij 413 NOVOLES v ponovnem vzponu Novembra 1999 je bila novinarska konferenca v Novolesu, na kateri je generalni direktor Zvone Novina, univ. dipl. in`., predstavil skupaj s svojim vodstvom podjetje, Novoles v~e-raj, danes, jutri. Podjetje posluje od leta 1996 pozitivno, posebej pa so predstavili še investicijo v tehnološko posodobitev proizvodnje vezanih ploš~. Razvoj predelave lesa ob Krki V za~etku 16. stoletja so se pojavile v krajih ob Krki prve venecijanke. Leta 1865 je bil postavljen v Soteski prvi `agarski obrat in leta 1922 `agarski obrat na parni pogon v Stra`i. Z zdru-`itvijo `agarskih obratov, parketarnice in lesne galanterije v Novem mestu po letu 1945 so nastali prvi obrisi lesnega kombinata Novoles, ki je dosegal do sredine osemdesetih let intenzivni razvoj. Svojo kulminacijo je dosegel leta 1985, ko je zaposloval prek 3.000 delavcev, proizvodni program pa je razširil na kemi~ni program (Kolpa Metlika, Akripol Trebnje) in kovinski program (Sigmat v Brestanici). Bil je najve~ji lesnopredelovalni kombinat z letnim prometom v vrednosti 120 mio DEM, od tega 80 mio DEM izvoza prete`no v Ameriko, ter posloval s 75 % lastnega kapitala. Po tem ~asu je bilo za Novoles do leta 1992 obdobje krize. Vzroki so bili predvsem v padcu vrednosti dolarja, valutni reformi v tedanji Jugoslaviji s prehodom obra~unske valute na košarico evropskih valut, uvedbi “konvertibilnega dinarja” ob visoki stopnji doma~e inflacije in prepo~asnem prilagajanju razvoja na novo nastale razmere. Sledilo je zmanjšanje letnega obsega na 40 mio DEM in posle-di~no temu negativno poslovanje. Sledili so ste~aji, posamezne dru`be so se zadol`evale, zaposlenost se je zmanjšala na vsega 1.300 delavcev. Obdobje od leta 1993 do 1995 imenujejo v Novolesu obdobje pre`ivetja in do leta 1998 obdobje sanacije. Ob prisilni poravnavi leta 1993 niso bili vrnjeni dolgovi in poslovni sistem je postal nelikviden. Blokirani so bili `iro ra~uni, lastnega kapitala je bilo le še desetina vseh virov. Vodstvena ekipa, šesta po vrsti v zadnjih petih letih, se je lotila sanacije celotnega poslovnega sistema. Centralizirali so poslovanje vseh dru`b, korenito za~eli s pove-~evanjem proizvodnje ob zni`evanju stroškov poslovanja in zaustavili za-dol`evanje na sivem trgu. Na razpisu Republike Slovenije so dobili 3 mio DEM finan~nih sredstev. Lastninjenje je bilo zaradi visoke podkapitalizira-nosti v vrednosti 22 mio DEM izvede- no po metodi likvidacijske vrednosti. V lastniški strukturi imajo zaposleni, bivši zaposleni in dru`inski ~lani 23,4 % dele`, skladi 24,6 %, pravne in fizi~ne osebe 49,7 %, lastnih delnic pa je 2,3 %. Leta 1996 je bil prvi~ dose`en dobi-~ek in bila pokrita akumulirana izguba iz preteklih let v višini 25 mio DEM, leta 1998 je Novoles ustvaril 28 mio SIT dobi~ka in leta 1998 v višini 51 mio SIT. Za leto 1999 je na~rtovan dobi~ek v vrednosti 56 mio tolarjev. Novoles danes Novoles, lesna industrija d.d. Stra`a, je sedaj organiziran kot enovito podjetje, znotraj katerega poslujejo profit-ni centri po vrstah proizvodnih programov. Poslovni sistem Novoles vklju~uje naslednje dru`be: Novoles, Lesna industrija d.d. Stra`a, * Vezan les, * Lepljeni elementi, * Drobno pohištvo, * Novi program, * Plastificiranje Soteska, * Trgovina, * Storitve, * Skupna dejavnost, Novoles IP d.o.o. Stra`a, Novoles Ploskovni elementi d.o.o. Trebnje, Novoles Bor, d.o.o. Krško, Novoles NOE d.o.o. Stra`a. V podjetju je bilo septembra 1999 zaposlenih 893 delavcev. Povpre~na pla~a v obdobju osmih mesecev je bila 119.494 tolarjev bruto, lesnopredelovalna panoga 119.954 tolarjev in neto pla~a 79.491, oziroma 79.095 tolarjev. Novoles izvozi 75 % proizvodnje. Struktura izvoza po dr`avah: Nem~ija 32 %, Velika Britanija 17 %, Italija 16 %, ZDA 11 %, Francija 9 %, Avstrija 6 % in razliko v druge dr`ave. Izvoz je bil v letu 1993 4-krat ve~ji od uvoza, leta 1998 celo 6,9-krat ve~ji, v letošnjih devetih mesecih pa zaradi uvoza LES wood 51 (1999) 12 Iz naših podjetij 414 opreme za posodobitev proizvodnje vezanih ploš~ 4,1-krat. Na nabavnem podro~ju je udele`ena nabava na do-ma~em trgu 79 % in 21 % iz uvoza. V strukturi nabave po panogah je udele-`eno gozdarstvo s hlodovino 43 %, 26 % odpade na druga lesna tvoriva, 13 % na kemijo in razlika na druge panoge. Vrednost premo`enja se je pove~ala od 42 mio DEM leta 1992 na 61,4 mio DEM leta 1998 in na 65,5 mio DEM do 30.9.1999. Pri tem so se lastni viri pove~ali od 9,3 mio DEM ali 22,1 % na 37,7 mio DEM ali 61,5 % leta 1998, oziroma 38,8 mio DEM ali 59,3 %. Tuji viri so se gibali od 32,6 ali 77,9 % do 23,6 mio DEM ali 38,5 % leta 1998, oziroma 26,6 mio DEM ali 40,7 %. Pri tem bi bila tudi zanimiva analiza gibanja vrednosti premo`enja v ~asu najuspešnejšega poslovanja podjetja, za koliko se je zmanjšalo premo`enje zaradi nastalih poslovnih izgub in za koliko so se pove~ala lastna sredstva s prodajo opuš~ene proizvodnje. Tovrstni pregled bo zanimiv za celotno lesarstvo Slovenije. Primerjava poslovanja med Novolesom in lesarstvom Slovenije v letu 1998 Vira: * Lesarstvo Slovenije-Informacije št. 9/99 - revija Les 7/8/1999, * Novoles-Novoles v~eraj, danes jutri, november 1999. Novoles je v letu 1998 posloval z do-bi~kom 0,8 %, lesarstvo Slovenije pa z izgubo 2,06 % prihodkov. V strukturi stroškov, ki niso v celoti primerljivi zaradi razli~ne strukture proizvodnega programa, najbolj odstopa dele` stroškov materiala in storitev, pri No-volesu je v strukturi velika udele`ba izrednih prihodkov. Vsekakor bo primerjava podatkov v naslednjih obra-~unskih obdobjih, njihovo odstopanje in analiza odstopanja za dobrega poznavalca pomembna orientacija pri ocenjevanju uspešnosti poslovanja. POSLOVANJE V LETU 1998 Vrednosti v mio SIT Lesarstvo Slovenije Struktura Novoles Struktura Dele` Novolesa Prihodek 177.073 100,0 6.071 100,0 3,4 Material in storitve 117.635 66,4 2.903 47,8 2,5 Stroški dela 39.348 22,2 1.713 28,2 4,3 Amortizacija 7.863 4,4 155 2,6 2,0 Drugi stroški 15.869 9,0 1.247 20,5 7,8 Odhodki skupaj 180.715 102,1 6.020 99,2 3,3 Dobi~ek -3.646 2,06 51 0,8 Število zaposlenih 21.108 893 4,2 Najve~je število zaposlenih 37.469 3.000 8,0 Tehnološka posodobitev proizvodnje vezanih ploš~ Novoles je v letu 1998 investiral v osnovna sredstva 276 mio SIT, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa 505 mio SIT. Glavni del vlaganja v letošnjem letu je bil namenjen profit-nemu centru Vezan les v višini 349 mio SIT. Profitni center Vezan les kot tovarna vezanih ploš~, ki ga vodi direktor Mat-ja` Kikek, je bil ustanovljen leta 1959 z zmogljivostjo 4.000 m3 vezanih ploš~ letno. ^ez 10 let so pove~ali zmogljivost na 8.000 m3 in v nadaljevanju z razvojem proizvodnje oblikovanih ploš~ na 9.600 m3. Leta 1987 so na~rtovali razvoj v treh fazah, in sicer v proizvodnjo furnirja leta 1990, pripravo furnirja leta 1993 ter stiskanje in finalizacija, ki je na~rtovana za leti 1999 in 2000. Potreba po intenzivnem izpopolnjevanju tehnologije je povezana z veliko konkurenco vzhodnoevropskih dr`av. V letošnjem letu so obnovili parilne jame in tako pridobili dodatno kapaciteto za termi~no obdelavo 100 m3 hlodov. Z obnovo linij za luš~enje, ki delujeta po mokrem in suhem postopku krojenja furnirja, so izboljšali izkoristek in skrajšali izde-lavne ~ase, s škarjami za obrez furnirja pa optimizirali izkoristek in skrajšali izdelavni ~as. Najve~ja pridobitev je nabava linije za sestavljanje in stiskanje vezanih ploš~. Z monta`o te linije so skrajšali izdelavni ~as, izboljšali kvaliteto, humanizirali delo ter pove ~ali ekonomi~nost in produktivnost. Nova tehnologija omogo~a razvoj in proizvodnjo novih izdelkov iz vezanega lesa. Prav tako je mo`no izdelovati ploš~e širine 1750 mm, ki pomeni na trgu novo tr`no nišo. Razvoj bo šel v smeri izdelave oplemenitenih vezanih ploš~ z rezanim furnirjem, za potrebe pohištvene industrije in ladjedelništvo. Uvedena tehnologija spada v tem trenutku med najsodobnejšo, nabavljena pa je bila, po tehnoloških zahtevah strokovnjakov iz Novolesa, pri firmi Angelo Cremona, ki jo zastopa Tri-mac iz Trsta. Novoles jutri Novoles sodi med vodilne predelovalce predvsem bukovega lesa in med najve~je izvoznike v slovenski lesni LES wood 51 (1999) 12 Strokovne vesti 415 industriji. Njegove strateške prednosti so, po njihovem, v širokem proizvodnem programu, polstoletni tradiciji, visoki kvaliteti izdelkov ter dolgoletni prisotnosti na zahtevnih zahodnih trgih. V svojem programu imajo naslednje strateške cilje: * nudenje lastnih blagovnih znamk, * pove~anje dodane vrednosti izdelkom, * pospešeno posodabljanje tehno- V naši strokovni reviji objavljamo premalo ~lankov s socialno-sociološkega in psihološkega vidika. Potreba po tej tematiki je bila nakazana na tretji seji UO Zveze lesarjev Slovenije dne 24.3.1999. Posebej je potrebno poudariti, da obravnava tega podro~ja ni povezana z investicijami, medtem ko ima lahko pomemben vpliv na zadovoljstvo zaposlenih, to pa indirektno na ustvarjalnost, produktivnost in u-~inkovitost. Za`eleno bi bilo, da se o tej temi javijo s pisnimi prispevki tudi drugi pisci. Slovenska dr`ava je mlada, v svoji `i-vljenjski dobi je dosegla veliko, preve~ pa je problemov na podro~ju nezaposlenosti, socialnih razlik, nizkih pla~ ve~jega števila zaposlenih, negativnega poslovanja še vedno velikega števila podjetij itn. Vprašajmo se, ali ne bi bilo mo`no tudi na tem podro~ju dose~i ve~, oziroma si postaviti za bli`njo prihodnost višje cilje. Upoštevanje in spoštovanje eti~nih na~el v gospodarstvu ima torej po- loške opreme, * pove~anje prodaje na doma~em trgu, * povezovanje z drugimi proizvajalci v horizontalnem in vertikalnem smislu, * programsko širitev v smislu pokrivanja vseh potreb v bivalnem prostoru. Novoles spada torej med uspešna podjetja v lesni industriji Slovenije. To potrjuje tudi revizorjevo mnenje, ki je v poro~ilu poslovanja Novolesa za memben vpliv na zadovoljstvo in po-~utje zaposlenih, to pa na u~inkovitost gospodarstva in dru`be v celoti. Pri tem se moramo takoj vprašati, kakšno ravnanje je eti~no. Kot odgovor lahko re~emo, da je eti~no ravnanje vse tisto, kar je dolgoro~no dobro za gospodarstvo, okolje in ~loveka. Francoz Jacques Delors je v svoji funkciji kot predsednik Evropske komisije menil, da cilj Evropske gospodarske skupnosti lahko uresni~ujemo samo, ~e gospodarski koncept vsebuje tudi eti~no in socialno komponento. Z evropskega vidika so sredi mo~no naraš~ajo~e in vedno mo~nejše mednarodne zapletenosti prav tako potrebna osnovna na~ela, ki ka`ejo v to smer. Tudi naše razmišljanje in delovanje mora imeti eti~no orientacijo. To pomeni, da moramo delati strokovno, v dobro ~loveka in širše dru`be. Strokovno gospodariti pomeni, da je treba dobro poznati zakonitosti gospodarstva. Mimo gospodarskih zakoni- leto 1998 napisal, da dajejo konso-lidirani ra~unovodski izkazi v vseh pomembnih vidikih resni~no in pošteno sliko o finan~nem poslovanju skupine dru`b Novolesa. Smelo vodstvo, polno razvojnih ambicij, je poroštvo, da se bo uspešno poslovanje še nadaljevalo. Napor, ki je potreben pri vodenju tako zahtevega podjetja, so nazorno primerjali z naporom planincev pri vzponih na zahtevne vrhove. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. tosti ni poti in ne moremo oznanjati utopij namesto strokovnega znanja. Smer gospodarskega razvoja dolo~a-jo tehni~ne novosti in dinamika mednarodnih trgov. Delati v dobro ~love-ka pomeni, da je ~lovek najdragocenejši. ^lovek je pomembnejši od kapitala in surovin. V gospodarskih podjetjih ne gre samo za proizvajanje izdelkov in opravljanje storitev, ampak so pomembni medsebojni odnosi, ~lovekovo dostojanstvo, razvoj ~love-kove osebnosti pri delu, ~lovekove pravice itn. V to podro~je spada tudi politika dolo~anja pla~ in zaš~ite zdravja na delovnem mestu. Gospodariti dru`bi primerno pomeni usklajeno delovanje gospodarstva z dru`-benimi interesi dr`ave. Zaposlovanje, socialni interesi, skrb za okolje in prostor, komunalno urejevanje okolja, ekologija morajo biti v interesu usklajenega in odgovornega ravnanja tako gospodarstva kot dr`ave. Usklajeno delovanje vseh, med seboj odvisnih podro~ij, pomeni eti~no ravnanje, ki vodi k u~inkovitemu razvoju podjetja in celotne dru`be. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. Etika in gospodarstvo LES wood 51 (1999) 12 Sejmi in razstave 416 Obsejemske prireditve na 10. ljubljanskem pohištvenem sejmu Na letošnjem 10. ljubljanskem pohištvenem sejmu od 20. do 26. septembra so bili organizatorji sejma zelo aktivni. Zveza lesarjev Slovenije je organizirala v smislu strokovnega izpopolnjevanja in dodatne popularizacije lesarske stroke ve~ obsejemskih prireditev, izdala revijo Les in sejemski katalog Obveš~evalec 1999. V celotnem sklopu aktivnosti smo `eleli prikazati dose`ke podjetij in videnje zaposlenih strokovnjakov v lesarstvu in drugih inštitucijah glede mo`nosti razvoja lesarske panoge na pragu novega tiso~letja. Z obsejemskimi prireditvami smo `eleli delovati v smeri povezovanja razvojnih potencialov. Naj pri~nem z novinarsko konferenco, ki jo je sklical Ljubljanski sejem 15. septembra. Na konferenci je projektni vodja sejma, Zvezdana Ibrahimagi~, povedala nekaj osnovnih podatkov o sejmu, sekretar GZS-Zdru`enje lesarstva, dr. Jo`e Korber, o lesarski panogi in Ciril Mrak Zveza lesarjev Slovenije o obsejemskih strokovnih posvetih. V ponedeljek 20. septembra so komisije za ocenjevanje pri~ele z ocenjevanjem eksponatov za nagrade, ki jih podeljujeta GZS-Zdru`enje lesarstva in Ljubljanski sejem, potem revija Naš dom in revija Les za celovito predstavitev srednjih lesarskih šol. V torek 21. septembra je bil v dvorani Forum najprej podpis pogodbe o ustanovitvi Razvojnega centra za lesarstvo, sledila je otvoritev razstave stolov s poudarkom na dvojniku pa-pe`evega stola, ki je sovpadala s pa-pe`evim obiskom v Sloveniji dne 19. septembra ob beatifikaciji (posvetitvi za bla`enega) Antona Martina Slomška, nato pa otvoritev 10. ljubljanskega pohištvenega sejma in podelitev nagrad. Govorci na otvoritvi so bili Ljuba Kofler, Ljubljanski sejem, Peter Tomši~, predsednik GZS-Zdru`enje lesarstva in sve~ani govornik Marjan Podobnik, podpredsednik vlade R Slovenije. Pri podelitvi nagrad ni šlo brez pripomb. Liko je umaknil z razstavnega prostora sporni servirni vozi-~ek, ki ni bil postavljen v sklopu nagrajene jedilne garniture, `e pred otvoritvijo sejma za poslovne obiskovalce in obhodom ocenjevalne komisije. Komisija za ocenjevanje šolskih eksponatov je letos podelila poleg knji`ne nagrade Srednji lesarski šoli Škofja Loka še knji`no nagrado Zavodu Janeza Levca iz Ljubljane za vztrajno in ve~ letno razstavljanje izdelkov tega zavoda in pismeni pohvali Srednji lesarski šoli Ljubljana in Šolskemu centru Novo mesto-Srednji gradbeni in lesarski šoli. Nagrade revije Les delujejo na vseh osem lesarskih šol v Sloveniji zelo vzpodbudno, ustvarjajo tekmovalni duh, ki se odra`a v kakovosti celovitih predstavitev šol. Dan smo lesarji zaklju~ili s plesom pozno v no~ s skoraj 200 udele`enci v dvorani Union. V sredo 22. septembra je bil posvet Promocija nagrajenih eksponatov. To je bilo prvo sre~anje projektantov nagrajenih eksponatov, predstavnikov nagrajenih podjetij, oblikovalcev in arhitektov, zaposlenih strokovnjakov v lesarstvu in širše javnosti, ki jo sodobno oblikovanje pohištva zanima. Na posvetu smo poskusili pridobiti podatke o poslovni u~inkovitosti lanskih nagrad, oceniti kakovost razstavljenih eksponatov in nakazati smernice za delo v prihodnje. Dr. Hrovatinova je uvodoma govorila o pomenu oblikovanja na po~utje ~loveka, mo`nosti doseganja višjega cenovnega razreda in u~inkovitejšega tr`enja lesarskih izdelkov. Ljerka Fin`gar je ocenila letošnji pohištveni sejem. Imela je pripombe na datum, ki onemogo~a kvalitetno pripravo in izdelavo eksponatov zaradi dopustov, razstavni prostor je neustrezen in ne dopuš~a ve~jih pre-zentacij. “Prisotni so še najbolj vztrajni oblikovalci, novinci in mlada generacija iz šol. Proizvajalci bi morali biti pri uvajanju novega izdelka bolj vztrajni in potrpe`ljivi. Velikokrat se zaradi za~etnega neuspeha prekine s proizvodnjo, namesto da bi na podlagi pridobljenih izkušenj odpravili pomanj- Podpisniki pogodbe o ustanovitvi Razvojnega centra za lesarstvo LES wood 51 (1999) 12 kljivosti. Lokacija Razvojnega centra za lesarstvo v Javorju ni primerna, nosilec bi morala biti Biotehniška fakulteta - Oddelek za lesarstvo. V okviru tega centra bi morali delovati tudi oblikovalci pohištva”. Generalni direktor mag. Miroslav Štrajhar je povedal, da oblikovalci razmišljajo vnaprej, na kulturo bivanja, na izvedbo, ki se bo ~ez nekaj let prijela. Vendar je oblikovanje samo del razvoja, razvoj je kompleksnejša zadeva. Razvijati je treba izdelke, ki niso samo oblikovno prijetni, ampak se bodo tudi tr`ili. Izhodiš~e oblikovanja je tr`iš~e. V razvoj smo nekateri veliko vlo`ili. GZS-Zdru`enje lesarstva naj pripravi pregled nagrajenih in razstavljenih proizvodov, ki so se vklju-~ili v proizvodnjo. Razvojni center naj vklju~i tudi oblikovalce, glede na vsebino in obseg prevzetih projektnih nalog. Glede pohištvenega sejma bo UO GZS-Zdru`enje lesarstva prou~il mo`nosti novega termina. Direktor Lipe iz Ajdovš~ine Nedeljko Gregori~ je povedal, da Promosedia ni ve~ tisto, kar je nekdaj bila in ni ve~ na vrhu zanimanja obiskovalcev. Zaradi kraje novih oblik razstavljalci ne razstavljajo ve~ zadnjih modelov, ampak se v ta namen bolj uveljavljajo hišni sejmi. Promosedia torej ni toliko oblikovalski ampak bolj organizacijski vzorec. Novejše kuhinje imajo vedno manjši dele` lesa. Uveljavlja se plastika, ki je bolj stabilna, cenejša, po izgledu nadomestljiva lesu, v pogledu diskoloracije lesa pa bolj enakomerne strukture. Bojan Papi~, direktor Lesnine, je predlagal, da bil bil pohištveni sejem v spomladanskem ~asu. Po razstavi traja rok uvajanja izdelka na trgu pribli`-no tri mesece, kar pomeni v primeru septemberskega sejma ponudbo meseca januarja, ki pa tr`no ni primeren. Ljerka Fin`gar je imela pripombo na spreminjanje nagrajenih izdelkov na hišnih ali pohištvenih sejmih pri izdelavi naslednjih serij v proizvodnji. To je s stališ~a avtorja nedopustno. V dis- Sejmi in razstave kusiji je bilo izra`eno stališ~e, da ima proizvajalec pravico, da prilagodi obliko in konstrukcijo tehnologiji in zahtevam tr`iš~a, ~e projektirani izdelek ni ekonomsko izvedljiv na razpolo`ljivi tehnologiji in prodajljiv na trgu. Vsako spremembo bi morali uvajati v soglasju z avotrjem, sicer to ni ve~ prvotni avtorjev izdelek. Seveda je to podro~-je zelo delikatno in je zato previdnost še toliko bolj potrebna. Posvet je bil vsekakor koristen. Glede števil~ne udele`be in pri~akovane u-~inkovitosti stroke na tem podro~ju ne moremo biti zadovoljni, bil pa je le poskus in dana mo`nost, da smo navzo~i na temo oblikovanje pohištva lahko sproš~eno povedali svoje mnenje. 23. septembra je bilo sre~anje sodelavcev revije Les. Udele`ilo se ga je 15 tudi najbolj pogostih in zvestih piscev. Nadaljevali smo s posvetom Strategija razvoja lesarstva Slovenije. Ciril Mrak je v uvodni obrazlo`itvi govoril o pomenu posveta in organizacijskih te`a-vah pri vsklajevanju vsebine in udele`-be dolo~enih inštitucij. Osnovni namen posveta v organizaciji Zveze lesarjev Slovenije je bila popularizacija lesarstva in izboljšanje ekonomske u~inkovitosti poslovanja. Navedel je dosedanje posvete in pismena gradiva v zvezi z razvojnimi programi ali usmeritvami lesarske stroke: * Perspektiva razvoja lesnega gospodarstva Slovenije do leta 2000, Alojz Leb, Ljubljana, september 1975, 226 strani. * Strategija zunanjetrgovinske menjave Slovenijalesa - trgovine do leta 1985 s posebnim poudarkom na izvoz. Skripta Slovenijalesa, 124 strani. * Smernice razvoja lesarstva Slovenije. B F, ve~ avtorjev, Ljubljana, 1986, 136 strani. * Strategija razvoja lesarstva Slovenije do leta 2000. GZS-Strokovno zdru`enje lesarstva, Odbor za lesarstvo, ve~ avtorjev, Ljubljana, 1991, 31 strani. * Konles - Konzorcij lesarskih podjetij Notranjsko-Primorske regije. MZT, 417 dr. Renata Vitez. * Strategija industrijske razvojne politike Slovenije za obdobje 1994-2000. MGD, Ljubljana, 1994. * Strategija razvoja lesarstva, dr. Tratnik, Ljubljana, 1995. * Analiza stanja in predlogi ukrepov v panogi Obdelava in predelava lesa ter proizvodnja pohištva za obdobje 1994 do 1997. Poro~eva-lec št. 56/I, 18. september 1998. * Predstavitev slovenske lesne industrije in ocena poslovanja v letu 1998. GZS-Zdru`enje lesarstva Slovenije, dr. Jo`e Korber, april 1999, Les 5/99. * Sklepi Odbora Dr`avnega zbora Republike Slovenije za lesarstvo. Predsednik odbora dr. Jo`e Zago-`en, Les 7-8/99. Pismeno gradivo za posvet: * referata dr. Tratnika in dr. Merzelja, Les 9/99, * Stanje slovenske lesne industrije -Poro~ilo dr. Korberja s seje odbora dr`avnega zbora za gospodarstvo, dne 9. aprila 1999 v Ribnici, dopolnjeno z novejšimi ugotovitvami, * referat mag. Stojana Kokošarja, Les 11/99, * Razvojni center za tehnologijo, Igor Milavec, revija Les 9/99, * Sejemski obveš~evalec Lesarstvo 1999, v katerem so objavljena razmišljanja pomembnih osebnosti, zaposlenih v lesarstvu, o stanju, problematiki in viziji razvoja panoge. Cilj posveta: ustrezne inštitucije naj prevzamejo organizacijo izdelave strategije razvoja lesarstva Slovenije, ki bo pomenila preokretnico v sedanjem ve~ letnem negativnem poslovanju. Sekretar GZS-Zdru`enje lesarstva dr. Jo`e Korber je podal pregled poslovanja za leto 1988 in dopolnjena stal-iš~a UO-Zdru`enje lesarstva, ki jih je podal na seji odbora Dr`avnega zbora za gospodarstvo meseca aprila 1999. Dr. Mirko Tratnik je prikazal primerjavo mnogih kazalnikov iz ve~ih dr`av, vendar z osnovno pripombo v najve~ih primerih, da za Slovenijo takih podatkov ni na razpolago. Torej LES wood 51 (1999) 12 pomeni, da morajo ustrezne inštitucije poskrbeti za primerljivost stanja slovenske lesne industrije z drugimi dr`a-vami. To naj bi bili tudi pomembni izhodiš~ni podatki za izdelavo strategije razvoja panoge. Predlagal je izdelavo strateške študije, pri kateri bi morali sodelovati poleg predstavnikov gospodarstva tudi Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Gospodarska zbornica-Zdru`enje lesarstva, Biotehniška fakulteta-Oddelek za lesarstvo in drugi. Pri tem je anga`irati strokovnjake v starosti 30 do 35 let. Bojan Kern, predstavnik Zveze društev in`e-nirjev in tehnikov Slovenije, je predlagal tudi vklju~itev nevladnih organizacij, oziroma organizacij civilne dru`be. Glede sodelovanja Ministrstva za gospodarske dejavnosti na posvetu je dobil organizator na podlagi dopisa ministrici zagotovilo, da se bosta posveta udele`ila dva predstavnika. Predvideno je bilo, ~e bo le mo`no sodelovanje, z naše strani najbolj za-`elene dr`avne sekretarke dr. Renate Vitez ali podsekretarke mag. Mateje Mešl in Miroslava Pivka. Na posvet je prišel, zaradi zasedenosti prej omenjenih, vladni svetovalec Gorazd Jenko. Predstavnik MGD naj bi obrazlo`il dosedanja stališ~a v zvezi z razvojem lesarske panoge in v nadaljevanju nove usmeritve v gospodarstvu. Gorazd Jenko je povedal, da je bil koncept izdelave analize stanja in predlogi ukrepov poslovanja slovenske lesne industrije, objavljen v Poro~evalcu 56/98, enak po vsebini in na~inu podajanja kot za ostale panoge. Avtor analize je sodeloval s podjetji vklju~no z GZS-Zdru`enje lesarstva in Obrtno zbornico. Sicer pa so v programih sanacije udele`ene delovno intenzivne panoge in panoge z ve~jimi izgubami. Dr. Korber je imel pripombo, da pri izdelavi analize stanja niso kontaktirali predstavnikov ve~jih podjetij, Mrak pa, da je imela lesna industrija v letu 1998 od vseh panog v predelovalni dejavnosti najve~jo izgubo in je zaradi tega potrebna posebne pozornosti. Dr. Franc Merzelj je podal stanje o slovenskem `agarstvu v ~asu tranzici- Sejmi in razstave je. Povedal je, da se je število `agar-skih obratov v Švici razpolovilo glede na nekdanje število, prav tako je bilo podobno v Avstriji. Iz podanega gradiva je razvidno, da imamo v Sloveniji sedaj pribli`no 8.400 `agarskih obratov (do oktobra 1999 je bilo lastnikom vrnjenih šele 55 % gozdov), kar pomeni bistveno pove~anje števila v primerjavi z letom 1991. Pri navedenem poseku 2,092 mio m3 leta 1995 to pomeni povpre~no 249 m3 hlodovine na en `agarski obrat letno. To je bil tudi glavni razlog, da sem vztrajal pri predstavitvi sedanjega stanja `a-garske proizvodnje, ~eprav na pohištvenem sejmu. Vprašamo pa se lahko, ali ni neke inštitucije v Sloveniji, ki bi vse potencialne investitorje v nove kapacitete `agarskih obratov pravo~as-no opozarjala na realnost slovenskega tr`iš~a s hlodovino in `aganim lesom. Ali moramo res najprej postaviti prevelike zmogljivosti, da lahko ugotovimo napako šele po vlo`enih sredstvih. Igor Milavec je obrazlo`il pomen in osnovne naloge ustanovljenega Razvojnega centra za lesarstvo, mag. Sto-jan Kokošar pa se je odpovedal predstavitvi referata o strateškem planiranju v Javor Pivka, ki je bil zamišljen kot napotek za planiranje po posameznih podjetjih. Moram povedati, da izpad te predstavitve globoko ob`alu-jem zaradi pomembnosti vsebine, vlo-`enega truda in voljo avtorja, da bi prispeval pomemben dele` k u~inkovi-tejšemu poslovanju lesarske stroke. Pripravljenih referatov z gradivom je bilo vsekakor dovolj, le ti pa so vzbudili toliko diskusije, da je zmanjkalo ~asa za celotno predstavitev dnevnega reda. To pomeni napako pri pripravi in vodenju posveta, lahko pa tudi tolma~imo in poskušamo razumeti, da razvojne usmeritve ne moremo opredeliti na enem posvetu, kar tudi ni bil namen, in da je obravnava razvojne problematike v bli`nji prihodnosti in ob ve~jem anga`iranju dolo-~enih inštitucij še kako potrebna. Za sklep posveta, ki se ga je udele`ilo 39 lesarjev, je bila izra`ena `elja in 418 potreba po izdelavi strategije razvoja lesarstva Slovenije v organizaciji GZS-Zdru`enje lesarstva in Ministrstva za gospodarske dejavnosti, v sodelovanju z ustreznimi usposobljenimi strokovnjaki in inštitucijami, saj obseg in zahtevnost te naloge presega sposobnosti in zmogljivosti posamezne inšti-tucije. Kot napotnico za delo naj navedem misel direktorja Javor Pivka Petra Tom-ši~a: “Vizija je `elja po ustvarjanju novega, je odgovor na to, kaj `elimo ustvariti v prihodnosti. Biti vizionar pomeni, da imaš izdelano podobo podjetja v prihodnosti, da z njo navdušiš sodelavce oziroma zaposlene, jih vodiš po poti do njenega doseganja in si pri tem za zgled”. Zadnji dan strokovnih posvetov je bil petek, 23. septembra, o temi ra~u-nalništvo v lesarstvu. Andrej Skvar~a, CSI Ljubljana, je prikazal novosti programa Pro Lignum in TwinCAM, Toma` Kri`nar, Arhinova, izdelavo strešnih konstrukcij, Slavko Zelen, Intertrade ITS, poslovni sistem Baan, Jakob Pla-ninc, Planles, pripravo dokumentacije za individualna naro~ila in dodatno Peter Rau, Šola za oblikovanje, predavanje na temo oblikovanje v lesu. Vse posvete je povezoval tajnik Zveze lesarjev Slovenije Ciril Mrak. Kot zaklju~ek sejemskih dogodkov naj navedem, da se je sejma udele`ilo 400 razstavljalcev, ki so razstavljali na 12.000 m2 površine, obiskalo ga je 75 tiso~ obiskovalcev, lesarskega plesa se je udele`ilo 200 plesalcev, strokovnih posvetov pa 100 udele`encev. Upamo, da je vsak udele`enec pridobil nekaj koristnega in uporabnega tako v privatnem kot poslovnem `iv-ljenju. Ciril MRAK, dipl. in`. LES wood 51 (1999) 12 Strokovne vesti 419 Govoriti ali ne govoriti - to je zdaj vprašanje Vsakdanja dilema. Poglejmo, kaj je o tej ko~ljivi zadevi menil znameniti Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Bo(thius), rimski dr`avnik in krš~anski filozof (rojen ok. 480 v Rimu in usmr-~en v Paviji 524. Bil je kancler na dvoru Teodorika Velikega). V svoji Tola`bi filozofije (De consolatione philoso-phiae) 2, 7, 20 je zapisal: “Ko bi bil mol~al, bi bil ostal filozof.” (Si tacui-sses, philosophus mansisses). Ozadje izreka je naslednje: neki psevdo-filozof (t.j. nepravi filozof; ki pa se je imel za filozofa) je dolgo ~asa hladnokrvno in mol~e, kot pravi filozof, prenašal zasmehovanje svojega zoprnika. Zato mu je neko~ zmagoslavno rekel: “Ali si zdaj kon~no uvidel, da sem filozof?” (Iam tandem...intellegis me esse philosop-hum?). Tedaj oni ostro odvrne: “Seveda, ko bi bil mol~al!” (Intellexeram,... si tacuisses!). Prim. Hiob 13, 5 Vulgata (v kat. Cerkvi merodajni prevod Biblije cerkvenega o~eta Hieronima): “O ko bi le mol~ali, potem bi vas mogli imeti za modre.!” (Atque utinam taceretis, ut putaremini esse sapientes!) in Izreki 17, 28 Vulgata: “Tudi tepec, ~e mol~i, lahko velja za pametnega”. (Stultus quo-que, si tacuerit, sapiens reputabitur). Takšne so torej latinske korenine znamenite sentence. Abraham Lincoln je v Golden Book (1931) zapisal: “Bolje mol~ati in da te imajo za tepca, kot spregovoriti in odstraniti vsak dvom”. (Better to remain silent and be thought a fool than to speak out and remove all doubt.). Tudi makedonskemu kralju Arhelaju (Archelaus, vladal 413-399 pred našim štetjem) je bila tišina ljubša od bese-di~enja. Ko ga je brivec vprašal, kako naj ga ostri`e, je odvrnil: “V tišini.” Francis Bakon (1561-1626) je v Anti-theta of Things zapisal: “Molk je vrlina tepcev” (Silence is virtue of fools). Jerome K. Jerome je izrekel nekaj podobnega: “Komajda je kaj lepšega, kot poslušati kako kak tepec mol~i.” Nemci pravijo: “Govoriti je srebro, mol~ati pa zlato”. (Sprechen ist silbern, Schweigen ist golden). Glava s prstom na ustih nad portalom Schweigerjeve hiše do-misleno nakazuje ime lastnika ene najlepših ljubljanskih ba-ro~nih stavb (Schweiger, nem. schweigen = mol~ati) Kako pomemben je molk, je lepo povedal Baltasar Gracian y Morales. “Previden molk je svetinja modrosti.” (Es el recatado silencio sagrado de la cordura.). Groucho, eden od bratov Marx, je trdil, da `enske ob rojstvu cepijo z gramofonsko iglo, zato tem bolje bolje razumemo star pregovor: “Molk je najlepši `enski okras”. (Upam, da tega ne bo brala moja `ena.) Molk pa utegne biti tudi krut. Robert Louis Stevenson je v Virginibus in Pue- risque zapisal: “Najbolj krute la`i so pogosto izre~ene mol~e”. (The cruellest lies are often told in silence). Po vsem tem ~lovek res ne ve ali naj govori ali mol~i. Kljub temu pa mislim, da je bolje govoriti, kajti: “Tišina se širi sama od sebe in ~im dlje ~asa je bil pogovor prekinjen, te`je ga je obnoviti.” (Silence propagates itself, and the longer talk has been suspended, the more difficult it is to find anything to say.) (Samuel Johnson). Naj kon~am bolj veselo! Antonin Dvorak (1841-1904), ki so ga sprva namenili za mesarja, avtor Rusal-ke in Slovanskih plesov, je bil trdovraten redkobesedne`. Neko~ se je s prijateljem z vlakom peljal iz Prage na Dunaj. Beseda ni in ni stekla. Prijatelj je poskušal prekiniti mu~no tišino, zato se je nenadoma usekal po ~elu: “Uh, ti komarji. Le od kod se jemljejo!”. Antonin pa ni~. Ure so tekle... Pred Dunajem se je skladatelj kon~no oglasil: “Gotovo iz zamo~virjenih travnikov”. Tudi junak druge zgodbe je Tone, tokrat znameniti Anton Bruckner (1824-1896). Bil je gotovo najve~ji posebne` med komponisti 19. stoletja. Gustav Mahler je menil, da je “pol bog pol butec”, Richard Wagner pa, da je “mojster nad mojstri”. Bil je tako slaven, da mu je ob upokojitvi cesar odkazal ~astno stanovanje v baro~nem dvorcu Zgornji Belvedere, najbolj reprezentan~ni zgradbi Dunaja (spominska ploš~a!). Bil je globoko veren in izredno plah . Neko~ je na slavnostni ve~erji ob njem sedela neznana lepotica v ~udoviti obleki. Srame`ljivi Bruckner je do`ivljal te`ke trenutke. Ni se upal spregovoriti. Kon~no re~e lepa gospa: “Dragi maestro, prav zaradi vas sem oblekla svojo najlepšo obleko, vi pa ne bev ne mev.” Skromni Bruckner je v silni stiski izdavil: “Moj Bog, pa menda res ne prav zaradi mene! ... Zaradi mene ... vam ne bi bilo treba ni~esar oble~i!!” Kje je vaša zgovornost? Govoriti ali ne govoriti. To je zdaj vprašanje... Niko TORELLI LES wood 51 (1999) 12 Vzgoja in izobra`evanje 420 Stoli iz LIPE Ajdovš~ina za zdravo sedenje dijakov na SLŠ Nova Gorica Tovarna pohištva Lipa iz Ajdovš~ine je v za~etku šolskega leta 1999/2000 iz svojega proizvodnega programa kot sponzor opremila ra~unalniško u~ilnico na Srednji lesarski šoli v Novi Gorici z ergonomsko oblikovanimi stoli. Stoli se po svoji obliki razlikujejo od obi-~ajnih stolov in dijaki so se nanje morali najprej navaditi. Stole so ocenili dijaki 4. letnika programa lesarski tehnik. Dne 17. novembra 1999 je bila v mali sejni dvorani GZS-Zdru`enje lesarstva 5. seja upravnega odbora Zveze lesarjev Slovenije. Dnevni red: 1./ Pregled zapisnika 4. seje upravnega odbora 2./ Poro~ilo o delu Zveze lesarjev Slovenije v letošnjem letu 3./ Obravnava predloga programa dela Zveze za leto 2000 4./ Priprave na ob~ni zbor Zveze le- Lili: Najbr` je bilo glavno vodilo proizvajalcev stola to, da ~lovek pri sedenju ne miruje popolnoma, ampak se premika. Stol je zasnovan tako, da sledi gibom ~loveka, ki ga uporablja. Stol je ergo-nomsko oblikovan, hrbtenico podpira ravno na tistem delu, kjer se le-ta najhitreje utrudi in ji nudi najboljšo oporo (oblazinjeno). Ta stol je tudi udoben, saj celo po nekajurnem sedenju ne ~u-timo nikakršne utrujenosti ampak kve~-jemu `eljo, da bi še sedeli na njem. Stol se mi zdi še posebej primeren in uporaben predvsem v šoli, saj je togost obi~ajnih stolov v primerjavi z le-tem o~itna. Po nekajurnem sedenju na obi-~ajnih stolih postanemo “vsi trdi”, medtem ko ostanemo na tem stolu prijetno spo~iti. Marko: Stol se od drugih razlikuje `e po zuna- sarjev Slovenije 5./ Razno (~lanstvo v Slovenskem nacionalnem komiteju FEANI). Sklepi: 1. Upravni odbor je potrdil zapisnik 4. seje UO ZLS, poro~ilo o delu ZLS in program dela ZLS za leto 2000. 2. Ob~ni zbor Zveze lesarjev Slovenije bo v ~etrtek, dne 9.12.1999, ob 12.00 uri na B F. V predlagani dnevni red je treba uvrstiti še spremembo Pravil ZLS in ~lanstvo v FEANI. njem videzu. Za sedenje je udoben, omogo~a guganje naprej in nazaj. Bolj mi je vše~ od obi~ajnih šolskih stolov. Sebastjan: Zelo pomembno pri tem stolu je, da se na njem lahko gugaš, še zlasti se mi zdi primeren za šole, saj vendar ne moreš celo uro mirovati. Vše~ mi je tudi to, da je oblazinjen in bolj udoben. Sedenje na njem nudi pravi u`itek. Manjša je tudi njegova pokvarljivost, dijaki se na obi~ajnih stolih gugamo na eni nogi, ta pa to omogo~a `e sam po sebi. Erik: ^e bi take stole imeli po vseh u~ilnic-ah, bi bilo sodelovanje pri pouku la`je in mi bi bili gotovo manj utrujeni. Iz podatkov, ki nam jih je posredoval šolski dispanzer je bilo razvidno, da so okvare hrbtenic in nepravilna dr`a pri otrocih in mladostnikih pogostejši. Šestin sedemurno sedenje šolajo~e se mladine bi si zagotovo zaslu`ilo ve~jo pozornost. @al pa je oprema šol z zdravim pohištvom vedno odvisna od denarja, ki ga ni nikoli dovolj na razpolago, sponzorji pa seveda lahko prispevajo le dolo~en dele`. Darinka KOZINC, univ. dipl. in`. SLŠ Nova Gorica 3. Ob~nemu zboru se predlaga sprememba 18. ~lena Pravil ZLS in sicer: ”UO je sklep~en, ~e je navzo~ih najmanj polovica ~lanov. Pol ure po sklicu seje sprejemajo sklepe dejansko navzo~i z ve~ino glasov”. 4. Razvojni center za lesarstvo naj ima stalno rubriko v reviji Les. 5. UO ZLS predlaga dr. Slavka Mihevca za Jesenkovo nagrado. 6. Imenuje se skupina za pripravo lesarskega slovarja: vodja skupine dr. Ni-ko Torelli, Marjeta Humar (SAZU), Andrej ^esen, Mirko Geršak, Majda Kanop, dr. @eljko Gorišek, dr. Vesna Tišler, dr. Franci Pohleven in dr. Bojan Bu~ar. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. Upravni odbor Zveze lesarjev Slovenije LES wood 51 (1999) 12 Iz dela društev 421 Ob~ni zbor Društva in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana vodstva zbornice, vlade, mednarodnih asociacij, odpirali aktualne probleme stroke in gospodarstva. To bo lahko oblika sre~anja, kjer bomo preverjali ideje in poteze v korist stroke. Za pridobivanje novih ~lanov bomo uporabili vse mo`ne oblike vabljenja. Tako bomo obiskali in povabili v društvo direktorje in njih sodelavce - strokovne teame v podjetjih, ki gravitirajo k ljub-V ~etrtek, 18. novembra 1999, je Društ- kovnih izpitov in ga deponirali pri In`e- ljanskemu društvu. Vsako posvetovanje, vo in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljub- nirski zbornici. Informacije o aktivnostih ekskurzijo ali drugo sre~anje bomo izko-ljana organiziralo ob~ni zbor. Udele`enci društva, vabila za naše akcije, obvestila ristili tako, da bomo udele`ence pov-so pregledali delo društva v minulem in vabila za seje IO, nadzornega odbora abili med ~lane društva. Za skupno ak-dveletnem obdobju, se dogovorili za de- in ~astnega razsodiš~a smo v prek tivnost pri pridobivanju novih ~lanov bo-lo v predstoje~em mandatu, razrešili do- 6.000 izvodih poslali na prek 400 na- mo pridobili tudi Zvezo lesarjev Slove-sedanje organe društva in izvolili nove. slovov. Racionalno smo organizirali fi- nije, ljubljansko društvo pa bo aktivno nan~no poslovanje društva in uredili do- sodelovalo v skupnih akcijah, ki jih bo V poro~ilih predsednika društva, tajnika, kumentacijo. Izdelali smo pregledno evi- organizirala Zveza lesarjev Slovenije. nadzornega odbora in ~astnega razso- denco strokovnih kadrov, ki jih vabimo diš~a so bile prikazane aktivnosti društva na posvetovanja, ekskurzije, sre~anja in Naše mo`nosti pove~ujemo tudi z nov minulem mandatu. Udele`enci ob~ne- druge aktivnosti. Izvršni odbor društva je vimi organizacijskimi prijemi. Na ob~-ga zbora so v razpravi dopolnili poro~i- imel 8 sej. Sodelovanje z Zvezo lesarjev nem zboru smo sklenili, da postanemo la, predlagali vrsto idej za aktivnost Slovenije je bilo primerno, vsekakor pa pridru`eni ~lan Zveze in`enirjev in teh-društva v prihodnje. Delo IO, predsed- bolj kreativno kakor v preteklosti. nikov Slovenije. To nam bo pove~alo ra-nika in tajnika v minulem obdobju, so dius delovanj, omogo~ilo nam bo, da ocenili kot zelo dobro, kljub dejstvu, da Osrednjo pozornost je ob~ni zbor po- direktno z njimi sodelujemo na nate~a-celotnega programa v zamišljenem ob- svetil stanju ~lanstva v društvu. ^eprav jih, ki jih razpisujejo razna ministrstva. segu ni bilo mogo~e uresni~iti. Izpeljanih imamo sedaj 150 ~lanov, kar je enkrat je bilo pa nekaj neplaniranih aktivnosti. ve~ od kriti~nega 1993. leta, ko nas je Ker je Ministrstvo za gospodarske de-bilo le 73, je to, ob dejstvu, da v le- javnosti zavrnilo našo vlogo za prido-V minulem mandatu smo organizirali 7 sarstvu dela prek 2.000 strokovnjakov bitev statusa društva, ki deluje v javnem posvetovanj, oz. seminarjev s prek 550 raznih strok, za katere bi bilo koristno, interesu v gospodarstvu, bomo do na-udele`enci. Najbolj odmeven je bil da so naši ~lani, sedanje stanje zaskr- daljnjega ta status uporabljali prek ZIT strokovni posvet pred uvedbo davka na bljujo~e, posebno, ker je med našimi Slovenije. ^lanom DIT lesarstva Ljublja-dodano vrednost, izredno kvaliteten pa ~lani zelo malo direktorjev podjetij in na, strokovnjakom in vsem udele`en-je bil pripravljalni seminar, opravljen po sploh kadrov iz vodstvenih struktur pod- cem, ki ste sodelovali v naših aktivnostih, novem Zakonu o gradnjah, za strokov- jetij in ustanov, pogrešamo profesorje se zahvaljujemo za sodelovanje. Vabim ne izpite za projektante, vodje deloviš~, naših šol, mlade strokovnjake in štu- vas, da tudi v prihodnje sodelujete z na-nadzornike itd. Zanimivo je bilo tudi dente. Takšno stanje zahteva odlo~no mi. Vodstvene ekipe v podjetjih in šolah, posvetovanje o temi “Problemi odpad- akcijo za spremembo stanja. strokovnjake, ki delate v lesarstvu ali nih voda v lesni industriji Slovenije”, ki zanj, tudi študente lesarstva, ki še niste smo ga izpeljali skupno z Ministrstvom Osrednja naloga društva v mandatu ~lani našega društva, vabimo in prosi-za okolje in prostor. 1999-2001 ostane tudi v prihodnje skrb mo, da se v~lanite. Rast in razvoj društva za dvig strokovne ravni ~lanov društva kot stanovske organizacije naj bo interes Organizirali smo 5 strokovnih ekskurzij ter drugih strokovnjakov, ki delajo v celotne stroke, ne le nekaj entuziastov, ki na mednarodne sejme. ^lanom društva lesarstvu in zanj. Kakor doslej, bomo so do sedaj delovali v društvu. ^im ve~ smo omogo~ili brezpla~en ogled treh tudi v prihodnje za to organizirali oblike nas bo, ~im bolj bomo aktivni, la`e bo-sejmov pohištva in en sejem strojev in izobra`evanja, kot so: seminarji, posve- mo krepili med strokovnjaki, ki delajo v opreme za lesno industrijo na Gospo- ti, predavanja, strokovne ekskurzije itd. lesarstvu in zanj, kreativno, stanovsko darskem razstaviš~u v Ljubljani. Uvajamo pa novo obliko sre~anj; to so pripadnost stroki, ki je in bo med najbolj klubski ve~eri na Biotehniški fakulteti, atraktivnimi v Sloveniji. V tem mandatu smo dobili nova, potrje- Oddelku za lesarstvo. Na klubskih ve~e-na pravila društva. Izdelali smo Pravilnik rih bodo v neformalni obliki vrhunski Tajnik DIT lesarstva Ljubljana o programu in na~inu opravljanja stro- strokovnjaki iz naše in drugih strok, iz Lojze NOVAK, univ. dipl. oec. LES wood 51 (1999) 12 Novoletno voščilo 422 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 121-46-60, fax.: (061) 121-46-64 el. pošta: revija.les@ siol.net, http://www.zls-zveza.si Zveza lesarjev Slovenije se zahvaljuje za uspešno sodelovanje: * bralcem revije Les in drugih publikacij, * kupcem lesarske literature, * obiskovalcem strokovnih posvetov, * predavateljem, * piscem in sodelavcem, * oglaševalcem in * zaposlenim v lesarstvu. Vsem skupaj `elimo veliko uspehov in osebnega zadovoljstva v novem letu 2000. OGLAŠEVALCI V LETU 1999 Ü JELOVICA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA, d.d. Kidri~eva 58, 4220 ŠKOFJA LOKA KLI LOGATEC, d.d. Tovarniška 36, 1370 Logatec ^ lip bled LIP lesna Industrija Bled d.d. 4260 Bled, Ljubljanska c. 32 LIP LESNA INDUSTRIJA BLED d.d. Ljubljanska 32, 260 Bled marles hiše maribor d.o.o. MARLES HIŠE Maribor d.o.o. Limbuška c. 2, 2000 Maribor kKAUf KNAUF LJUBLJANA d.o.o. Dunajska c 115, 1000 Ljubljana LIKO /Rrtt* ■ LIKO Vrhnika d.d. Verd 100a, 1360 Vrhnika alples ALPLES LESNI PROGRAM, d.o.o ^ešnjica 48 B, 4228 @ELEZNIKI (tt) lesnina Lesnina inženiring d.d», Parmova 53, 1000 Ljubljana LESNINA IN@ENIRING d.d. Parmova 53, 1000 Ljubljana INLES TRGOVINA d.d. Merharjeva ul. 3, 1310 RIBNICA SVEA LESNA INDUSTRIJA d.d. Cesta 20. julija 23, 1410 Zagorje NAREDI SAM 'cbi^c x OBL’^ KRANJ - PETNINA, d.o.o. Mirka Vadnova 14, 4000 KRANJ ^Baroles NOVOLES, LESNA INDUSTRIJA STRA@A, d.d. Na `ago 6, 8351 STRA@A LES wood 51 (1999) 12 ANGA d.o.o. Kotnikova 5, 1000 LJUBLJANA BELINKA d.d. Zasavska 95, 1231 LJUBLJANA ^RNU^E BICOM d.o.o. [martinska 245, 1260 LJUBLJANA BLA@I^ FRANC Robni trakovi s.p. Baznikova 35, 1000 LJUBLJANA BRAMAC d.o.o. Dobruška vas 45, 8275 ŠKOCJAN BREST POHIŠTVO, d.o.o. Cesta 4. maja 18, 1380 CERKNICA BUTAN PLIN d.d. Verovškova 70, 1000 LJUBLJANA C3D HIŠE d.o.o. Podutiška 154, 1000 LJUBLJANA CALCIT d.d. Stahovica 15, 1242 STAHOVICA CIPROŠ d.o.o. Lobnica 18, 2342 RUŠE COMET d.d. Tovarni{ka 5, 3214 ZRE^E DETA TRADE - SCHRAG Ruska 8, 1000 LJUBLJANA DRAGO HOSTEJ s.p. Pokoše 27 a, 2314 ZGORNJA POLSKAVA ELEKTROMATERIAL Lendava d.d. Kolodvorska 8, 9220 LENDAVA ELIT d.o.o. Cerkniška 8, 1000 LJUBLJANA EPIC d.o.o. Ljubljanska 2, 6230 POSTOJNA ESAL d.o.o. Vokova 9, 5210 ANHOVO ETE d.o.o. Cesta na Brdo 17, 1111 LJUBLJANA FINITURA d.o.o. Pre~na pot 4, Dragomer, 1351 BREZOVICA GARANT, POHIŠTVENA INDUSTRIJA POLZELA d.d. Polzela 134, 3313 POLZELA GAŠPER, d.o.o. Mariborska 22, 2360 RADLJE OB DRAVI GLIN K&M d.o.o. Lesarska 10, 3331 NAZARJE GORENJE NOTRANJA OPREMA, d.d. Partizanska 12, 3320 VELENJE GORIŠKE OPEKARNE d.d. Merljaki 7, 5292 REN^E Oglaševalci HAPRO Dobja vas 186, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM HEINZ BÜHNEN d.o.o. Spodnja [~avnica 21a, 9250 GORNJA RADGONA HENELIT INTERNATIONAL d.o.o. Zalo{ka 147, 1000 LJUBLJANA HOJA, LEPLJENE KONSTRUKCIJE, d.o.o. I`anska c. 18, 1000 LJUBLJANA IGT IGTERM d.o.o. Dolenjska 166, 1000 LJUBLJANA INTERTRADE ITS d.o.o. Kolodvorska c. 9, 1000 LJUBLJANA IMONT, d.o.o. Otiški vrh 156, 2373 ŠENTJAN@/DRAVOGRADU IZOLIRKA LJUBLJANA p.o. Ob `eleznici 18, 1110 LJUBLJANA JADRAN d.d. Se`ana Partizanska 69, 6210 SE@ANA JAVOR PIVKA, d.d. Kolodvorska 9 A, 6257 PIVKA JUSTIN SEDELJ[AK s.p. Prapre~e 25, 3305 VRANSKO KAGER HIŠE d.o.o. Ob Dravi 4a, 2251 PTUJ KNUT d.o.o. Mali Osolnik 17, 1311 TURJAK KOIMPEX s.r.l. Narodna ul. 47/I, 34016 Op~ine, TRST-ITALIJA KOPITARNA SEVNICA d.d. Prvomajska ul. 8, 8290 SEVNICA KOVINOPLASTIKA LO@ d.d. Cesta 19. oktobra 57, 1386 STARI TRG PRI LO@U KRI@EVSKE OPEKARNE d.d. Boreci 49, 9242 KRI@EVCI LESNA, TOVARNA POHIŠTVA PAME^E, d.o.o. Pame~e 150, 2380 SLOVENJ GRADEC LIK KO^EVJE d.d. Novomeška 5, 1330 KO^EVJE LIKO VRHNIKA, d.d. Verd 100 A, 1360 VRHNIKA LIP BLED, d.d. Ljubljanska 32, 4260 BLED LIP POLJ^ANE, d.d. Bistriška 2, 2319 POLJ^ANE 423 LIP RADOMLJE, d.d. Pelechova 15, 1235 RADOMLJE LIPA AJDOVŠ^INA TOVARNA POHIŠTVA, d.d. Lokarjev drevored 1, 5270 AJDOVŠ^INA LIPA KOSTANJEVICA, d.o.o. Krška cesta 7, 8311 KOSTANJEVICA LJUBLJANSKI SEJEM d.d. Dunajska 20, 1000 LJUBLJANA LUMAR HIŠE GOMILSKO, d.o.o. Šmatev` 26, 3303 GOMILSKO MARLES POHIŠTVO MARIBOR, d.o.o. Limbuška 2, 2000 MARIBOR MEBLO TOP d.o.o. TAPECIRANO POHIŠTVO Industrijska 5, 5000 NOVA GORICA MIPO - Milan Poto~nik s.p. Dolenja vas 73, 4227 SELCA MIZARSTVO KOVA^ d.o.o. Ljubija 55, 3330 MOZIRJE MIZARSTVO VIDMAR Jurka vas, 8351 STRA@A MURALES d.d. LJUTOMER Kolodvorska 3, 9240 LJUTOMER NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d. Šmartinska 132, 1000 LJUBLJANA NOVA OPREMA, TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, d.d. Pod Gradom 4, 2380 SLOVENJ GRADEC NOVOLIT d.d. Nova vas 56, 1385 NOVA VAS PFLEIDERER NOVOTERM d.o.o Povhova 2, 8000 NOVO MESTO OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE Celovška 71, 1000 LJUBLJANA PMD PETER GOLOB d.o.o. Partizanska 3-5, 2000 MARIBOR PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ d.d. Stara cesta 15, 4000 KRANJ PARON, d.o.o. LAŠKO Re~ica 100, 3270 LAŠKO PESED - JUSTIN SEDELJŠAK Prapre~e 25, VRANSKO PODGORJE d.o.o. ŠENTJERNEJ Trubarjeva 24, 8310 ŠENTJERNEJ PROSAN Smolnik 17, 2342 RUŠE REFLEX GORNJA RADGONA Podgrad 4, 9250 GORNJA RADGONA LES wood 51 (1999) 12 Oglaševalci 424 REK d.o.o. Na klancu 5, 2367 VUZENICA REMOPLAST d.o.o. Samostanska ul. 3, 2360 RADLJE OB DRAVI RIKO HIŠE d.o.o. Ljubljana Bizjanova 2, 1000 LJUBLJANA ROLTEK d.o.o. @elodnik 19, 1233 DOB SALONIT ANHOVO GRADBENI MATERIALI d.d. Vojkova 1, 5210 ANHOVO SIPOREX d.d. Zagorje Loke 64, 1410 ZAGORJE OB SAVI SLOVENIJALES IPH center d.o.o. Dunajska 22, 1000 LJUBLJANA SMREKA, d.o.o. Podsmre~je 20, 3342 GORNJI GRAD SNE@NIK p.o. Ko~evska Reka 40, 1338 KO^EVSKA REKA Dan odprtih vrat Dru`ba 3M, s sede`em v St. Paulu v Minnesoti, ZDA, je leta 1969 v švicarskem kantonu Zug ustanovila podjetje 3M East, katerega osnovna nalo-gaje (bila) vzpostavljanje poslovnih temeljev 3M-a na hitro spreminjajo~ih se trgih socialisti~nih in komunisti~nih dr`av srednje in vzhodne Evrope. Petnajst let je 3M East deloval izklju~-no iz Švice, v za~etku osemdesetih pa so spremembe zakonodaje v teh dr`a-vah omogo~ile odpiranje predstavništev oz. podru`nic v Zagrebu, Budimpešti, Pragi, Moskvi, Sofiji in Varšavi ter zaposlitev lokalnih delavcev, ki poznajo kulturno in poslovno okolje ter potrebe doma~ih strank. Razvoj omenjenih predstavništev je v devetdesetih botroval ustanovitvi samostojnih podjetij v naslednjih dr`avah: ^eška, Poljska, Mad`arska, Rusija in Romunija. GOLEC MIROSLAV Gregor~i~eva 56, 2000 MARIBOR STOL AMBIENTI d.o.o. Kamnik Korenova pot 3, 1240 KAMNIK ŠENK TRADE, d.o.o. Britof 23, 4000 KRANJ TIM d.d. Laško Spodnja Re~ica 77, 3270 LAŠKO TOM OBLAZINJENO POHIŠTVO, d.o.o. Glavna ulica 41, 8233 MIRNA TEHNOHIT d.o.o. Vodnikova 2, 1233 DOB TERMO d.d. Škofja Loka Trata 32, 4220 ŠKOFJA LOKA TRIANGLE d.o.o. Stritarjeva 11, 3000 TREBNJE TRIMO TREBNJE d.d. Prijateljeva 12, 8210 TREBNJE TRO PREVENT d.o.o. ob 5-letnici 3M Zaradi naraš~ajo~ega interesa slovenskega trga po 3M-ovih proizvodih in potenciala le-tega, pa tudi zaradi osamosvojitve Slovenije, je 3M East leta 1994 ustanovil svojo podru`nico v Sloveniji. 3M-ova podru`nica, s se-de`em v Ljubljani, s svojimi zaposlenimi zagotavlja nenehno prisotnost na slovenskem trgu, vzpostavljanje in utrjevanje poslovnih odnosov s poslovnimi partnerji, dr`avnimi ustanovami in z vse števil~nejšimi distributerji in pooblaš~enimi prodajalci, s katerimi jo ve`e tudi spoštovanje istih vrednot: inovativnosti, zanesljivosti in kakovosti 3M-ovih izdelkov in storitev. V prvih petih letih razvoja podru`nice se je odlo~itev 3M-ovega vodstva potrdila kot pravilna, kar je razvidno tako iz nenehne rasti prometa kot tudi v številu zaposlenih (na za~etku 7, danes 11), in ker kreativno in pri- Perzonali 2, 2391 PREVALJE UNIHEM d.o.o. Kajakaška c. 30, 1000 LJUBLJANA VAN-DEN d.o.o. Gregor~i~eva 8, 4000 KRANJ VELUX SLOVENIJA d.o.o. Ljubljanska 24, 1236 TRZIN VIESSMANN d.o.o. Cesta XIV. divizije 116a, 2000 MARIBOR VOVKO d.o.o. Kotnikova 5, 1000 LJUBLJANA Michael WEINIG A.G. D-97941 TAUBERBISCHOFSHEIM WO&WO SONAL Gregor~i~eva 56, 2000 MARIBOR ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Mikloši~eva 19, 1000 Ljubljana Šturm d.o.o. lagodljivo poslovno okolje v Sloveniji predstavlja odli~no osnovo za iskanje rešitev ter izzive za prihodnost, je podpora 3M-ovih strokovnjakov, z zelo obširnim tehni~nim znanjem iz razvejane mre`e podru`nic in laboratorijev po vsej Evropi, lahko zelo izrazita. Nadaljni razvoj podru`nice je odvisen od ekonomske situacije v Sloveniji ter njenega priklju~evanja Evropski skupnosti, a vodstvo dru`be 3M verjame in pri~akuje da bo produ`nica tudi v prihodnosti tesno sodelovala s svojimi strankami in dosegala dobre poslovne rezultate. 3M (East) AG - Podru`nica v Ljubljani Dimi~eva 9, 1000 Ljubljana, telefon: 061/1897-750, faks: 061/1897-777 PPC Gorenjski sejem pripravlja v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva in lesno sekcijo pri Obrtni zbornici Slovenije prvi slovenski sejem stavbnega pohištva, ki bo od 18. do 21. maja leta 2000 v Kranju. LES wood 51 (1999) 12 Kratke vesti 425 KRATKE vesti SEJA SVETA RAZVOJNEGA CEN- LIPA AJDOVŠ^INA RAZSTAVLJALA IZ AKTIVNOSTI DIT LESARSTVA TRA ZA LESARSTVO NA SEJMU MEBEL 99 V MOSKVI LJUBLJANA Dne 18. novembra 1999 je bila prva seja zavoda Razvojni center za lesarstvo. Na seji so imenovali sedem-~lanski strokovni svet, sprejeli statut in poslovni na~rt. Prednostna naloga zavoda bo projektna naloga strategija razvoja lesarstva, v kateri bodo vklju~eni strokovnjaki iz BF, stroke in vladnih inštitucij (MGD, MZT). V.d. direktorja zavoda RCL je Igor Milavec, univ. dipl. in`., predsednik Sveta zavoda pa Asto Dvornik, univ. dipl. in`. C.M. RAZMERE V NEMŠKI LESNOPREDELOVALNI INDUSTRIJI NISO RO@NATE Nemško lesnopredelovalna in pohištvena industrija izkazuje v prvih 8 mesecih tega leta 1,7 % porasta realizacije nasproti istemu obdobju lani. Vendar pa posamezni segmenti panoge še vedno izkazujejo nazadovanje, kot npr. stavbno pohištvo -1,7 %, proizvodnja lesnih tvoriv -4,9 %, proizvodnja pohištva -2,1 %. Razlog padcu rasti v teh segmentih pripisujejo velikemu uvozu iz vzhodnih dr`av (informacija povzeta iz Holzkurierjeve spletne strani). PONUDBA S SPLETNE STRANI Široka ponudba in nabava `agalnih strojev, strojne opreme za lesnopredelovalno industrijo, rabljena ali nova z vsega sveta, vklju~no s svetovanjem in projektiranjem pod: schmaus@ t-online.de. DIT LESARSTVA LJUBLJANA SE JE SESTALO NA OB^NEM ZBORU V SVEA ZAGORJE Dne 18. nov. je bil redni ob~ni zbor društva, na katerem so predstavniki društva poro~ali o dosedanjem delu, problematiki ter planih za obdobje 1999-2000. Ve~ o sre~anju lahko preberete v posebnem ~lanku Lojzeta Novaka, dolgoletnega sekretarja društva. Sejma Mebel 99, ki je potekal v EXPO CENTRU v Moskvi od 16. do 20. 11. 1999, se je udele`ilo 14 slovenskih pohištvenih podjetij. V sodelovanju z GZS so predstavili na enotnem, dobro oblikovanem prostoru, v paviljonu 3 najnovejše dose`ke. Poleg Lipe Ajdovš~ine so bili to naslednja podjetja: Alples, Krasoprema, Novoles, Paron, Pohištvo ^epovan, Svea, Koimpex, Damen, Lama, Lip Bled, Mineral in Stilles. Lipa je razstavljala program jedilnice RIO, lansko leto nagrajen na Ljubljanskem pohištvenem sejmu, v kombinaciji z najnovejšima kuhinjama TEHNO in BIFEL. Interes ruskih partnerjev je bil velik, zato si Lipa obeta pridobitev novih kupcev in tako po-ve~anje izvoza na to tr`iš~e. 50 LETNICA DRVNE INDUSTRIJE Ob 50. letnici znanstveno strokovnega ~asopisa Drvna industrija ~estitamo svojim hrvaškim kolegom in prijateljem, izdajatelju - Gozdarski fakulteti Univerze v Zagrebu, soizdajateljem, ustanovitelju Inštitutu za lesnoindustrijske raziskave, Zagreb, glavnemu in odgovornemu uredniku dr. sc. Hrvoju Turkulinu, uredniškemu odboru in izdajateljskemu svetu. @elimo jim veliko uspehov tudi v prihodnje. Hkrati se jim zahvaljujemo za priznanje, ki so nam ga ob tej prilo`nosti podarili. V petek, 19. in 26. novembra, 1999 je Društvo in`enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana v sodelovanju s podjetjem MITOL, tovarno lepil d.d., Se`ana, organiziralo strokovno predavanje “Novosti s podro~ja lepljenja lesa” s posebnim poudarkom na odpravi napak pri lepljenju. Prek 60 udele`encem je predstavnica MITOLA pikazala proizvodni program podjetja, trende porabe lepil pri nas, razvojne ambicije podjetja, parametre, ki vplivajo na kvaliteto leljenja lesa, opozorila je na napake, ki najbolj pogosto nastajajo in na~ine odpravljanja le-teh. Lojze NOVAK, univ. dipl. oec. TATOV/ NE POČIVAJO Dne 20.11.1999 je bilo med 14.30 in 22 uro vlomljeno v stanovanjsko hišo samostojnega podjetnika Jakoba Planinca-PLANLES. Iz pisarne je bila ukradena strojna oprema v vrednosti 9.000.000 SIT. Ker se programski paketi uporabljajo predvsem v lesarstvu, je vsaka informacija o nedovoljeni uporabi dobrodošla. ^e bi se na tr`iš~u pojavile kakršnekoli nelicen~ne razli~ice programskih paketov, vas naprošamo, da nas o tem obvestite na telefon 061/716-580 ali 041/514-478. Spisek ukradenih stvari: - prenosni ra~unalnik Gericom z zaslonom 15,1” z mre`no kartico in ~rno torbico, - ~rn pilotski kov~ek z naslednjo vsebino: * prenosni ra~unalnik Gericom z zaslonom 9” in ~rno torbico, * ~italec ~rtne kode, * slovenska dokumentacija programskih paketov, * vzor~ne kartice s ~rtno kodo za programski paket Tempo uporabnikov: Mizarstvo Grosuplje in Šenk Pohištvo, * Programski paketi Mega-CAD, Winkel2, Hobel2, Tempo in Ardis-optimiranje na disketah s strojnimi in programskimi klju~i, registriranimi na ime Plan-les. Informacije hvale`no sprejema revija LES (121-46-60) ali direktno oškodovanec (061/716-580, 041/514-478). V imenu uredniškega sveta in uredniškega odbora direktor revije Les dr. mag. Jo`e Korber, glavni urednik revije Les prof. dr. dr. h.c. Niko Torelli, odgovorni urednik Ciril Mrak, univ. dipl. in`., urednik Stane Ko~ar., univ. dipl. in`. Kratke vesti zbira in pripravlja Fani POTO^NIK, univ. dipl. oec., tel. 061/13-68-446, faks 061/13-68-523, el. pošta: penta.doo@ siol.net LES wood 51 (1999) 12 Borzne vesti 427 ePic LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM NOVO - VEZANE PLOŠ^E PVC ENOSTRANSKO BELE (INDONEZIJA) 2440 x 1220 x 2,4 mm 300 m2 299 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za hrbtiš~a omar kot kvalitetnejše nadomestilo za lesomal, lesonit 2440 x 1220 x 15 mm 200 m2 1.300 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za predelne stene, pohištvo (kuhinske nape itd.), enostransko je bela, druga stran je lauan furnir. Primerna je kot konstrukcijska ploš~a in zaradi svoje trdnosti in cene nadomeš~a beli iveral. PANEL PLOŠ^E VIROLA 3-slojna 1220 x 2440 x 20 mm 1,186 m3 BUKEV 3-slojna 1220 x 2440 x 18 mm 2,00 m3 FURNIRANE PANEL PLOŠ^E Furnir bukev, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 55,82 m2 Furnir jesen, kvaliteta A/C 2600 x 1850 x 19 mm 28,58 m2 Furnir jelša, kvaliteta A/C, ZELO UGODNO 2600 x 1850 x 19 mm 76,82 m2 MASIVNE TRISLOJNE PLOŠ^E smreka, kvaliteta A 3980 x 1220 x 25 mm smreka, kvaliteta B 3480 x 1220 x 25 mm MASIVNE ENOSLOJNE PLOŠ^E 106 m2 106 m2 smreka, 1500, 2000, 2500 x 28 mm 0,5m3 2500 x 1250 x 12 mm 109,375 m2 VEZANE PLOŠ^E bukev, 2200 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, 2000 bukev, x 1220 x 4 mm x 1250 x 3 mm x 1250 x 4 mm kval kval kval kval kval kval kval kval iteta AB iteta BB iteta BB 1 m3 0,5 m3 1 m3 iteta BB - ZELO UGODNA CENA x 1250 x 6 mm 1 m3 iteta BB- ZELO UGODNA CENA x 1250 x 8 mm iteta BB x 1250 x 10 mm 2,0 m3 1,5 m3 1 m3 iteta BB/C- ZELO UGODNA CENA iteta BB x 1250 x 12 mm 2200 x 1220 x 6, 8, 10 mm 5 m3 Kontaktna oseba: 80.000 SIT/m3 76.000 SIT/m3 2.882 SIT/m2 3.046 SIT/m2 2.858 SIT/m2 2.945 SIT/m2 2.900 SIT/m2 125.000 SIT/m3 880,00 SIT/m2 199.000 SIT/m3 169.770 SIT/m3 135.000 SIT/m3 111.735 SIT/m3 115.000 SIT/m3 135.500 SIT/m3 149.000 SIT/m3 90.000 SIT/m3 IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM bukev, odporna proti vodi, kvaliteta CC 2220 x 1220 x 25 mm 2,0 m3 105.000 SIT/m3 smreka, odporna proti vodi, kvaliteta CC- ZELO UGODNA CENA IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM 2440 x 1220 x 12 mm 2440 x 1220 x 21 mm TAUARI 2440 x 1220 x 12 mm OKOUME 2500 x 1700 x 6 mm 2500 x 1700 x 10 mm 2500 x 1700 x 12 mm OKOUME - odporna proti vodi 2500 x 1700 x 8 mm 2500 x 1700 x 12 mm 2 m3 86.000 SIT/m3 0,9 m3 86.000 SIT/m3 1,8 m3 135.000 SIT/m3 1,0 m3 157.000 SIT/m3 1,5 m3 157.000 SIT/m3 1,0 m3 157.000 SIT/m3 2,5 m3 170.000 SIT/m3 2,5 m3 170.000 SIT/m3 NOVO OKOUME/TOPOL, kvaliteta BBB - ZELO UGODNA CENA v sept 2440 x 1220 x 9, 12, 15, 18, 21 mm 130.000 SIT/m3 TOPOL, kval 3500 x 1830 x 20 mm TOPOL, kval TOPOL, kval eta AB eta BB - ZELO UGODNA CENA 2520 x 1840 x 18 mm TOPOL, kvalit 2520 x 1840 x 10 mm 0,5 m3 129.990 SIT/m3 eta AB/C, 8,0 m3 125.000 SIT/m3 4,0 m3 145.000 SIT/m3 0,5 m3 191.922 SIT/m3 2520 x 1840 x 4 mm TOPOL, kval 2520 x 1720 x 18 mm 1,0 m3 130.000 SIT/m3 Furnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 4 m3 264.000 SIT/m3 Furnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm 2,8 m3 232.000 SIT/m3 Furnirana HRAST, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 1,13 m3 305.000 SIT/m3 Furnirana JESEN, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm BREZA, kvaliteta BBB 1525 x 1525 x 4 mm 1525 x 1525 x 6 mm BREZA, kvaliteta BB/BB 1525 x 1525 x 10 mm 1525 x 1525 x 12 mm 1525 x 1525 x 15 mm 1525 x 1525 x 18 mm Vezana ploš~a s protidrsno folijo, odporna proti vodi, uporabnost za pode kamionov, prikolic itd., - ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 18 mm 5 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 5 m3 135.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 7 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 21 mm 15 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 24 mm 0,5 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 27 mm 7 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 30 mm 7 m3 125.000 SIT/m3 0,5 m3 305.000 SIT/m3 3,63 m3 136.000 SIT/m3 3,5 m3 135.000 SIT/m3 7 m3 130.000 SIT/m3 10 m3 129.000 SIT/m3 3 m3 125.000 SIT/m3 123.000 SIT/m3 Vezana ploš~a z gladko folijo za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta A - ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 24 mm 8 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 21 mm 90 m3 125.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 18 mm 19 m3 125.189 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 25 m3 130.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 12 m3 130.465 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 25 m3 135.000 SIT/m3 Vezana ploš~a, impregnirana za gradbeništvo, odporna proti vodi, kvaliteta BB- ZELO UGODNA CENA 1220 x 2440 x 18 mm 2 m3 105.000 SIT/m3 Vezana ploš~a, keruing (Burma), odporna proti vodi - ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 8 mm 8 m3 105.471 SIT/m3 2500 x 1250 x 12 mm 20 m3 104.215 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 0,2 m3 104.215 SIT/m3 Vezana ploš~a keruing je rde~e-vijoli~ne barve, površina enotna, po mehanskih lastnostih pa je podobna bukvi, tako da se lahko uporablja za konstrukcijsko uporabo v tapetništvu, za kontej-nerske pode, vagonske pode namesto masivnega lesa itd. Vezana ploš~a meranti (rde~i, rumeni) 2440 x 1220 x 3 mm 2440 x 1220 x 3,6 mm 2440 x 1220 x 5,2 mm 2440 x 1220 x 12 mm 2440 x 1220 x 15 mm POSEBNA PONUDBA: 6 m3 130.900 SIT/m3 10 m3 127.650 SIT/m3 1 m3 119.465 SIT/m3 4 m3 112.990 SIT/m3 22 m3 112.990 SIT/m3 surova vratna krila - lesonit širina 85, 95 cm 70 kos 2.300 SIT/m3 epic d.o.o., Postojna, pripravlja s 1. 1. 2000 izdajo poslovne kartice epic vezA. ^lani kluba bodo imeli posebne ugodnosti - beri popuste pri nakupu v maloprodajnih trgovinah epic: epicenter les Se`ana in fer-šped - epicenter les Nova Gorica ter v trgovinah pri poslovnih partnerjih Epica, s katerimi bo epic sklenil pogodbe, posebne popuste pri veleprodaji - nakupu vezanih ploš~ epic, uvrš~eni bodo v informacijsko on line bazo ponudbe vezanih ploš~ itd.. RevijaLES - KUPONZAPOPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/201-490, fax.: 067/24-140 91 97 LES wood 51 (1999) 12 Diplomske naloge 427 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1999 KAV^I^, Peter Vpliv debeline PVAc lepilnega filma na stri`no trdnost lepilnega spoja Influence of PVAc film adhesive thickness on shear strenght of glued joint Višješolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Jo`e Resnik Recenzent: prof. dr. Vekoslav Mihevc Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999. X, 44 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: VN 334 UDK: 630*824.81:630*176.1 Fagus silvatica L. COBISS-ID 460937 Klju~ne besede: debelina lepilnega spoja, polivinilacetat-no lepilo, stri`na trdnost lepilnega spoja, bukev (Fagus silvaticaL.) Izvle~ek: Raziskovali smo vpliv debeline PVAc lepilnega filma na stri`no trdnost lepilnega spoja. Z jeklenimi distan~niki razli~nih debelin (O,O5 mm, 0,10 mm, O,I5 mm, 0,20 mm, 0,25 mm, O,5O mm) smo dolo~ili pribli`no debelino lepilnega filma zlepljenih vzorcev. Lepljence smo zlepili po hladnem postopku. Natan~no debelino lepilnega filma smo izmerili z mikroskopom za dolo~anje debeline branik lesa. Po klimatiziranju v komori s standardno klimo smo ugotovili stri`no trdnost lepilnega spoja. Z ra~unalniškim programom Excel oz. statisti~no metodo Statgraph smo podatke ustrezno obdelali in jih grafi~no prikazali. Ugotovili smo, da debelina PVAc lepilnega filma v obmo~ju med O,O5 mm in O,5 mm ne vpliva na stri`no trdnost lepilnega spoja. KOCJANC, Bla` U~inkovitost novejših biocidov proti glivam modrivkam Effectiveness of modern biocides against blue stain Višješolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Franc Pohleven Recenzent: dr. Marko Petri~ Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999. X, 46 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: VN 339 UDK: 630*841.1:630*844.41 COBISS-ID 463241 Klju~ne besede: modrenje lesa, biocidi, zaš~ita lesa Izvle~ek: Za prepre~evanje modrenja se uporabljajo številna bio-cidna sredstva. Zaradi varstva okolja pa je vrsta sredstev neza`elenih ali celo prepovedanih. Uveljavljajo se novejši biocidi, ki so manj nevarni za okolje. Na vzorcih bel-jave bora so bili v skladu s standardom SIST EN 152J1 testirani nekateri novejši biocidi, ki jih je pripravila kemi~na tovarna Belinka iz Ljubljane. Vzorci so bili izpostavljeni delovanju suspenzij gliv modrivk Aureoba-sidium pullulansi n Sclerophoma pithyophila. Del vzorcev je bil predhodno izpostavljen umetnemu pospešenemu staranju, ki ni imelo ve~jega vpliva na u~inkovitost bioci-dov. Glede na dobljene rezultate je na u~inkovitost zaš~ite najbolj vplivala vrsta in koncentracija biocida. Naju~inkovitejša testna biocida sta bila biocid I in T in kot taka primerna za pripravo zaš~itnih sredstev za komercialno uporabo. URBAN^I^, Peter Embaliranje kon~nih lesnih izdelkov Packaging of final wood products Visokošolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Mirko Tratnik Recenzent: prof. dr. Jo`e Resnik Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999. IX, 69 f. : tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: DN 658 UDK 674.21:658.788 COBISS-ID 467081 Klju~ne besede: embala`a, embaliranje, podboji, vratno krilo, LIP Bled Izvle~ek: Embala`a postaja pomembna sestavina tr`enjskega spleta. V podjetju LIP Bled si zato prizadevajo zadovoljiti potrebe kupcev in ohraniti oziroma izboljšati ugled podjetja, ki ga embala`a ustvarja. Pri tem pa je treba paziti, da se ohranijo vse glavne funkcije embala`e in da poteka embaliranje v okviru tehni~no-tehnološko- ekonomskih mo`nosti podjetja. Iz analize stanja je bilo razvidno, da velika globina proizvodnega programa vratnih kril in suhomonta`nih podbojev povzro~a številne te`ave, pred- vsem velike zaloge kartonske embala`e. Rešitev problema z nabavo stroja za konfekcioniranje se je vsaj v dani zasnovi pokazala kot ekonomsko neupravi~ena. VODOPIVEC, Primo` Vpliv lu`ila na oprijemnost laka Influence of the staining on the adhesion of varnish Višješolska diplomska naloga Mentor: prof. dr. Vekoslav Mihevc Recenzentka: prof. dr. Vesna Tišler Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1999. IX, 29 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. ; 30 cm. Sign.: VN 336 UDK 630*829.17:630*829.12 COBISS-ID 462473 Klju~ne besede: les, lak, lu`ilo, odpornost Izvle~ek: Pri igralnih mizah je velikega pomena, da ima premaz lesa visoko stopnjo odpornosti. Pri eksperimentalnem delu smo uporabili vzorce iz mahagonijevega lesa in poliuretanski lak. Kot predobdelavo smo uporabili vodno, nitro in alkoholno lu`ilo. V ~asovnih zamikih 2 in 24 ur smo na predhodno obdelane vzorce nanesli lak z ro~nim laboratorijskim nanašalcem imenske mere 240 mm. Opravili smo meritve oprijemnosti, trdote, pro`nosti in odpornosti proti udarcem. Najboljšo odpornost smo izmerili pri vzorcih, ki so bili obdelani z vodnim lu`ilom. Opazili smo tudi, da je 2-urni ~asovni zamik nanosa laka boljši od 24-urnega. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. Ugoden nakup obešalnikov Hoja Galanterija Podpe~ nudi obešalnike po ugodnih cenah. Komplet treh obešalnikov z zarezo in sedem s pre~ko za samo 3.990 SIT. Dostava tudi na dom. Informacije: 061/631-521 LES wood 51 (1999) 12 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 22 (1999) {t. 10 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar, Aleš Stra`e, dipl. in`. KOLIN, B., DANON, G. Influence of temperature upon some physical and chemical properties of wood Vpliv temperature na fizikalne in kemijske lastnosti lesa Drevarsky Vyskum, (1998) 43 (1-4): 21-27 (en. 9 ref.) A.S. Anatomske in kemijske lastnosti lesa so osnova za njegove mehanske, fizikalne kot tudi sorpcijske lastnosti. Stabilnost oblike in dimenzij je eden izmed pomembnih kriterijev kakovosti lesnih produktov, na katerega pa je mogo~e v dolo~eni meri tudi vplivati. V predstavljeni študiji so les pomembnejših evropskih lesnih vrst (bukev - Fagus moesiaca, hrast - Quercus robur, topol - Populus euroamericana, smreka - Picea abiesi n jelka - Abies alba) termi~no obdelovali v temperaturnem obmo~ju od 20 do 90°C. V postopku so preu~evali kr~enje in nabrekanje lesa, higroskopnost, sorpcijo, gostoto in spremembo kemijske sestave. Rezultati ka`ejo, da se higroskopnost predhodno termi~no obdelanega lesa zmanjša na celotnem higroskopskem obmo~ju in je odvisna le od temperature, ne pa tudi od ~asa izpostavitve. Temperatura ima zna~ilen vpliv na mejo higroskopnosti, dobljeno z mehanskimi testi, ki pada povpre~no z 0,1 %/°C. Kazalci dimenzijske stabilnosti se pri termi~no obdelanem in neobdelanem lesu niso zna~ilno razlikovali. Pri termi~ni obdelavi lesa je prišlo do zmanjšanja vsebnosti holocelu-loze in lignina v njenem ostanku, acetilnih skupin kot tudi zni`anja pH vrednosti lesa. SOLLIDAY,D., ARMSTRONG, J.P., DAWSON-ANDOH, B.E. Dehumidification drying of red oak. Part 1: Chemical characterization of volatile organic compounds Kondenzacijsko sušenje hrastovine -kemijska analiza hlapnih organskih snovi (prvi del) Forest Products Journal, (1999) 49 (7-8): 21-23 (en. 20 ref.) A.S. Prebrali smo za vas V sušilnem procesu se z izhlapevanjem vode iz lesa izlo~ajo tudi druge hlapne snovi. Nekatere takšne nizko-molekularne organske snovi lahko zaradi svojih kemijskih lastnosti vplivajo predvsem na sušilno opremo kot tudi na lastnosti zraka in nastalega kondenzata. Iz znanstvenih razlogov kot tudi zaradi vse ostrejše oko-ljevarstvene zakonodaje so se raziskovalci odlo~ili spremljati lastnosti zraka in kondenzata pri kondenzacij-skem sušenju rde~ega hrasta (Quercus rubra) . Sve`e raz`agan les s povpre~no za~etno vla`nostjo 70 % so po standardnem sušilnem programu v laboratorijski in industrijski kondenzacijski sušilni komori sušili do kon~ne vla`nosti 8 %. Zajemanje vzorcev zraka in kon-denzata je potekalo dnevno, ~emur je sledila natan~na spektroskopska analiza kemijske sestave in koli~ine vsebovanih komponent. Kondenzat je s sušenjem lesa pridobil rahlo svetlomodro barvo, vonj ter kislost (pH=3,4-3,7). Najve~ji dele` hlapnih organskih snovi v kondenzatu je zavzela ocetna kislina, v zraku pa acetaldehid. Koli~ina obeh komponent v za~etku sušenja sunkovito naraste, s prehodom v higroskopsko obmo~je pa pride do njenega zmanjševanja. Ugotovitve ka`ejo zanemarljiv vpliv hlapnih organskih komponent na kakovost zraka, negativni vpliv vsebnosti ocetne kisline v kondenzatu pa je z nevtralizacijo mogo~e v precejšnji meri izni~iti. KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE dr. Jasna Hrovatin, dipl. ing. arh. ANON.: Zwei Holzarten - ein Fenstersystem Okno iz dveh vrst lesa BM (1999) 50+92 (6) 10 (de., 0 ref.) Inovativni sistem - ZweiHolz - Fenster so razvili v Nem~iji. Evropski patent zanj so dobili januarja letošnjega let. Zaradi nizke toplotne prehodnosti profilov krila in podboja (k = 0,77 W/m²K) so tovrstna okna primerna za nizkoenergijske objekte s pasivnim ogrevanjem. Konstrukcija profilov iz dveh vrst lesa pa omogo~a tudi trajnost oken. Krilo in podboj sta sestavljena iz notranjega in zunanjega profila. Notranji profil je nosilen. V njem je zunanja brazda za steklo in utor za vodilo okovja. Zunanji profil pa ima predvsem zaš~itno funkcijo. S posebnim okovjem je pritrjen na notranji profil, tako da je mo`na tudi demonta`a in zamenjava. Bistvo sistema je uporaba razli~nih vrst lesa glede na ve~je obremenitve zunanjega dela okna. Za zunanje profile se uporabljajo vremensko obstojnejše lesne vrste, kot sta hrast in macesen. Za notranje elemente pa smreka, bor in duglazija. Robovi profilov so zaobljeni. Sistem omogo~a enostavno obdelavo notranjega in zunanjega dela okna v razli~nih 428 barvah. Ker je zunanji del snemljiv, je možna tudi naknadna zamenjava profilov v drugi barvi. Sistem je primeren tudi za posebne oblike oken. Več informacij dobite na naslovu: Freisinger Zentrale Deutschland, Parkstraße 5, 61203 Reicheisheim, Tel. 06035 / 921419 PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA prof. dr. Franci Pohleven, doc. dr. Marko Petrič TEIBINGER, M. Ist chemischer Holzschutz ein Muss im Holzhausbau? Ali je kemi~na zaš~ita lesenih hiš obvezna? Holzforschung und Holzverwertung (1999) 51 (5) 84-86 (de., 0 ref.) Mnogo zgodovinskih objektov v alpskem in skandinavskem prostoru kaže, da se lahko lesena poslopja ohranijo tudi več stoletij brez kemične zaščite. Vendar pa je prvi pogoj za takšno trajnost lesa ustrezna konstrukcijska zaščita. Veliko število estetsko zanimivih in modernih zgradb kaže, da ni nujno, da je sodobna arhitektura v protislovju z zaščitnimi konstrukcijskimi rešitvami. POVRŠINSKA OBDELAVA LESA doc. dr. Marko Petrič PRIETO, J. Moderne UV-härtbare Möbellacke Sodobni UV-utrjujo~i pohištveni laki Industrie Lackierbetrieb (1999) 67 (10) 584-588 (de., 5 ref.) Posledica naraščajočih okoljevarstvenih zahtev za zmanjšanje škodljivih snovi, ki se sproščajo v atmosfero, je povečana uporaba okolju prijaznih UV utrjujočih lakov za površinsko obdelavo lesa. Avtor v članku primerja predvsem v južni Evropi uveljavljene, stirenske in/ali monomer vsebujoče UV-poliestrske lake z nekaterimi sodobnimi sistemi, ki ne vsebujejo monomerov. V posebni komori je določal hlapnost različnih organskih spojin izže utrjenih površinskih premazov in pri 100 % akrilat-nih vodnih sistemih ugotovil zelo nizke emisije škodljivih organskih spojin. Vendar pa sprememba sestave UV-utr-jujočih lakov cesto zahteva tudi spremembe proizvodnih linij za površinsko zaščito lesa. Mnogi proizvajalci pohištva se že zavedajo spremenjenih zahtev zakonodaje in tržišča in so pripravljeni investirati v spremembe tehnologije zaradi vpeljave novih, okolju prijaznejših lakov. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc.