letnik 61 številka 09-10-2009 UDK630 ISSN 0024-1067 Cena 4,50 EUR revija o lesu in pohištvu les wood Les za vse □ Spletni portal za leseno gradnjo □ Konferenca na sejmu MOS 2009 □ Knjiga: Šolsko pohištvo KNJIGE LESARSKE ZALOZBE KNJIGE LESARSKE zALOŽBE LAHKO NAROČITE (KUPITE) NA NASLOVU: LESARSKA zALOŽBA zveza lesarjev Slovenije karlovška c. 3, 1000 ljubljana TEL.: 01/421-46-60, FAx: 01/421-46-64, E-POŠTA: REVIJA.LES@SIOL.NET avtor/naslov MPC v EUR LESARSKI TERMINOLOŠKI SLOVAR 32,55 GERŠAK, M.; PROŠEK, M.: LESARSTvO - zBIRKA NALOG 13,44 KONSTRUKCIJE ROZMAN, V.; GABER, T.: TEHNIČNO RISANJE IN KONSTRUKCIJSKA DOKUMENTACIJA 15,16 ROZMAN, V.: KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI - KONSTRUKCIJE 2 10,95 ROzMAN, v.: KONSTRUKCIJE IzDELKOv - KONSTRUKCIJE 3 8,84 ROzMAN, v.: SNOvANJE POHIŠTvA 18,25 TEHNOLOGIJA POLANC, J.; LEBAN, I.: LES - ZGRADBA IN LASTNOSTI 10,85 PIPA, R.: ANATOMIJA IN TEHNOLOGIJA LESA 4,14 ČERMAK, M.: FURNIRJI IN PLOŠČE 15,74 GERŠAK, M.; vELUŠČEK, v.: SUŠENJE LESA 8,69 GROŠELJ, A., ET AL.: TEHNOLOGIJA LESA 2 12,43 KOVAČIČ, B.; ČERMAK, M.: TEHNOLOGIJA LESA 3. 10,32 GROŠELJ, A.: TEHNOLOGIJA 17,16 ARNIČ, A.: VAJE iz TEHNOLOGIJE 6,71 SEDEJ, F.; vELUŠČEK, v.: TEHNOLOGIJA ŽAGARSTvA 15,95 GORIŠEK, Ž., ET AL.: SUŠENJE LESA 10,64 DIMITROv T.: KLIMA I PRIRODNO SUŠENJE DRvA 18,78 MIHEvC, S.; [OLAR, A.: OBNOvIMO POHIŠTvO 4,17 vERK, E.: PROIzvAJALEC POHIŠTvA IN zADOvOLJEN KUPEC 32,97 STROJI IN NAPRAve GERŠAK, M.: LESNOOBDELOvALNI STROJI 3,75 GERŠAK, M.: TRANSPORTNE NAPRAvE 3,62 GERŠAK, M.: STROJI zA PRIMARNO OBDELAvO 3,23 GERŠAK, M.: PNEvMATIČNE IN HIDRAvLIČNE NAPRAvE 2,83 GERŠAK, M., ET AL.: STROJI IN NAPRAvE v LESARSTvU 8,25 PROŠEK, M., ET AL.: STROJI zA OBDELAvO LESA 24,36 organizacija STEBLOvNIK, z.: ORGANizACIJA PROizvODNJE 3 7,87 MEDJUGORAC, N.: ORGANizACIJA PROizvODNJE 4 7,47 STEBLOvNIK, z.; ET AL.: PODJETNIŠTvO 14,02 BizJAK, J.: GOSPODARJENJE IN STROKOvNO RAČUNSTvO (PAMI) 6,95 JELOvČAN, I.; LEBAN, I.: GOSPODARJENJE 13,28 INFORMACIJE O STROKOvNIH knjigah LESARSKE zALOŽBE lahko DOBITE TUDI NA INTERNETU: HTTP://www.zLS-zvezA.SI Meeting the Global Challenge Pravi korak na višjo raven OPTIMA - PRAVA OBLIKA EXCEL - PRAVI OBČUTEK PRIME - PRAVI VTIS Zanesljivi sistemi Napredni sistemi Celostni sistemi odmičnih spon pohištvenih vodi! za predale Distributer za Slovenijo: METALIMPEX d.o.o. http://www-metalimpex.it BARVE IN LAKI ZA LES NA OSNOVI TOPIL IN VODE IZDELOVANJE LUŽIL IN POKRIVNIH BARV sï^les revija o lesu in pohištvu Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije. Uredništvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlovška cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-pošta: revijaJes@siol.net Uredništvo in sodelavci uredništva Glavni urednik: prof. dr. Franc Pohleven Odgovorni urednik: doc. dr. Miha Humar Tehnični urednik: Stane Kočar, univ. dipl. inž. Lektoriranje: Darja Vranjek, prof. slov. in soc. Oblikovalska zasnova revije Boštjan Lešnjak Tisk Littera Picta d.o.o. Uredniški svet Predsednik: Bruno Gričar Člani: Peter Tomšič, univ. dipl. oec., Mitja Strohsack, univ. dipl. iur., mag. Miroslav Štrajhar, univ. dipl. inž., Bruno Komac, univ. dipl. inž., mag. Andrej Mate, dipl. oec., Stanislav Škalič, univ. dipl. inž., Janez Pucelj, univ. dipl. inž., Igor Milavec, univ. dipl. inž., Florijan Cifrek, Edi Iskra, prof. dr. Marko Petrič, doc. dr. Milan Šernek, Zdenka Steblovnik, univ. dipl. inž., mag. Darinka Kozinc, univ. dipl. inž., mag. Majda Kanop, univ. dipl. inž., prof. dr. Franc Pohleven, Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž. Uredniški odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), dr. Milan Nešič (Beograd), prof. dr. Radovan Despot (Zagreb) prof. dr. Vito Hazler, doc. dr. Miha Humar, doc. dr. Manja Kitek Kuzman, Alojz Kobe, univ. dipl. inž., dr. Nike Krajnc, strok. svet. Borut Kričej, prof. dr. Jože Kušar, doc. Nada Matičič, prof. dr. Primož Oven, prof. dr. Marko Petrič, prof. dr. Franc Pohleven, mag. Marija Slovnik, doc. dr. Milan Šernek, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ulčar, mag. Miran Zager, prof. dr. Roko Zarnič Letna naročnina Posamezna številka 4,50 EUR Dijaki in študenti 16 EUR. Posamezniki 35 EUR. Podjetja in ustanove 160 EUR. Obrtniki in šole 80 EUR. Tujina 160 EUR + poštnina. Naročnina velja do preklica. Pisne odjave upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja. Transakcijski račun Zveza lesarjev Sloven ije-LES, Ljubljana, Karlovška cesta 3, IBAN (TR): SI56 0310-0100-0031-882 pri SKB d.d., Ljubljana SWIFT: SKBASI2X Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih številkah letno. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za znanost, šolstvo in šport Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija Les po 43. členu pravilnika med nosilce besede, za katere se plačuje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni članki so dvojno recenzirani. Izvlečki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - CD-Tree ter v drugih informacijskih sistemih. les za vse Od koderkoli že, s hribov, gričev ali dolin seže pogled po naši Sloveniji, vedno se ujame v prelestno pokrajino, ki jo še vedno v ugodnem sorazmerju vasi, trgov in mest sestavljajo tudi polja, travniki, pašniki in obširni gozdovi. Slovenija je resnično bogato obdarjena z gozdovi. Te vrednosti se kot enakopravni in enakovredni člani evropske družine narodov vse bolj zavedamo, saj je marsikje drugod gozdov že zaradi podnebnih razmer manj, ali pa so jih zaradi nasilne urbanizacije že povsem izkrčili. Mi smo gozdove podedovali kot veliko naravno prednost, ki so jo naši umni predniki in prvovrstni gozdarski in lesarski strokovnjaki znali ohraniti vse do današnjih dni. Žal pa nas v vsakdanjem življenju vse bolj obremenjujejo procesi, ki skušajo les marginalizirati in ga potisniti na obrobje sodobnemu človeku manj pomembnih gradiv in surovin. In čeprav smo dežela gozdov, je v našem poselitvenem prostoru vse manj lesenih stavb in naprav, saj dobivajo prednost na videz cenejša, a dolgoročno okolju mnogo manj prijazna gradiva in materiali. Da je les res bistveni del naše kulture in da je zelo pomemben za naš nadaljnji obstoj, smo sodelavci revije Leswood dokazali s prireditvijo Čar lesa maja 2009 v Cankarjevem domu v Ljubljani. S področja različnih lesnoindustrijskih dejavnosti, obrti in ljubiteljske ustvarjalnosti smo zbrali vrsto predmetov, pohištva, igrač in naprav, ki bi jim sicer težko pripisali, da so izdelane iz lesa. A razstava je potrdila, da prav les ponuja neizmerne možnosti družbenega razvoja, ustvarjalnosti in inovativnosti posameznikov ter predvsem omogoča preživetje vse bolj od narave odtujene civilizacije. Prepričan sem, da bomo les, predvsem kot ekonomsko, a tudi kulturno in socialno vrednost narave znali ohraniti ter načrtovani razvoj usmerjati tako, da ne bo obremenjeval našega življenjskega okolja, ampak bo razvoj temeljil na sonaravnih vedénjih in ravnanjih. Zato moramo z naravo, predvsem pa z gozdom in lesom vzpostaviti stik ter angažirati vse naše osebne, moralne in tudi obče kulturne, politične ter gospodarske vrednote, da bo v prihodnje mogoče o nas govoriti zgolj kot o pripadnikih civilizacije z vrednotami. Z gozdom in lesom je tesno povezano naše kulturno izročilo. O njima že desetletja razpravljajo številne naravoslovno-matematične, tehniške, biotehniške, družboslovne in humanistične vede. V zadnjem času zlasti lesu namenjajo veliko pozornosti in ga skušajo s svojega zornega kota predstaviti v obsegu vseh možnih naravnih in kulturnih pojavov. Tem usmeritvam sledi tudi revija Leswood, ki sodi med tiste interdisciplinarno usmerjene znanstvene in strokovne publikacije, ki želijo nagovoriti čim širši krog bralcev. Kot ena najstarejših revij obravnava novosti s področja vsestranske pridelave, predelave, obdelave, prodaje in promocije lesa. Ob tem skuša revija Leswood posredovati tudi zanimivosti s področja kulturne dediščine, torej tistih znanj in veščin iz preteklosti, ki lahko oplemenitijo tudi sodobnost. S tako širokim razvidom poročanja želi Zveza lesarjev Slovenije, Uredniški odbor in Uredniški svet približati revijo čim širši javnosti, saj se zavedamo, da razvoj družbe temelji tudi na vsestranski umni rabi lesa. Leta 2008 smo praznovali 60-letnico izhajanja revije Les. Le nekaj mesecev poprej sta ji novi urednik in novi uredniški odbor nadela modernejšo in za bralce privlačnejšo ter barvitejšo podobo. Revija je sicer ohranila ustaljeno strukturo znanstvenih in strokovnih člankov ter strokovnih vesti, a uredništvo si prizadeva za objavljanje še več povednih in zanimivih člankov. Ker bi radi revijo oblikovali tudi po Vaših željah in za vse čimbolj zanimivo, Vam skupaj z revijo pošiljamo anketo, s katero želimo pridobiti Vaša mnenja o vsebini, kakovosti, zasnovi in berljivosti revije. Anketa je anonimna, po želji pa jo lahko tudi avtorizirate. Prosimo Vas, da jo izpolnite in nam jo čim prej pošljete. Anketa je na voljo tudi na spletni strani revije Leswood. Izr. prof. dr. Vito Hazler Član Uredniškega odbora revije Leswood Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Jože KROPIVŠEK*, Tomislav GRLADINOVIĆ**, Matej JOŠT***, Cene Subie**** udk 005.511:674 MODEL SODOBNEGA podjetniškega procesa in njegovo izvajanje v lesarstvu MODEL OF MODERN ENTREPRENEURIAL PROCESS AND ITS APPLICATION IN wOOD ECONOMY Povzetek: Pretvarjanje poslovnih zamisli in idej v poslovne priložnosti ter njihovo udejanjanje je temeljna naloga podjetniškega procesa, ki je tesno povezan z veliko pastmi in nevarnostmi. Zato je za podjetnika nujno, da svoje ideje temeljito preveri in razvije v pravo poslovno priložnost. Pri tem si (lahko) pomaga z izdelavo poslovnega načrta. V prispevku je zato prikazan predlog modela sodobnega podjetniškega procesa, v katerem ima poslovni načrt velik pomen. Analiza izvajanja podjetniškega procesa v majhnih lesnih podjetjih, ki smo jo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika, dokazuje, da je izvajanje tega procesa zelo pomanjkljivo, čeprav je večina podjetnikov svojo podjetniško pot začela in jo nadaljuje na podlagi dobre podjetniške ideje in/ali izkoriščanja (drugih) poslovnih priložnosti. Ključne besede: podjetništvo, podjetniški proces, poslovni načrt, analiza, lesarstvo Abstract: Converting business ideas into business opportunities and their implementation is a fundamental task of the entrepreneurial process, which is closely linked with many obstacles and dangers. For the entrepreneur is therefore inevitably to thoroughly check their ideas and develop them into the right business opportunity. In doing so, it is helpful to make a business plan. For this reason is the model proposal of a modern entrepreneurial process, in which is the business plan of great importance. Analysis of the entrepreneurial process in small wood-industry companies, which was made with the help of questionnaires, showing that the execution of this process is insufficient and rather incomplete, although the majority of entrepreneurs started their business on the basis of good business ideas and/or the exploitation of (other) business opportunities. Key words: entrepreneurship, process of entrepreneurship, business plan, analysis, wood sector 1. uvod Pretvarjanje poslovnih zamisli in idej v poslovne priložnosti ter njihovo udejanjanje je temeljna naloga podjetniškega procesa, ki ga lahko na kratko poimenujemo kar podjetništvo (Glas, 2002). Podjetniška aktivnost temelji na doc. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, e-pošta: joze.kropivsek@bf.uni-lj.si ' prof. dr., University of Zagreb, Forestry Faculty, Department of Production Organization, Svetošimunska 25, HR-10000 Zagreb, Croatia, grladin@sumfak.hr dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, e-pošta: matej.jost@bf.uni-lj.si '** univ. dipl. inž. les., Pod griči 69, 4226 Žiri, e-pošta: cene.subic@gmail.com treh internih dejavnikih uspeha (Kiyosaki in Lechter, 2006): (1) podjetnik/tim (podjetnik in skupina posameznikov, ki imajo določena znanja in sposobnosti in so sposobni udejanjiti idejo ter izrabiti poslovne priložnosti), (2) ideja/ priložnost (je ključni element podjetniškega procesa; njena pomembna lastnost je njena izvedljivost in primernost glede na potrebe trga) in (3) sredstva/viri (so pomembni za udejanjanje idej, saj z njihovo pomočjo ideje zaživijo; pogosto niso stalni, ampak se prilagajajo potrebam podjetniškega procesa). Pri tem je zelo pomembno, da podjetniki spremljajo dogajanje v širšem poslovnem okolju, ki se neprestano spreminja, kar še posebej velja za zadnja leta, ko je le-to doživelo dramatične spremembe (Daft, 2001; Kropivšek in Rozman, 2007). Podjetniki morajo svoje aktivnosti pogosto in predvsem hitro prilagajati tem spremembam v okolju. Najboljši povod za ustanovitev podjetja je dobra podjetniška ideja in izkoriščanje poslovne priložnosti ter zagotavljanje inovacij v času razvoja podjetja. Ker je realizacija vsake ideje povezana z veliko pastmi in nevarnostmi, je za podjetnike nujno, da svoje ideje čimbolj razvijejo, pri čemer si (lahko) pomagajo z izdelavo poslovnega načrta. To je pisni dokument, v katerega podjetnik zapiše svoje poglede na posel in način, kako ga uspešno opraviti. Je dokument, v katerem podjetnik jasno opredeli svoje cilje pri določenem poslu in strategije, s katerimi namerava doseči te cilje. Poznamo več vrst različnih poslovnih načrtov. Poslovni načrt za nove podjeme se razlikuje od poslovnega načrta, ki je bil izdelan za lansiranje novega izdelka oziroma storitve že obstoječega podjetja. Kljub temu imajo vsi poslovni načrti veliko skupnih značilnosti. V prvi vrsti so izdelani z namenom podajanja jasne, zgoščene in celovite ocene priložnosti in tveganj, povezanih s podjemom (Rus in Rebernik, 2005). Preverjena poslovna ideja je ključnega pomena za uspeh podjetja, zato smo v raziskavi poskušali shematsko prikazati model sodobnega podjetniškega procesa in ugotoviti stanje izvajanja tega procesa med podjetniki v lesarstvu, pri čemer smo preverjali tudi stanje uporabe poslovnega načrta. Pri tem smo predpostavili naslednje teze: ► predvidevamo, da podjetništvo v lesarstvu temelji na dobri podjetniški ideji in izkoriščanju (drugih) poslovnih priložnosti; ► predvidevamo, da podjetniški proces v lesnih podjetjih ni izvajan v celoti oz. so izpuščene določene (pomembne) aktivnosti; ► predvidevamo, da so vse v teoriji predvidene vsebine poslovnega načrta zelo pomembne, različno sicer od namena in faze izdelave poslovnega načrta. 2. metoda dela Pri definiciji modela sodobnega podjetniškega procesa smo temeljili na teoretičnih predpostavkah z namenom omejiti tveganja, ki pri podjetniškem procesu nastanejo. Oblikovali smo osnovni algoritem poslovnega procesa z definicijo posameznih faz in korakov. Izvajanje podjetniškega procesa in nekatere druge kazalce podjetniške aktivnosti v lesarstvu (v majhnih lesnih podjetjih do 50 zaposlenih) v Sloveniji smo preverili s pomočjo anketiranja po pošti. Iz seznama podjetij, ki smo ga dobili na Gospodarski zbornici Slovenije, smo anketirana podjetja izbrali naključno s pomočjo funkcije »random« v programu MS Excel. Tako smo junija 2008 poslali 410 vprašalnikov, med katerimi smo jih največ, kar dvesto, poslali po navadni pošti. Na 180 podjetij, za katere smo razpolagali z e-naslovom, smo vprašalnike v obliki e-obrazcev poslali po elektronski pošti. Druge vprašalnike (30) pa smo osebno vročili različnim podjetnikom. Prejeli smo 41 pravilno izpolnjenih vprašalnikov, kar predstavlja 10 % odziv. Anketiranci so poleg osnovnih podatkov in nekaterih drugih načinov izpolnjevanja, večino trditev ocenjevali z Likertovo skalo štirih ekvidistančnih stopenj, pri čemer možnost 1 pomeni nepomemben razlog za anketiranca, medtem ko 4 pomeni zelo pomemben razlog. 3. rezultati 3.1 MODEL SODOBNEGA PODJETNIŠKEGA PROCESA Cilj in osnovna naloga podjetniškega procesa je pretvarjanje poslovnih zamisli in inovacij v udejanjene poslovne priložnosti (slika 1). Podjetniški proces se zato nikoli ne zaključi oz. se neprestano ponavlja. Na uspešnost njegovega izvajanja vplivajo poleg dobre, prave poslovne priložnosti še dovolj razpoložljivih sredstev in virov sredstev ter ustrezni ljudje, ki bodo idejo pomagali uresničiti. ■ Slika 1. Model sodobnega podjetniškega procesa Figure 1. Model of modern entrepreneurial process Zaradi te izrazite kompleksnosti in heterogenosti, pa tudi zaradi dejstva, da so vsi ti dejavniki redko prisotni oz. dosegljivi istočasno, pomeni podjetniški proces precejšnje tveganje. Izvajalec podjetniškega procesa je podjetnik. Ta ne čaka na sočasno, popolno uresničitev vseh dejavnikov, ampak začne s poslom in zato veliko tvega. Tveganje je precej manjše, če podjetnik dosledno izvaja na sliki 1 predlagani podjetniški proces in ne preskakuje ali celo izpušča posameznih faz. Preden poslovna ideja oz. zamisel postane resnična poslovna priložnost, je pred podjetnikom zahtevna naloga preverjanja te ideje. Začetnemu, površnemu preverjanju tehnološko-tržnih aspektov ideje sledi temeljitejše preverjanje poslovne zamisli. Za to je nujno izdelati podroben akcijski načrt, t.i. poslovni načrt, kjer poleg ostalega podjetnik natančno preveri predvsem tehnično (Ali znam in je možno to izdelati?), tržno (Ali je mogoče proizvod/storitev uspešno prodajati?) in finančno (Kakšen bo denarni tok?) plat ideje. Rezultat spodbudnih odgovorov na ta vprašanja je prava, preverjena poslovna priložnost, na podlagi katere podjetnik ali ustanovi novo podjetje ali začrta novo smer razvoja obstoječemu podjetju, predvsem pa oblikuje primerno skupino ljudi, ki bo skrbela za udejanjanje ideje ter poskrbela za razpoložljivost in mobilizacijo vseh potrebnih sredstev in virov, vključno s finančnimi. S tem so postavljeni temelji za dinamično, uspešno in hitro rastoče podjetje z (velikim) potencialom razvoja. Dosledno izvajanje podjetniškega procesa v celoti je v praksi (še vedno) redkost. Zelo pogosto se zato zgodi, da so rezultati nezadovoljivi. Pogosto v tem procesu manjka predvsem natančno preverjanje ideje in simulacija njene uspešnosti v prihodnje. Manjka torej ključna faza, ki predvsem omeji tveganja in jasno začrta delovanje podjetja v prihodnje. Manjka poslovni načrt, s katerim podjetnik argumentirano izbere pravo podjetniško idejo, jo načrtno razvija, premisli vsa mogoča tveganja in zbere potrebna sredstva za realizacijo ideje. Poslovni načrt nenazadnje pomaga podjetniku tudi pri pridobivanju finančnih sredstev, saj ga podjetje praviloma potrebuje tako pri najemu bančnih kreditov, pri dogovarjanju s skladi tveganega kapitala, kot tudi pri iskanju strateških partnerjev. Če podjetnik želi, da poslovni načrt izraža njegov pogled na posel, njegove sposobnosti in njegovo osebnost, ga mora pisati sam (ob pomoči strokovnjakov za posamezna strokovna področja). Ker se spreminjajo dejanske razmere, v katerih se izvajajo načrtovane aktivnosti, ker se spreminja podjetnikov pogled na posel in se seveda porajajo vedno nove ideje, je nujno, da se poslovni načrt s časom spreminja - govorimo o živosti poslovnega načrta. 3.2 RAZLOGI ZA PODJETNIŠTVO V LESARSTVU Kot najpomembnejši razlog za podjetništvo in ustanovi- ■ Slika 2. Razlogi za podjetništvo (vir: lastna raziskava 2008; n = 41) Figure 2. Reasons for entrepreneurship (source: own survey in 2008; n = 41) tev podjetja so podjetniki, ki so odgovorili na anketo (v nadaljevanju: anketiranci), navedli željo po večjem prihodku in po večji svobodi ter neodvisnosti pri delu. Kot zelo pomembno so anketiranci ocenili tudi prisotnost dobre podjetniške ideje in izkoriščanje poslovne priložnosti. Na drugi strani so anketiranci kot manj pomembne razloge ocenili brezposelnost, družbeno dokazovanje in razlog, da ob ustanovitvi ni bilo nobene druge možnosti za preživetje (slika 2). Podrobnejša raziskava teh razlogov je pokazala, da je približno 25 % podjetnikom podjetniška ideja pomenila povod za ustanovitev podjetja. Pri skoraj polovici podjetnikov je bila podjetniška ideja prisotna, vendar pa ni bila ključnega pomena. Samo 32 % podjetnikov ob ustanovitvi podjetja ni imelo podjetniške ideje. Iz tega lahko sklepamo, da se je večina podjetnikov v lesarstvu lotila podjetništva zato, ker je želela izkoristiti poslovno priložnost in ne zato, ker bi jih v to prisilila preživetvena nujnost. Velja pa opozoriti, da je bila raziskava narejena v prvi polovici leta 2008, ko gospodarska kriza še ni bila očitna. 3.3 UPORABA POSLOVNEGA NAČRTA Iz preglednice 1 je razvidno, da skoraj polovica anketirancev poslovnega načrta ne uporablja oziroma ga nima izdelanega. Na drugi strani pa je razvidno, da podjetniki, ki imajo poslovni načrt, le-tega tudi vsaj delno uporabljajo. Podjetnikov, ki poslovni načrt redno dopolnjujejo in posodabljajo, pa je samo 17 %. Polega tega je zanimivo tudi, da kar slabih 20 % anketirancev meni, da lahko poslovni načrt kupijo. Večina pa je mnenja, da bi ga morali izdelati sami, oziroma pri izdelavi uporabiti pomoč strokovnjakov. Podobno, za spoznanje še manj spodbudno sliko kaže tudi prisotnost strateških načrtov poslovanja za priho- ■ Preglednica 1. Uporaba poslovnega načrta Table 1. Use of business plan število delež (%) imamo, ga uporabljamo, redno dopolnjujemo in posodabljamo 7 17 imamo in ga uporabljamo 5 13 imamo in ga delno uporabljamo 11 27 imamo in ga NE uporabljamo 0 0 nimamo 18 44 (vir: lastna raziskava 2008; n = 41) (source: own survey in 2008; n = 41) ■ Preglednica 2. Strateški načrt poslovanja za prihodnjih 3-5 let Table 2. The strategic business plan for the next 3-5 years število delež (%>■ imamo 4 10 nimamo 31 76 nameravam ga izdelati 6 14 (vir: lastna raziskava 2008; n = 41) (source: own survey in 2008; n = 41) dnjih 3 - 5 let (preglednica 2): kar 90 % anketirancev tega načrta nima, od katerih jih samo 14 % le-tega namerava izdelati, in le 10 % je takšnih, ki takšen načrt imajo. Večina anketirancev ocenjuje poslovni načrt kot pomemben pripomoček za pridobivanje kapitala (npr. za sodelovanje na razpisih, pridobivanje dolžniškega in lastniškega kapitala) ter za preglednejše in bolj načrtno investiranje v posodobitve poslovnega procesa (tako organizacijske kot tehnološke), kakor tudi kot učinkovito podporo raziskavam ■ Slika 3. Pomen poslovnega načrta (vir: lastna raziskava 2008; n = 41) Figure 3. The importance of business plan (source: own survey in 2008, n = 41) ■ Slika 4. Pomen nekaterih vsebin poslovnega načrta (vir: lastna raziskava 2008; n = 41) Figure 4. The importance of business plan content (source: own survey in 2008; n = 41) in razvoju (slika 3). Nekoliko manjši, a še vedno dokaj velik pomen anketiranci pripisujejo boljši pripravljenosti na tveganje, saj omogoča dovolj natančno simulacijo poslovnih priložnosti. Na drugi strani pa še vedno zelo veliko anketirancev meni, da je poslovni načrt nepotrebna izguba časa. Anketiranci so razvoj izdelka ali storitev ocenili kot najpomembnejšo vsebino pri poslovnem načrtu. Kar 36 % vprašanih je bilo mnenja, da je ta vsebina zelo pomembna, povprečna vrednost odgovora, ki je bil podan na lestvici od 1 do 4, je bila 3,07 (slika 4). Podobno pomemben je po njihovem mnenju načrt pridobitve finančnih sredstev, ki je bil v 39 % ocenjen kot zelo pomembna vsebina. Sledita identifikacija kritičnih tveganj in finančni načrt za naslednjih 5 let. Sicer pa anketiranci vse ocenjevane vsebine poslovnega načrta štejejo za precej pomembne. 4. razprava in sklepi Podjetniki v lesarstvu so svojo podjetniško pot začeli in jo nadaljujejo na podlagi dobre podjetniške ideje in izkoriščanja (drugih) poslovnih priložnosti. Torej so podobno kot večina podjetnikov v Sloveniji (Rebernik in sod., 2009; Bosma in sod., 2009) tudi podjetniki v lesarstvu podjetništvo začeli zato, ker so želeli izkoristiti poslovno priložnost in ne zato, ker bi jih v to prisilila preživetvena nujnost. To je pomembno predvsem zato, ker imajo podjetniki, ki ustanavljajo podjetja zaradi nujnosti, manjše ambicije po rasti in izkazujejo manjšo nagnjenost za zaposlovanje in razvoj kot podjetniki, ki se podjetništva lotijo zaradi priložnosti. Posledično tudi države, kjer prevladuje podjetništvo zaradi priložnosti, izkazujejo nižjo stopnjo propadanja novih podjetij. S tem smo dokazali prvo tezo. Osnovna naloga sodobnega podjetniškega procesa je pretvarjanje poslovnih zamisli in inovacij v udejanjene poslovne priložnosti. Ta proces je sestavljen iz več faz, katerih namen je zmanjšati tveganje, ki je ob udejanjanju poslovne priložnosti vedno prisotno. Ključnega pomena pri tem je izdelava poslovnega načrta, saj z njim omejimo tveganja in jasno začrtamo delovanje podjetja v prihodnje. Dosledno izvajanje podjetniškega procesa v celoti je v praksi (še vedno) redkost. V lesarstvu smo ugotovili, da kar 44 odstotkov podjetnikov nima izdelanega poslovnega načrta, ostali pa ga imajo, a redko uporabljajo, kar jasno kaže, da podjetniški proces le-ti izvajajo nepopolno oz. celo izpuščajo ključno fazo tega procesa. Veliko podjetnikov še vedno meni, da je pisanje poslovnega načrta nepotrebna izguba časa. To je lahko tudi vzrok, da imajo majhna in mikro podjetja nemalo težav pri nadaljnjem razvoju, pa tudi težje prihajajo do nujno potrebnih finančnih sredstev za financiranje svojih dejavnosti, saj ponudniki le-teh praviloma zahtevajo kakovostno izdelan poslovni načrt. S tem smo potrdili drugo tezo. Pri določanju pomembnosti posameznih vsebinskih opredelitev poslovnega načrta smo ugotovili, da so posamezne točke poslovnega načrta bolj, druge pa manj pomembne. Med najbolj pomembne so podjetniki uvrstili razvoj izdelka ali storitev, načrt pridobitve finančnih sredstev ter identifikacija kritičnih tveganj in finančni načrt za naslednjih 5 let. Načeloma pa se anketirancem zdijo vse vsebine precej pomembne, kar potrjuje tretjo tezo. Za hitrejši razvoj podjetništva sta poleg učinkovitosti izvajanja podjetniškega procesa, ki je domena podjetnika oz. njegove ekipe, pomembna tudi učinkovito delovanje trgov in stabilnost ter prijaznost gospodarskega okolja, ki podjetnikom pomaga pri realizaciji poslovnih zamisli. Če je učinkovito delovanje trga čedalje bolj domena delovanja globalnega gospodarstva (npr. odpravljanje monopolov), potem je za ureditev prijaznega gospodarskega (mikro)okolja zadolžena država predvsem s svojim davčnim in upravnim sistemom, kakor tudi z usmerjenim sistemom podpore podjetjem (subvencije ipd.) in z razvojem podjetniške infrastrukture (npr. razvoj inkubatorjev, tehnoloških parkov). Vendar so to še vedno zunanji dejavniki, katerim se podjetniki z doslednim izvajanjem podjetniškega procesa poskušajo čimbolj prilagoditi. To je temelj dolgoročne učinkovitosti in uspešnosti podjetništva tudi v lesarstvu. 5. literatura 1. Bosma N., Acs Z.J., Autio E., Coduras A., Levie J. (2009) Global Entrepreneurship Monitor, 2008 Executive Report, Babson College, London Business School, and GERA. http:// www.gemconsortium.org/download/1250245789036/ GEM_Global_08.pdf (17.7.2009) 2. Daum J. H. (2001) Value Drivers Intangible Assets: Do We Need a New Approach to Financial and Management Accounting? A Blueprint for an Improved Management System. http://www.juergendaum.com/articles/IA_Controlling__e. pdf (6.2.2008) 3. Glas M. (2002) Podjetništvo, izziv za spremembe. V: Mo-žina, S. (ed.): Management: Nova znanja za uspeh. Didakta, Radovljica. 96-151 4. Kiyosaki, R.T., Lechter, S.L. (2005) Before You Quit Your Job: 10 Real-Life Lessons Every Entrepreneur Should Know About Building a Multimillion-Dollar Business. Business Plus, 259 5. Kropivšek J., Rozman R. (2007) Organisational model of a globally oriented wood industry company. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 83: 15-21 6. Rebernik M., Tominc P., Pušnik K. (2009) Rast podjetniške aktivnosti v Sloveniji: GEM Slovenija 2008. Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor, 113 7. Rus M., Rebernik M. (2005) Načrtno do uspeha: priročnik za izdelavo učinkovitega poslovnega načrta. Inštitut za raziskovanje podjetništva, Maribor, 96 BREST na LPS 2009 ■ Dnevna soba Siena Letošnja največja domača pohištvena prireditev Ljubljanski pohištveni sejem 2009 je vse bližje. Na njej se bo tudi letos predstavilo podjetje Brest-Pohištvo d.o.o. iz Cerknice. Moto njihovega letošnjega nastopa je »VEČ JE V DOTIKU«. Če so v lanskem letu stavili na nove programe in s sloganom »z višjim utripom« nagovarjali nove kupce, želijo letos s sloganom »VEČ JE V DOTIKU« svoje proizvode prikazati kot tople, naravne, okolju prijazne in zdravju neškodljive izdelke. Brest-Pohištvo d.o.o. je proizvajalec furniranega in delno masivnega pohištva. Vrhunska izdelava in dovršena površinska obdelava dajeta pohištvu naraven izgled, pohištvo pa se od folira-nega razlikuje tudi v dotiku, kar nakazuje letošnji slogan. Preizkusite in presenečeni boste! Brestovi izdelki so iz materialov, ki vsebujejo spodnje dopustne meje formaldehida ali hlapnih organskih spojin in zatrdijo lahko, da je Brestovo pohištvo do okolja prijazno. Podjetje Brest-Pohištvo d.o.o. se bo na letošnji prireditvi predstavilo s spalnico Castello, dopolnjeno dnevno sobo Siena, novo postavitvijo dnevne sobe Gala in novo dnevno sobo BREST NOVI, izdelano prav v brestovem furnirju. Vabijo vas, da jih obiščete na Ljubljanskem pohištvenem sejmu v hali A med 3. in 8. novembrom 2009. Vili Frim, Brest-pohištvo d.o.o. Manja KITEK KUZMAN*, Srečko vRATUŠA* spletni portal za leseno gradnjo www.lesena-gradnja.si web Portal for wooden Building www.lesena-gradnja.si Povzetek: Lesni izdelki so se v zadnjih letih razvili v visokotehnološki proizvod. Novi lesni materiali in moderne tehnologije obdelave skupaj s tradicionalnimi metodami lesene gradnje vodijo v novo kvaliteto in oblike lesenih zgradb. Spletni portal Lesena gradnja je prostor za objavo prispevkov in prikaz uspešnih realiziranih projektov lesene gradnje ter predstavlja povezavo med laično in strokovno javnostjo. Ob podpori Univerze v Ljubljani (Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete, Fakulteta za arhitekturo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo), Univerze v Mariboru (Fakulteta za gradbeništvo) ter strokovnih zbornic (ZAPS, IZS) omogoča tudi sodelovanje med arhitekturno, lesarsko in gradbeno stroko, ki delujejo vse prepogosto ločeno. Ključne besede: lesena gradnja, spletni portal, trajnostni razvoj Summary: Wooden comodities has in recent years developed into a high-tech product. New wood materials and modern processing technologies together with traditional methods of wood construction lead in new quality and shapes of wooden buildings. Web portal wooden building is a place to publish contributions and presentations of successful realized projects of wooden buildings. Web portal represents connecting between lay and professional public. Support of University of Ljubljana (Biotechnical Faculty - Department of Wood Technology, Faculty of Architecture, Faculty of Civil Engineering and Geodesy), University of Maribor (Faculty of Civil Engineering) and professional chambers (ZAPS and IZS) allows cooperation between different disciplines: architecture, civil engineering and wood technology. Key words: timber construction, web portal, sustainable development 1. uvod Za doseganje trajnostnega razvoja bo treba več pozornosti posvečati uravnoteženi proizvodnji ter porabi surovinskih in energetskih virov. 2e v fazi načrtovanja zgradb je potrebno vključevanje obnovljivih gradbenih materialov. Les je naraven in vsestransko uporaben material. Čeprav ga velikokrat nadomeščamo z umetnimi materiali, ostaja pomembna surovina v pohištveni industriji, industriji papirja in celuloze, v gradbeništvu in tudi v energetiki. Prav posebno vlogo pa ima na podeželju, kjer je njegova raba tradicionalna. Več kot 60 % Slovenije je pokrite z gozdom, kar predstavlja 300 milijonov kubičnih metrov lesa. Na leto priraste * doc. dr., Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Jamnikarjeva 101, SI-1000 Ljubljana, e-pošta: manja.kite k@bf.uni-lj .si ** dr., Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana, e-pošta: srecko.vratusa@fa.uni-lj.si 7,5 milijona, posekamo pa le slabo polovico - 3 milijone m3 lesa. Uporaba sonaravnega materiala - lesa za stavbe lahko znatno prispeva k znižanju emisij CO2 v fazi uporabe in gradnje, saj je les naravni akumulator atmosferskega ogljika in je CO2 nevtralen. Drevo je naravni akumulator energije, gozdovi pa so visokoproduktivne »energijske tovarne«, les je bioenergija in lesni izdelki nizkoenergijski izdelki (Torelli, 2008). Pri lesu lahko izpostavimo tudi izjemno čist in energijsko varčen življenjski cikel. Konkurenčni materiali oz. izdelki resda utegnejo imeti določene tehnične prednosti pred lesom, vendar je njihova energijska in ekološka bilanca, kot jo določata količina sive energije in ocena življenjskega cikla, dramatično slabša od lesa (Torelli, 2008). Slovenija se je odločila za trajnostni razvoj in trajnostno gospodarstvo, katerega pomemben element je sonarav-na nizkoogljična gradnja. Uporaba sonaravnega materiala ■ Preglednica 1. Določanje količine sproščenega CO2 vložene energije, ki se sprosti ob proizvodnji enote benega materiala: primer 1m2 stenskega elementa 1 m2 stenskega elementa Lesena hiša Opečna hiša Teža (kg) 71 273 Energija (MJ) 271 876 Emisija CO2 (kg) -50 58 - lesa za stavbe lahko znatno prispeva k znižanju emisij CO2 v fazi uporabe in gradnje ter k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi v kontekstu podnebnih sprememb, saj prehod v nizkooogljično družbo predvideva tudi blaženje podnebnih sprememb. Stavbe prispevajo 40 % k porabi energije v EU, 36 % emisij CO2 v Evropi povzročajo stavbe, 28 % znaša stroškovno učinkoviti energetsko varčevalni potencial v stavbah v EU, raba energije v široki rabi (stavbe) povzroča 14 % emisij toplogrednih plinov (TGP). Gradnja z lesom je temelj sonaravne nizkoogljične gradnje in spodbuja razvoj novih tehnologij, povečuje kakovost bivanja, slovenskim podjetjem pa zagotavlja konkurenčno prednost in preboj na nova tržišča (Šijanec, 2009). Če bi na evropski ravni zgolj 10 % objektov zgradili iz lesa namesto iz drugih gradiv, bi EU za 25 % dosegla zmanjšanje izpustov CO2, kot je to predvideno v Kjotskem protokolu (Pohleven, 2008). V današnjem času obstaja veliko argumentov za gradnjo lesenih objektov. Izziv predstavlja gradnja zahtevnih, ekoloških in racionalnih konstrukcij. Najpomembnejše spremembe in novosti, ki so se pričele uvajati v začetku 80. let prejšnjega stoletja, so prehod od izvedbe na gradbišču k prefabrikaciji v tovarni, prehod od osnovnih mer k modularni gradnji, večja uporaba lepljenega lesa v gradbeništvu, razvoj od malostenskega k velikostenskemu montažnemu panelnemu sistemu (Premrov, 2008). Najpomembnejši razlogi za leseno gradnjo so dobre grad-beno-fizikalne lastnosti, okoljska neoporečnost vgrajenih materialov, bistveno manjša poraba energije že pri pripravi materialov za vgradnjo, hitrost gradnje, večja uporabna površina pri enakih zunanjih gabaritih objekta, požarna varnost, trajnost in potresna varnost.Gradnja objektov v Sloveniji predstavlja več kot polovico gradbene dejavnosti, od katere je okrog tri četrtine aktivnosti namenjenih gradnji novih objektov in le manjši delež prenovi. Največji delež (47 %) obstoječih stavb predstavljajo stanovanjske stavbe; več kot polovico stanovanjskih stavb (56 %) je zgrajenih iz opeke, 16 % je betonskih in mešanih konstrukcij, ostali materiali, med njimi tudi les, pa so zastopani v manjši meri. V letu 2007 je delež zgrajenih montažnih hiš presegel 10 % vseh zgrajenih družinskih hiš. Lesena gradnja je v Sloveniji v vzponu. Poleg večjih podjetij, ki so in združena v Sekcijo slovenskih proizvajalcev montagrad- žnih hiš, se v zadnjem času pojavlja nezanemarljivo število lesenih hiš, zgrajenih v lastni režiji in v izvedbi manjših obrtnikov (tesarskih delavnic). Glede na trend v drugih alpskih deželah pričakujemo, da se bo število le-teh še povečalo. Na slovenskem tržišču opažamo premalo medijsko izražen in poudarjen okoljski in ekonomski vidik lesene gradnje. Zato je treba nesporne primerjalne prednosti raslega, obnovljivega in CO2 nevtralnega lesa oz. lesnih izdelkov vztrajno priporočati: tako politiki/ družbi, posameznikom, ki odločajo o rabi lesa, kakor tudi končnemu uporabniku (Torelli, 2009). S spletnim portalom www.lesena-gradnja.si bodo realizirani projekti, ki temeljijo na znanju, inovativnosti in na njihovi komerciali-zaciji, predstavljeni stroki in zainteresirani javnosti. Izvesti je potrebno projekte lesene gradnje predvsem za javne zgradbe (npr. vrtce in šole) ter večnadstropno gradnjo. Med ljudmi je nujno povečati zavedanje, da je les kakovosten in energetsko učinkovit gradbeni material ter s tem povečati uporabo lesa na raven, primerljivo z ostalimi gradbenimi materiali. 2. predstavitev spletnega portala lesena gradnja Portal Lesena gradnja je namenjen vsem, ki jih zanima lesena gradnja. Nudi prostor za objavo prispevkov, ki so povezani z leseno gradnjo, ter s tem spodbuja tekočo problematiko in utemeljeno strokovno komunikacijo. Povezuje laično in strokovno javnost, saj je nujno sodelovanje med raziskovalnim okoljem in gospodarstvom - teorijo in prakso, kakor tudi med različnimi strokami, ki delujejo vse prepogosto ločeno. Novi lesni materiali so se v zadnjih letih razvili v visokoteh-nološki proizvod, za kar ima največje zasluge raziskovanje v tehnično konstruktorskem sektorju. Skupaj z modernimi tehnologijami obdelave in s tradicionalnimi metodami lesene gradnje vodijo v novo kvaliteto in oblike lesenih zgradb. Izziv predstavljajajo kakovostni proizvodi s čim višjo dodano vrednostjo, pridobljeni z uporabo sodobne tehnologije in znanjem [6]. Končni cilj vseh dejavnosti je uspešen in tržno zanimiv izdelek, za doseganje katerega pa mora biti postavljena celotna veriga od raziskovalcev trga do oblikovalcev in tistih, ki ta izdelek naredijo. Portal Lesena gradnja je rastoči vir, ki širi svoje storitve. Vsebino baze pregledujemo, širimo znanje, spodbujamo izmenjavo izkušenj in dopolnjujemo z novostmi v slovenskem in tujem prostoru. E-KATALOG predstavlja izbrane primere sodobne lesene gradnje, ki so predstavljeni kot skupinsko delo več strokovnjakov. ■ Slika 1. www.lesena-gradnja.si - Aktualno 2.1. aktualno V rubriki Aktualno bodo zbrani vsi tekoči dogodki, ki se nanašajo na pridelavo, predelavo in rabo lesa. Spletni portal Lesena gradnja želi povezati različna strokovna področja (gozdarstvo, lesarstvo, gradbeništvo in arhitekturo), ki se na različne načine ukvarjajo z lesom kot materialom za gradnjo objektov (slika 1). 2.2. gradnja v živo V okviru te rubrike želimo približati gradnjo lesenih objektov končnim uporabnikom. Investitorjem ali izvajalcem nudimo vsakodnevno spremljanje gradnje njihovih objektov v živo preko spletne kamere (slika 2). Trenutno (od 11. avgusta 2009) spremljamo gradnjo lesene pasivne stanovanjske hiše v Velikih Laščah od temeljev do strehe. Pomemben del spremljanja gradnje predstavljajo tudi komentarji investitorja oz. njegovega projektanta ter komentarji izvajalca (slika 3). 2.3. strokovni seminar Stran je namenjena prikazu vsebine seminarjev, ki jih posamezniki ali organizacije, ki sodelujejo pri zasnovi in urejanju spletnega portala, organizirajo za promocijo lesene gradnje v Sloveniji. V letošnjem letu je s sodelovanjem Fakultete za arhitekturo in Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete potekal 27. marca strokovni seminar Inovativna lesena gradnja. To je bil dogodek, na katerem so domači in tuji strokovnjaki udeležence seznanjali s teoretičnimi novostmi in praktičnimi izkušnjami s področja uporabe lesa in trendi na področju lesene gradnje. Namenjen je bil arhitektom, lesarjem, gradbenikom ter vsem drugim v javnem ali zasebnem sektorju, ki se pri svojem delu srečujejo s problematiko lesene gradnje in okoljevarstvom. ■ Slika 2. www.lesena-gradnja.si - Gradnja v živo ■ Slika 3. www.lesena-gradnja.si - Gradnja v živo (komentarji investitorja-projektanta in izvajalca) 2.4. knjige in strokovni članki Na spletnem portalu so predstavljene tudi slovenske knjige (slika 4) oziroma publikacije, povezane z leseno gradnjo. V rubriki ČLANKI infoLES pa so zbrani različni strokovni prispevki, ki so razvrščeni v posamezne tematske sklope: Material in tehnologija, Konstrukcije, Arhitektura in Energijska bilanca v zgradbah. Avtorji strokovnih prispevkov so priznani strokovnjaki iz prakse in teorije - tako iz akademske, kakor tudi iz gospodarske sfere. Vsi objavljeni avtorski prispevki izražajo mnenja in stališča avtorjev in ne izražajo nujno tudi mnenja uredniškega odbora. 2.5. e - katalog e-KATALOG lesene gradnje je odprt arhiv, v katerega vnašamo podatke o izbranih primerih lesenih objektov. Predstavljeni so primeri dobre prakse sodobne lesene gradnje, ki je običajno rezultat skupnega dela različnih strokovnjakov: projektantov arhitekture, statike in energetske bilance, izvajalcev gradbenih del (posebej tesarskih del). Z e-KATALOGOM in predstavljenimi primeri dobre prakse lesene gradnje v Sloveniji, ki temeljijo na znanju, inovativnosti in kreativnosti, želimo spodbuditi kvalitetno leseno n*C( rt.1 v 111 9 liai KMlKlE i Ciwln|j / l*ionv- (//IV m pubbwH u ftevtiMfo m . i I t*t*M :.c