l/
štev.
Sovo mesto 15. ileceinbra l^OB.
XXII. lotnik.
DOLE
NJSP

NOVIC
E
Izhftjaici 1, in 15. vsacega meseca. Cena jim )e s poštnino vred za celo teto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemćijo, Bosno in drnge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oicnanila
tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mesta.
Vesele božične praznike in srečno novo leto
usojata 8Î prav od srca vosÈiti vsem ccnjenim naročnikom, dopisnikom in drugim podpornikom kakor tudi hravcem našega lista	urednik in izdajatelj.
Vabilo na naročbo!
z današnjo Hteviîko je poteklo dvu in dvajset let, odkar BO začele izhajati „Dolenjske Novice". Pri tej priliki se zahvaljujemo Tsem niišim prijateljem, naročnikom in sottudnikom, ki so nas podpirali pri n88em poštenem doln v teku dolgih kt.
Dolenjski rojaki 1 Podpirajte list tudi naprej in ostanite mu zvesti! List je ustanovljen in pisan za naše domaôe razmere, zato naj bi ne bilo dolenjske hiše, kjer bi se ne bralo „Dolenjskih Novic",
„Dolenjske Novice" lioĚejo ostati tudi zanaprej zvest doinać prijatelj, dober učitelj in zabaven dru-jtabnik. Zato pa prosimo naše prijatelje, da se malo potrudijo in poskrbe, da se pomnoži število naročnikov. Skrbimo, da se list siri od vasi do vasi, od hiše do hiŠe! V združbi j« moč: Cim več nas bo združenih okolu „Dolenjskih Novic", toliko več bodo lehko storile za svoje naročnike in toliko več bodo nudile poučnega in zabavnega berila.
„Dolenjske Noviee" hnžejo seznanjati svoje naročnike z najvažnejšimi novicami in prinašati poučne spise iz domaiVga gospodarstva.
Cen«, jim je tako nizko nastavljena kakor pri nobenem drugem listu poučne vsebine. Za vse leto stanejo samo 2 K,
katere je naprej plačati.	Uredništvo in upravništvo.
Berite „Dolenjske Novice''!
Dva in dvajset let je tega, da so začele „Dolenjske Novice" delovali med našim ljudstvom. Ves ta Čas smatrale so tudi z» glavno svojo nalogo, pomagati s poučnimi spisi dolenjskemu kmetu. S krajšimi in daljšimi članki, ki so jih prinašale v gospodarskem delu lista, spodbujale so dolenjske rojake k gospodarskemu napredku, in ako je dolenjsko kmetijstvo v enem in diugem oziru napredovalo, pripisovati jeto pred vsem tudi naukom, ki so jih zajemali dolenjski gospodarji iz nitšega lista.
To svojo nalogo smatrajo „Dolenjske Novice" tudi v bodoče za najvažnejšo. Ustanovljene za gospodarsko probujo in napredek Dolenjcev hočejo tudi zanaprej posvetiti vse sile za razširjevanje onih gospodarskih naukov, ki so nam neobhodno potrebni, ako naj Ča»' primerno napredujemo in zboljšujemo svoje gmotno stanje, ..vdkor doslej tako hočemo tudi zanaprej prinašati raznovrstne kmetijske spise in Času primerna
vprašanja, ki se tičejo zlasti naših krajev in naših potreb. Seznanjati hočemo naše rojake z vsem, kar smatramo za potrebno, da se povzdigne dolenjsko kmetijstvo.
V	ta namen pa treba podpore in vzajemnega dela ! „Dolenjske Novice" štejejo že lepo šteyilo naročnikov, vendar še vse premnlo. Mnogo je na Dolenjskem še vasi, kjer ne poznajo našega lista, ne po imenu, ne po vsebini. Dasi je list ustanovljen za dolenjskega kmeta, dasi bi morala biti naročena nanj vsaka boljša kmetska hiša, vendar je list po naših kmetih še dosti premalo znan in razširjen.
Zato se pa obračamo danes na vse naše dolenjske rojake s prošnjo, da list kolikor mogoče razširjajo. Naj bi ne bilo nobene vasi in nobene boljše hiše, kjer bi ne Imeli domačega lista, naših „Dolenjskih Novic" ! Cena je tako nizka kakor pri nobenem drugem listu in če pnmislimo, da je list domač in namenjen pred vsem našim domačim potrebam, po tem se ga mora okleniti in pridno naročati vsak Dolenjec.
V	družbi je moč! Naj velja to geslo našim naročnikom in sotruduikom! Oim več nas bo, toliko late bodo izpolnjevali „Dolenjske Novice" svoje koristno delo. iîato pa kličemo vsim dolenjskim rojakom ; Naročajte in berite „Dolenjske Novice"!
GOSPOI^RSTVO-
o gnojenju vinogradov.
(Dalje in konec.)
Uporablja se pa kompost za gnojitev paè najboljše, ako se ga že v jeseni koj po trgatvi med trtje zneae, tam jednakomerno raztrosi in koj podkuplje. líaztrosltí se mora pa kompost tako, da leži enakonit:rno dva do tri prste na debelo in podkopati se ga mora pa takole. Trte se okoplje kakor pri spomladaiijem prvem okopavanju, le nekoliko globokeje. Pri tej priložnosti portže se tudi trtam vse najvišje, koj pod površjem zemlje rastoče, takozvane rosne korenine. Kompost »e pa za vsakim drugim ali tretjim malilajem z mat ko v nastali jarek potegne ter s sledečimi dverai ali tremi maliUji zakoplje. Kompost le v posamezne, okolo trt narejene jamice znositi ter ga tako le v jamit-ali, ne pa čez in čez podkopavati ; tako postopati kaže le pri se prav mladili, reeirao, sele dve k »ečjemu tri leta starili zasaditvah, ako se jim je pri zasajanju premalo pognojilo, ker gnojila zadosti ni bilo na razpolago. Ze sta-rejse, že rodovite trte tako v posamezne jaraiee gnojiti pa ne kaže, ker ao se njih korenine že daleč na okoli razširile. Ako ae nima v jeseni komposta še pripravljenega, ali pa ako tli v jeseni za gnojitev vinograda znabiti časa ali ljudi, potem se gnoji seveda šele spo-
mladi. Da ae z jesensko gnojitvjjo, ako je čez in čez, Qe pa v poHamezDe jamice izvršena, prvo spomladaiije okopavanje trt prihrani, razumljivo je pač samo o sebi.
Zadoatno množino prav dobrega komposta za gno-jitev vinogradov vsako leto napraviti, to bi moral biti vsakemu vinogradniku uzor. Ako pa to le m»goce ni, seci se mora seveda po umetnih gnojilih. Umetna gnojila imajo pred gnojitvijo s hlevskim gnojem in kum-poetom to veliko prednost, da obdrže ona v veliko nianjài množini veliko ve6 za trto rcdilnih snovi v sebi, kakor pa gnoj ali kompost. Vsled tega se jih neprimerno manjšo množino uporablja za enaki prostor pognojiti ter enaki vspeb doseči. Vsled tega je pa tudi vožnja umetnih gnojil, in to posebno v Jako oddaljene ter le s prav slabimi potami previđene vinograde nepri-meroma veliko ložja in torej tudi veliko cenejša. Toliko redilnih snovi, kolikor jih obdrži na primer voz dobro podelanega hlevskega gnoja ali pa prav dobrega komposta, kateri 6 do 700 kg tehta, obdrži le 33 do 34 kg umetnega gnojila. In vrhu tega pride pa se 33 do 34 kg umetnega gnojila pri dandanašnjih cenah istega tako malo stati, da se gnojenje z njim popolnoma dobro izplača. Z laj nastane pa vprašanje, katera umetna gnojila naj se pa za gnojitev trt uporablja? Odgovor na to vprašanje je: tista, katera obdrže v sebi najpogla-vitnejše redilne snovi trte, namreč kali, fosforovo kislino in dušik v obili meri, in katerih se v naših vinugradiikih zemljah nikakor dovolj, ampak vedno premalo nahaja, la taka umetna gnojila so: kalijeva sol za kali, Tomanova žlindra za fosforovo kislino in čilski suliter za dušik. Gnoji se pa s temi umetnimi gnojili takole, in tu za tri leta. Za vsako, po en meter v čveterukotju narazen sajeno trto, — katere se mora toraj prešteti — vzame se 112 gramov kalijeve soli, 200 gramov Tomášové žlindre in 170 gramov Čilskega solitra. Kalijevo sol in Tomášovo žlindro potrosi se najboljše vso množino hkratu v jeseni po trgatvi med trte, kjer ae jo takoj tako podkoplje, kakor je bilo to o kompostu povedano. Ako pa v jeseni za to delo časa ni, izvrši se stle spomladi pri prvem okopavanju. Čilski solitér se pa ne sme na jesen že potrositi ter podkopati, ampak Bele na spomlad, in vsako leto le třetino označene potrebne množine, toraj vsako leto 56 gramov, na vsako trto. Vsaka tri leta se mora toraj gnojitev s kalijevo Silijo in Tomášovo žlindro ponoviti, ona s čilskim so-litrom pa vsako leto. Na ta način pognojilo se je dva oddelka vinograda grmake sole na Trski gori že vdrugiČ s prav dobrim vspehom. Priporoča ae tudi, in to v novejšem času, vinograde z nalašč zato sestavljenim, posebnim, takozvanim vinogradskim gnojem gnojiti, ka-koršnega izdehije tovarna A. Schram za umetna gnojila v Břeclavi (LundenburgJ na južnem Moravském. Tega gnojila vzame se po 100 gramov na eno trto, katerega se ravno porablja, kakor je bilo to o kalijevi soli in Tomášovi žlindri povedano. Kmetijska šola na Grmu poskusila bo ta vinogradski gnoj v prihodnjem letu vprvič. V ta namen naročila io dobila je že 300 kg gnojila, katero pride s pratežnino vred na 22 helerjev kilogram stati. Po gnojitvi z umetnimi gnojili začne plevel kaj bujno rasti. Tega se mora ali podkopati ali pa na kompost znesti, ne pa domov živini znašati. O vspehu gnojitve s Schramovim gnojilom sledilo bo v svojem Času poročilo.	1—
Gospodarjem novomeškega okraja I
Kmetijska podružnica v Novemmestu bo oddajala zanaprej toliko modre galice, kolikor jo bodo vinogradniki naprej naročili, in da se stroški za galieo kolikor mogoče znižajo, oddajala jo bode v celih vrečah po .50 kg skupaj in razdelila jo bode takoj zunaj na novomeškem kolodvoru. Za tako oddajanje je potrebno, da vinogradniki potrebno galico že sedaj naroče in da jo naroce skupno, po dva ali več skupaj, tako da jo bo mogoče oddajati na kolodvoru v celih vrečah. Vsi gospodarji novomeškega sodnega okraja ae zaraditega opozore, da se takoj pobrigajo za dobavo potrebne galice in da jo naroče za gotovo zadnji čas do 3 1. decembra tega leta. V ta namen naj se gospodarji ene vasi — ali, kakor kaže — združijo in naj galico skupno narode na ime tistega, do katerega imajo največ zaupanja. Te narocitve naj se dado na zapisnik pri županstvu, kjer ae mora položiti tudi ara, in sicer za vsako vrečo galice po 10 K. Na kogar ime se zapiše naročena galiea, tisti jo mora na kolodvoru tnrll sprejeti in plačati.
Pravilno je, da naročajo gospodarji potrebno galico pri svojem županstvu in da plačajo tam tudi aro. Kdor pa želi naročiti potrebno galicft naravnost pri kmetijski podružnici, lahko to stori; v tem slučaju mu jc treba seveda ravno tako plačati potrebno aro 10 K od vsake vreče, iJa se to skupno naročanje kolikor mogoče olajia in posreduje, prosimo vsa slavna županstva, da opozore od svoje strani vse občane na to in da jim gredo pri sprejemanju naničil kolikor mogoče na r(»k«. Uavno tako se obračamo pa tudi do vaeh preČ. župnih uradov novomeškega sodnega okraja a prošnjo, da vplivajo kolikor mogoče na to, da se galiea pravočasno naroči. Pripomni se izrecno, da se kmetijska podružnica na poznejša naročila ne bo mogla veČ ozirati in da bo galiea pozneje tudi dosti dražja.
Kmetijska podružnica je pripravljena sprejeti tudi naročila na žveplo, ako se naroči skupno z galtco. Tudi žveplo se bo oddajalo le v celih vrečah po bO kg in je plačati od vsake vreče po .') K are, —r—
Politični pregled.
Zanimalo pa6 ne bo nikogar vedeti, da so se v državni zbornici tam enkrat spet pra^ grdo stepli, prav kakor ponočnjaki. In slo se je za prazno reč! Pač lep zgled daje cvet države.
Zgodovinsko pomenljiv pa je bil 1. december. Ta dan je bila namreč v državni zbornici vsprejeta votivfia preosnova s 194 proti 63 glasovom. Končano je veliko delo, ki obeta avatrijskim narodom boljšo bodočnost. Ko ae je naznanil izid glasovanja, nastal je nepopisen vihar navdušenja, ki se kar ni mogel poleči. Gotovo, tudi nova volivna preosnova ima mnogo htb, in tudi nam Slovencem ni popolnoma pravična. Vendar pa smemo biti zadovoljni, da se je doseglo vsaj neka), prej smo imeli 15 državnih poslancev, sedaj jih bomo imeli 24. Posebno pa ao ogorčeni nad volivno pre-osnovo naši liberalci, V resnici za to, ker bodo komaj enega svojega poslanca imeli ter ae bo tako pred vsem svetom videla njih revščina in pomanjkanje zaalombe in zaupanja v ljudstvu, pravijo pa z jeznim glasom, da
«o za to zoper volivno preoanovo, ker se je Koroškim	aliodili. Pa to je papež prepovedal. S tem bi se eerkev,
Slovencem zgodila krivita ia bo naši poslanci izdali	od Kristusa ustanovljena družba, ponižala med dnige
Korošce. Naj povemo enkrat resnico tudi o ti stvari!	navadne družbe in društva. In oznanjevanje evangelija
En sam poslanec, in naj je ge tako bister in delaven,	ter delitev zakramentov t^di ni navezana na dovoljenje
ne more resiti narodnosti svojili volivcev. Dalje; na	poavetnili gospoak; ta bi bila lepa, da bi moral du-
Koroakem največ Slovencem škodijo sole. In slednjič:	liovnik naznaniti policiji, da bo maseval itd. Saj cerkev
V enem volivnem okraju je 37.600 Slovencev in le	vrši svojo nalogo na ukaz Jezusa Kristusa, ki je po-
7.400 Nemcev, pa pravijo Korošci, da tudi ta voHvni	slal apostole med svet, ne pa na voljo kacega urad-
okraj ni zagotovljen Slovencem ! Seveda, potem jim	nika. liberalci sicer pra»'ijo, da se duhovščina s tem
ni pomagati, ako so tako malo zavedni in delavni, da	punta zoper posvetno gosposko ter ne spoštuje postav,
si niti v takem okraju ne upajo prodreti s svojimi po-	da, krivicnili, cerkvi sovražnih postav ne sme in ne
fllanci.	more nihČe spoštovati. — Škofje in Župniki bodo sedaj
Vendar pa še ni volivna preosnova popolnoma za-	zapustili svoja poslopja ter stanovali v zasebnih hisali,
gdtovljena, V teli dneli pride pred gosposko zbornico,	služba božja pa se bo vršila priprosto še po cerkvah
koder so sami gruii, baroni in drugi taki „višji" ljudje,	tako dolgo, dokler ne bo vlada duhovnikov izgnala s
'IVm kar noče iti v glavo, da bi „oni'^ imeli ravno	silo, potem pa tudi po hišah, duhovščina pa bo živela
tako le en glas kakor delavec ali kmet. In ti ljudje	od milodarov. Tak boj med cerkvijo in državo se ime-
sedaj nagajajo. Radi bi spravili v veljavo tisto pre-	nuje „kulturni boj". Vsak tak in še hujši boj je cerkev
klicano „pluralitetno volivno pravico". Cesar se zadnjič	prestala, država pa se je še vsaka uklonila prej ali
pri vsprcjemu delegacij niti zmenil ni zanje zato, ker	slej. Tako bo tudi na Francoskem, — Najnovejša po-
nočejo vsprejeti volivne pravice tako, kakor hoče on.	ročila pravijo, da bo dal minister Hriand izpoditi iz
liorao videli, kaj bo iz tega. Poslanska zbornica ne bo	Francoske vse one Škofe in duhovnike, ki se ne bodo
odnehala, cesar pa tudi ne, in zoper to ne more go-	podvrgli novi postavi o ločitvi države in cerkve, za-
«poska zbornica tudi nič. Ako pa premaga poslanska	plenil vsa cerkvena posestva in poslopja, ki jih pa du-
zbornica, utegnemo dobiti nove ministre.	hovniki niti v najem ne smejo vzeti, ob enem pa mora
Iz delegacij, koder odposlanci avstrijskega in	5000 bogoslovcev, ki so bili dosedaj prosti vojaščine,
flgrskcga državnega zbora obravnavajo skupne zadeve,	iti k vojakom. Tudi našim liberalcem se cede sline po
bi bilo le omeniti, da zahteva vojni minister za bodoče	taki „ločitvi cerkve od države",
leto lepo svoto 550 milijonov kron ; 32 milijonov bo	, ,,) ,
slo za nove topove, 3 milijone za nove trdnjave, 45 mi-	^ ^ _ lijonov pa za nove bojne ladije. Hedaj naj pa gleda
finančni minister, kje bo dobil ta denar. No, davko-	---
plačevalci ga lM)do dali seveda!	Trije sveti večeri.
Na Nemškem je bilo v državnem zboru spet vse pokonci. Nemci imajo namreč v južni Afriki svoja na-
sclijine ali kolonije. Uradniki so postopali z domačini	^o« je l^-gl^na zemljo, speCo pod belo, soe-
, . , . 1 ï- 1 1	odejo, ter pnzgala nebroj zvezdic na jasnem nebu. Svet,
(zamorci) neverjetno grdo m surovo, da, zares živalsko;	skrivnostno slovesen mir je vladal t naravi. Božični
soc.-demokraticni vodja Bebel pa je odkril vse te grdo-	»ngelj miiu je li»tdil po mestu in z dobrovoljnim nasmeliora
bije pred zbornico, in nastal je nepopisen vrišč. Tudi	na ustnih hitel od hiše d» hiše. Le tam pied zadnjo hišo
nek poslanec katoliškega centruma ftako ae zove tam	koncem meaU, lepo zidano vilo, je postal, prisluskava), ia-
katoliška stranka), je brezobzirno razkril početje urad-	{„"Jf " 'Sa'
nikov in njih predatojnikov, ki jih ne kaznujejo, kakor	Zakaj''ne? Saj je vendar tudi tu prižgano božično dr^
zaslužijo za taka grozodejstva, liomo videli, kaj poreče	vesce. Pa kako lepo, kako veliko, kako okusno in spretno
k temu cesar Viljem, kateremu ac usta vedno kar cede	okrašeno je! Pa kohko darov leži tod na okrog po atoleh in
samega kr.ičanstva. Nemška nasilnost in nadutost je	gospod sodni svétnik v puk. ima veliko družino!
pač enaka nasproti vsem slabejšim, opomnimo le, kaj	Otrok ^ hri našteti ne morem, in tudi Idapce^v in dekel pre-
^ , ,,, . , . T. v** . . U	cej, ker ima veliko domačijo, m vsi ti hočejo biti obdarovani,
počno Nemci s Poljaki. — Državni zbor je razpuscen.	kajpada, in se tudi spodobi, ker so bili pndni in zvesti.
V Rusijo se vrača mir, pa tudi preti strahovita la-	Iq vsi ti ao óakali krog božićnega drevesa, da prideta
kota. Po mnogih krajih kmetje že sedaj nimajo nič jesti ;	gospodinja in gospodar ter začneta deliti darove. Bila sta v
nekje je kmet v taki stiski prodal svoje tri'hčere. Prej	sosednji sobi in najstareji sin Pavel injima.
vojska, potem upor in poboji, aedaj lakota ! Ubogo ljudstvo !	«^st-^P Sjnikast mladenié, je imel biU kedaj
•'J' ^^ V V 1. x	gospodar na domu. Goapod svetnik )e namreč zgodaj pustil
Ves svet se radovedno obrača na Francosko. Dne	radi protina v n.igah, ki se ga je bil prijel na
11. t. m. je namreč prišel ob veljavo konkordat, pa	neki komisiji, ter gospodaril na očetovem domu. Sin Pavel
je stopila v veljavo nova krivična postava o „ločitvi	pa, ki mu ni dosti diiiala latinska in grůka slovnica, ne manj
države in cerkve". Minister Briand je poskusil vse, da	P^i matematika, je dovršil poljedeljsko akademijo ter čakal
bi se izognil bojn ter cerkev tako skrivaj, na tihem	kedaj bo sam vladal tod na lepem in prostranem poaeatvu.
-, J i . 1 VT • ■ 1 I v- • •	T' trije so bdi v aoaednji sobi, m ker le bila družina
spravil pod se. A ae je nrezal. Najprej katoličani niso	krog božiěnega drevesa dokaj mirna, so natančno čuli pogovor
lioteh snovati „verskih dniatev", kakor jih zahteva do-	onih treh.
tična postava, ker bi bila to ločitev od prave, edine	In pogovor je posUjal Čedalje glasneji, iz mirnih besedij
eerkve. Minister je pozneje naznanil škofom, da se	j® P'"®?''' ""ed očetom in sinom, mati je prosila sina,
omenjena postava ne bo izvajala v vsi strogosti, ako	tÍfí/l';
, ' 1 ^ .	sin se je bil izpozabll ! Zal! Imel je sicer on prav, a pozabil
župniki za eno leto naprej naznanijo vladi, da ae bo	je, da je dolžan očetu spoštovanje, in to ni bilo prav! iialjen
vršila služba božja v cerkvah po zakonu o društvenih	in razburjen je vrgel očetu par psovk in očitan v obraz in
to je očeta tako razkaeilo, da je zavjpil: „Poberi se mi, nič-vrednei! Takoj iz hiše! In da se mi ne vrneš nikdar. Nisi već moj sin, te ne poznam."
Sin, mesto da bi bil nvidel svojo zmoto in svojo pregreho ter prosil odpuščanja, se odreže drzno:
„Dobro, grem; živ nikdar već pod to streho! Z Bogom mati !"
Mati ga hoće objeti, da ga obdrži, a ni mogoče, komaj nlovi desnico, a že jo iztrga in že zbeži sin venkaj.
Družina se spogleda, zdrzne. In to nocoj — sveti većer?! Ne to je preveč! Mladega bodočega gospodarja 80 imeli vai radi, in ker se po človeškem Čutu veČina vsakdo zavzame za preganjanega, so sočustvovali žnjim,
Oće nagloma odpre ymesna vrata in zakliče: „Nežica, razdeli ti božična darila." Rekái zaloputne vrata, s trdimi koraki premeri sobo, zaloputne druga, in iz sosednje sobe se čnje samo ihtenje gospe.
Boiiični mir je bil vsem do cela skaljen. Ne eden se ni razveselil sicer lepih in bogatih darov, mrzlo se je zahvalil najstarejši hčerki Nežici, ter klavern odšel. Niti v družinski, niti v gosposki sobi ni nikomur diâala večerja.
Pa kaj je vendar bilo? Ino, saj veste, kako je nasvetu! Pavel je čutil, da je samemu hudo biti, in ker mu je oče tudi sam to namignil, „da je ćaa i. t. d.", pa se je ozrl. A. kaj spaka, ko mu ni tiko obviselo na pravil Ida je bila sicer pametno, razumno in modro dekle, čedna zunanjosti, tudi ravno brez dote ne bo, Ijubezajivega vedenja, a njen «če, tudi sodni svetnik še v službi, in Pavlov oče, sta se v službenih stvareh sprla do sovraštva. In samo za to ni pustil oče Pavletu, da bi jo vzel. Saj bi se bilo tisto staro in tako bedasto sovraštvo ravno pri ti priliki vendar najlepše poravnalo. A sodni svetnik v pok, recimo mu g. Zaleski, ni hotel, pa ni hotel. Prekoračil je meje očetovske cblasti: Ida ni imela res nobene napake nad seboj, to je sam priznal, a samo sovraštvo je bilo na poti! In Pavel je že bil dal Idi besedo! Pa tudi zares rada sta se imela! Sveti večer jo je zaprosil pri njenem očetu, ki mu je dovolil, potem pri svojem očetu, pa je naletel na tak odpor, ki je vsled razburjenosti sinove in pre-malega spoštovanja do očeta skalil božični mir in častitljive božične praznike.	Fr. Salezij.
Položnice
poštno-hraiiiloicnega urada smo danes priložili cenjenim naročnikom, kateri navadno po posti pošiljajo naročnino. Vljudno prosimo, da bi blagovolili čim preje vposlati 2 kroni kot naročnino na Dol- Novice za 1. 1907, — Tiste naročnike pa, ki so se z naročnino zaostali, prav lepo opomnimo na njihovo dolžnost, naj nam takoj vposljejo zaostalo naročnino in naj tudi ob enem ponovijo naročbo za drugo leto. Kdor pa ima naročnino plačano tudi že za I. 1907, naj položnico prihrani za drugo priliko.
Domace vesti.
{Osebne vesti.) Ravnateljem novdmeške c. kr. višje gimnazije je imenovan g. Franc Brežnik, dosedaj profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani. — Pisarnilki predstojnik pri okrajnem sodišču v Novem mestu, g. J. Loschak, je imenovan za vodjo zemljiške knjige pri okr»j, sodišču v Ilirski Bistrici, na njegovo mesto pa pride g. Henrik Abram iz Ljubljane.
(Konferenca sodalitatis) za novomeško dekanijo bode 27, t. m. v Vavti vasi po dohodu dopoldanskega vlaka.
(Slovesne obljube) je Sel delat v Gradec usmiljeni brat Fr. Miklavž Kores.
(Umrl) je dne 13. t. m. Salezijanec-klerik Č. g. Anton Mramor v 26. letu svoje starosti na očetovem domu. Naj v miru pnčiva nadebudni mladenič!
(Dolenjsko pevsko društvo vEudolfovem) ima svoj letni obini zbor 29. t. m. ob 8. uri zvečer v Čitalnici, Odbor vabi člane k obilni udeležbi.
(Volitve) dne 29. decembra 1906 za delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Tratu. Vsi delodajalci, kateri so prejeli glasovnice za to volitev, blagovolijo jih nemuduma vposlati na okrajno bolniáno blagajno v Rudolfovem. Glasovnice so le z lastnimi imeni podpisati,
(Postna vest,) V nedeljo 23. bode poslovala tudi popoldan ob navadnih nrah vožnja pušta, ravno tuko na božični dan od 2.-5.
(Postne zadeve.) Ozirom na množeči se vožno-poštni promet v božični dobi priporoča se občinstvu, da se pri od-pošiljanju vožno-poštnih pošiljate? na sledeče ozira: 1.) Radi izvanredno pomm-ženega tovornega prometa v tej dobi je priporočati, da se poštnih pošiljatev, ako se hoče ďa jih naslov-Ijenee pravočasno udobi, ne oddaja še le prav zadnje dni pred božičem na pošto, marveč vže nekaj dni popred. 2.) Po-šiljatve o katerih se želi, da bi bile onega dne odpravljene, katerega so bile na pošto piinešene, oddajati je v božićni dobi najpozneje d« 4. ure popoludne. Pozneje oddane pošiljatve se bodo odpravljale ie le naslednjega dne. 3.) Posebno pozornost je obračati na to, da 80 pošiljatve dobro zavite in zaprte, ter da je naslov na istih dobro pričvrščen. Za male pošiljatve z manjšo težo (do 3 kg), kojih vsebina ne trpi vsled pritiska in ne izpušča maščobe ali vlažnosti in koje niso namenjene daleč, zadostuje, da so v mnčan papir zavite in z vrvico trdno prevezane. Većje in težje pošiljatve, potem take, ki se pošiljajo v oddaljene kraje in slednjič one v kterih se nahajajo predmeti, ki se lahko nzbijejo, ali ki pušćajo mašćobo in vlař.n( st, morajo biti, ozirom na vsebino, obsežnost, težo in vrednost vsaj večkrat «avite v močan papir, ali močno platno, oziroma morajo biti spravljene v košaricnh, zabojOkih itd. Zaklopnice (ákatlje) iz lepenke, osobito takozvani poštni kartom so dovoljeni če nimajo znakov poškodbe. Divjačino, ki ne krvavi već, sme se pošiljati v posameziiiii komadih nezavito, vendar je bolje, da se p(>-šiljanje nezavitih pošiljatev po možnošti opusti, ker se naslovi takih pošiljatev lahko izgube. Pošiljatve z vsebino, ki se lahko razbije se ima označiti na zavoju razločno s znamenjem stekla. Pri po-šiljatvah Z lahko spridljivo vsebino naj se napiše na apremmci dostatek „se naglo pdkvari" ter naj se ta dostavek z mudrim ali ru-dečim svinčnikom krepko podčrta. Zavitek mora biti tako trdno zaprt, da se brez poškodovanja zapore ne more do vsebine. Pošiljatev brez naznačene vrednosti ali v vrednosti pud 400 kron v obče ni treba zapečatiti, če so zapori s pomočjo lepila, pečatnih znamk itd. pri potnih toibah, kovčtkih in zabojih s pomočjo zaprtih kljnćavnic, pri sodih z dobrimi obroči, ali pa po nerazdeljivosti zadostno osignrjene. Pošiljatve v vrednosti uad 400 kron pa, kakor tudi vse pošiljatve z zlatom, srebrom, gotovino, vrednostnimi papirji, dragocenostmi ali pristnimi čipkami morajo biti na konceh zavoja tolikr»t in tako ZHpe-čatene, da se zavoja brez poškodovanja pečatev ne more odpreti. Ako je zawtek s čem ptivezan, tedaj mora biti poveza tako pritrjena, da se je ne more odstraniti, ne da bi se pečatev pokvarilo. Z razločnim odtiskom pečata, s kterim je pošiljatev zaprta se ima prevideti tudi k pošiljatvi spadajoča spremnica. Vsako vozno-pošiljatev je brez ozira na pridejano poštno spremnico opremiti z naslovom, to je z imenom m priimkom naslovljenčevim in z imenom kraja, kamor je pošiljatev namenjena, oziroma je označiti okraj, ulico in hišno številko. Oe le mogoče naj se napiáe naslov na zavoj sam,, kjer to ni mogoče se napiše naslov pri pošiljatvah, klerib ni mogoče zapečatiti, lahko na listič papirja, kterega je pa treba čeloma prilepiti na pošiljatev, ako je samo s pečatnim voskom pričvrščen. ne zadostuje. Pri pošiljatvah, na ktere se ne more pisati in tudi ne papirja prilepiti (n. pr. nezavita divjačina) napiše naj se naslov na kos lepenke, u«nja, lesa alt kake druge trde tvanne, ter naj se priveže istega z močnim sukancem ali vrvico na pošiljatev. Ker se velikokrat dogiija, da odpadajo naslovi od pošiljatev vsled mnogokratnega prekladanja pri izvanredno pomiioiíenem vožnem prometu, in ker se morajo take pošiljatve brez naslova na posameznih postajah komisij.ski odpirsti, priporoča se pošiljatvam samim še jednn naslov pridevati. Pri nezavitih poš Ijatvah n. pr. divjaiini, kaže pritrditi na primeinem mestu n. pr. na sprednjih nogah še drugi naslov. Na pošiljatvah, ktere morajo biti zapečatene, pripečatiti je tudi vrvice, s katerimi so iste zvezane. Posebno previdno morajo biti zaprte one pošiljatve, ktere so namenjene
irez morje (n. pr. v Dalmacijo, Hercegopino itd.) ker se s takimi poBiljatvami ne more tuko skrbno postopati, kakor z «nimi, ki se prevažajo po suhem, 4.) Na poàiljatye, kterih vsebina je podvržena vžitninskemu davku s« opozarja še posebno. Pri tak'li poSiljatvah, ki so namenjena v mesta, kjer je vžitninski davek upeljan n. pr. v Ljubljano, Gradec, na Dunaj, v Prago itd. priporoča se v Hvrlio bitrt-jšega razdaĚenja, da se na naslovu zavitka, kikor tudi na spremnici označuje vsebina in pa tudi količina (kilo, liter, komad) ki sluit za podlago pri določevanju vžitnine. Opozarja se dalje, da v božifini dobi poštni uslužbenci ne ntegiicjo vatrezati sem in tja izraženi želji strank, da se jim pošiljatv« zavijo, t«r da se mora vsaka na poûto prin«Bena, na po predpisih zavita pošiljatev brezpogojno zavrniti.
(Dogon živine) nn semenj v Rudolfovo. C. kr. dež. vlada je z odlokom z dne 17. novembra t. 1, át. U.SbO na tamoBDjo prošnjo z dne 6. jnlija t. 1., Bt. 1031 gledf dogona živine na semnje v mestu Kudolfovem določila sledeče: § 4. aejmskega leda se spremeni tako le: Dogon živine, se začne in sicer prašičev v dobi od 1. aprila do 15. maja in od 16. avgusta do 1, oktobra ob 5. uri zjutraj, a v dobi od 15. maja do 15. avgusta ob 4. uri zjutraj, in od 1- oktobra do 1. aprila ob 6 uri zjutraj in se konča ob 8 uri dopoldne; dogon konj in goveje živine se začne ob 9. uri dopoldne in se konèa ob 12. uri opoldne. Dogon se sme vršiti vedno le pri dnevni svetlobi. Zgodnejša ura za dogon prašičev se ne zamore določiti, ker je zanesljivi ogled živine in pregled živinskih potnih listov mogoč samo pri dnevni svetlobi. Novi red dogona stopi s 1. januvarjem 1907 v veljavo in se bona točno izvrševanje istega sti'ogo pazilo, prestopki bodo kaznovani. Tudi § 2. tržnega reda mora se vestno spolnjevati in je prepovedana odprodaja prašičev pred začetkom semnja na «eatal), v krčmi itd.
(Novi živinski sejmi) se pričnejo s 17. jannvarjem v Kandiji p-i Novem mestu, in opozarjamo na dotični razglas krajnega gospodarskega odbora ktindijskega v današnjem listu.
(Mlekarski shod v Žt. Lovrencu) se vrši v nedeljo, dne 16. t. m, ob 3. uri pop. Na slioda govori mlekarski nadzornik g. Legvai t IZ Ljubljane. Shod po,seti konsulent Oha-rousek iz poljedelskega ministrstva. Namerava se ustanoviti mlekarska zadruga, katera je za celo okolico zflo potrebna.
(Nova opekarna.) Kukor smo že poročali, zidajo gg. A. Hočevar, I. Ogoreutz in R. Smo a \elibo opekarno na par v Žabji vasi pri Novem mestu. Iz dosedaj postavljenega poslopja, ki bode pa služilo samo za stroje, ter iz jako obsiežnega ^ilaniranja okolu ležečega sveta se že danes razvidi, <la bode izvršena stavba in vse podjetje zaies velikansko. Glina (ilovici) je n^ tem svetu po izreku strokovnjakov in po presknšiijali naravn st izborna. Brez dvoma bodo ti izdelki najboljši in preseg.ili daleč dobroto kakovosti vseh drug.h fabrikatov. Ravnikar se )e z;ičela graditi tudi cesta do državne ceste, da bode izvoz Uhek in praktičen. Upati je po dosedanjem pridnem napredovanju, da bode opekarna že prihodnje leto delovola in izgotavljala kar največ opeke za zidanje in vsakovrstne strešne opeke. Cestit&mo gospodom podjetnikom k temu, za vso Dolenjsko prevažnemu koraku, vsaj smo trjieli ravno v zadnjem čustt vedno na pomanjkanju opeke, ter želimo od srca najboljšega vspeha, Ii to domače podjetje jriponičujemo že naprej vaem, kateri bodo rabili prihodnje eto opek). Tukaj bode gotovo vsakteri v v.sakem oziru prav zadovoljno postrežen. Slehernemu pa naj bode dolžnost, podpirali vsikd ir le domačo tvrdko in domaČo industrijo, da ne bode treba posebno zarezane strešne opeke naroèevati iz tujih krajev ter jo tam za polovioj dražje plačevati. Naj velja tudi Dolenjcem: Svoji k svojim!
(Večja nesreča) negu se je zgodila, bi se bila lahko še pripetila dne 13. t. m. krog 10, ure dop. Perice novomeške so prale v pokriti lopi, plavajoči na sodih v Krki. Kar na enkrat pa se vsled teže ravnokar padlega, jako mokrega snega prevaga lopa in padle so v vodo perice in škafi in perilo. Do pasu in čez so stale v mrzli vodi, ne vedoč, ali naj love perilu, ali naj se rešijo, seveda tudi glasno kričale na pomoč. Pomoč je došla, kaj je s perilom, bodo povedale ženske same, a mi smo mnenja, da bi bilo treba take naprave vendar nekoliko bolj varno preskrbeti, osobito, ker se je — menda
lansko zimo — lopa že enkrat prevrnila vsled teže snega. Naj vsaj dvakratna izkušnja izroodri tiste, ki imajo s tem opravka, da se ne tvega življenje in blago.
(Usmilite se ptičkov!) Kdo ne vidi majhnih stva-ricih, ki čakajo lačne in prezeble pred človeškimi bivališči, da se jih človek usmili in jim vrže drobtinico hrane! Vrlo 80 si zaslužile v letnem času s petjem in pobiranjem žuželk našo hvaležnost. In posebno ti kmetovalec si dolžan se skn-zati hvaležnega — nebi v jeseni toliko spravil — če ne bi imel teh malih prijateljev. Na tisoče in tisoče pobrala nam bo Imda zima naših malih prijateljev — a le vsled naše nemarnosti in trdosrčnosti. Trosite ptičem hrane v tem času, poplačali vam bodo stotero vaš trud. Ustanavljate društva v obrambo ptičev pred zimo in lakoto.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V meseca novembru 1906 je 22fi strank vložilo 67.898 K 81 h. 217 strank vzdignilo 92,138 K 75 h, 11 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 17.500 K. 278 menic se je eskumptovalo za 87.805 K. Stanje vlog 2.921 TjBS K 23 h, Denarni promet 425.723 K 75 h. Vseh strank bilo je 1158,
(Hranilnica in posojilnica) za Kandijo in okolico, reg. zadinga z nei mejeno zavezo, imela je meseca novembra t. I. prometa 111.692 K 81 h. Vložilo je 121 strank 46.702 K 39 h, dvignilo 84 strank 16 567 K 33 h. Posojil je bilo danih 33 strankam 22.890 K, a 49 strank je vrmlo 4837 K 41 h.
(Ljudska knjižnica v Kandiji) priredi na .Štefanov dan, dne 26. t. m. ob polu 8. uri zvečer v dvorani restavracije „pri železnem mostu" v Kandiji koncert in igro. Pri tej priliki nastopi prvič društveni mešani pevski zbor na novem odru, katerega si je knjižnica omislila. Vspored bo razviden iz vabil.
(Občni zbor Ljudske knjižnice v Kandiji) se vrái due 30. t. m. ob 2. uri popoludne v restavraciji „pri železnem mostu" v Kandiji s sledečim vsporedom: 1, nagovor predsednika, 2. poročilo odbora. 3, poročilo preglednikov, 4, volitev novega odbora, 5. slučajnosti, V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure kasneje drugi občni zbor pri vsakem številu članov.
(Novice z Buftenskega hriba,) Na predlog tukajšnjega g. nadučitelja Iv, Štruklja smo si osnovali hranilnico in posojilnico. V odboru so sami zavedni in značnini možje: g, Ignacij Kutnar, župnik, c. kr. prof. v p g, Ivan Komijanec, g^ Franc Fttbjančič, posestmk in upokojeni nadučitelj, g, Ivan Struk^li, nadučitelj, Josip Selak, posestnik itd.. Alnjztt Vene, Janez Kirar, pos,, Ignacij Teršinar, pos., in Alojzij MarušiČ, posestnik. Poslovati začne že tek<rm decembra t, ), Nekaj denarja čaka v hranilnici vže mesec dni. To povem zalo, ker 80 nekateri, ki mislijo, da ne bode denarja! — Dalje sporočam vrlim „Novicam", da se snuje pri nas vzgojevalno društvo „Nada". Pravila je že vis. c. kr. dež, vlada odobrila. Namen društvu bodi: Gojiti vzajemno vzgojevanje šole, cerkve, doma, krepiti in bodriti člane za versko-nravno vzgojo otrok, pospeševati telestno vzgojo otrok, skrbeti z&, njih časni in večni blagor. — Knjižnica tudi posluje se precej ugodno že eno leto, vendar želimo, da se na zimo oživi kar največ obiskovalcev in bralcev. — Graščina Radeljca bode baje tudi kmalu razprodana vsa. Pravijo, da se je pri licitacijah malo preveč pilo. Nekateri se praskajo za ušesi, žal, da je prepozno, — Nekaj Bučklanarjev se je vrnilo iz Amerike, nekaj pa jih je šlo po „srečo". Pogum jim je dala baje stara Aroeričankii Urška, ki je prišla jako „težka" domu.
(Družba sv. Cirila in Metoda) v LJubljani se ponovno pozivlje do vseh zavednih Slovencev s prošnjo, naj rabijo v obilneji meri družbin narodni kolek Vzgled naj Vam bodo Cehi! Najrevnejšega izmed njih bi bilo sram, ako bi ne rabil pri svojih poštnih pošiljatvah narodnega koleka. V prihodnje bodemo začeli objavljati perijodično, koliko da smo v posameznih mesecih razposlali narodnih kolekov. Poživljamo pa tudi Vas, zavedne trgovce, da Če ne zmore vsalido izmed Vas kolekovanja svojih trgovskih dopisov in računov, naj prevzame vsaj v razprodajo naš narodni kolek, Óe kedo za naročene koleke vpnslje denar takoj, navržemo radi 50 kolekov na tisoé plačanih. Narodni kolek se naroča z naslovom : „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v LJubljani."
(ZakoDik.) „Zbirka avstrijskih zakonov" IV. zvezek: civilno-pravni zakonik, uredil dr. Edvard Volčič, je ravnokar izáíl, ter se dobiva tudi v knjigarni J, Krajec nasi, v Radol-fovem. Broširan po 7*— kron, v platno vezan po 8'— kron, Kavnotam dobiva se tudi „Odvetniška tarifa" za ceno 1'80 K, (D a Daš nji list) obsega dvanajst strani.
* H-^
v Ljubljani je objavilo skoraj po vseh kranjskih listih spis, čigar namera je, priporočati porabo razklejene kostne moke kot gnojilo namesto Tomasove žlindre. Jedro tega spisa sloni na trditvi, d» je učinek razklejene kostne moke kot gnojilo enak učinku Tomasove ilindre ali pa ga še prekaša in da. kmetovalci, ki gnojijo s Tomasovo žlindro namesto s kostno moko, zapravljajo. Kdor pozna nizmere, temu je očitno, da
Gospodarske stvari.
—	(Ne pokladajmo iivini preveč slame!) Pri nas se v zimskem času slama poklada, da izhajamo s kimo. To je prav in potrebno. Toda na dve napaki, ki se delajo pri takem krmljenju, moramo nase gospodarje vendar le opozoriti. Prvič se prav rado dogaja, da se poklada preveč slame in premalo sena ali detelje. Toni dobro! Slama je prazna, in če se je preveč poklada, se želodec pač napolni alt živina nima dosti od tega — se manj pa živinorejec! S slamo rejena Živina je slaba za užitek. Slame bi se smelo pokladati k večjemu za tretjino diuge krme, in če hočeš y tem slučaju ud krav dosti mleka, moraš pokladati tudi nekaj močne krme, da dobiš dosti tečno krmo. Druga napaka je pa ta, da se v prvem času zime poklada večkrat skoro samo seno, proti koncu zime pa malone sama slama. To ni nobena razdelitev in čas bi bi, da tudi v tem ozirn napredujemo,
—	(Prodaja umetnih gnojil in cena Tomasove ilindre v Novem mestu, Tomasova žlindra, katero je naročila zadnjič kmetijska podružnica, ima 18 odstotkov fosforové kisline, tedaj za 2 odstotka več kakor prejšnja, in stane v Novo mesto postavljena s stroški vožnje po 7 K 100 kg, Drnga gnojila imajo staro ceno. Toliko v pojasnilo našim naročnikom. Kmetijska družila v Ljnbljani ima od sedaj naprej sploh le 18 odstotno Tomasovo Žlindro.
—	(Naročila na modro galico in žveplo za novomeški okraj) sprejema kmetijska p<jdrui.nica zadaji čas do 31. t. m. Opozarjamo na to vse naše gospodarje in jih prosimo, da ae po tem ravnajo. Kmetijska podružnica želi ie sedaj po zimi naročiti in razdeliti potrebno galico, ker ima spomladi polne roke dela v trtnici in drevesnici in se ne more takrat pečati z oddajo gospodarskih potrebščin. Sedaj je cas za taka dela in najugodnjsa prilika. To naj uvažujejo vsi vinogradniki novomeškega okraja.
—	(Občni zbor kmetijske podružnice v Novem mestu) bo po novem letu in sicer v četrtek po Svečnici 7. februsrja 1907.
—	(Oddaja sadnega drevja iz drevesnice novomeške podružnice.) Udom kmetijske podružnice ae bodo oddajala jabolčna drevesca po 70 h, neudom pa po 1 K.
—	(Sajenke [bilíe] riparije portalis) se dobe iz podružnične trtnice po 3 K 100 trt. Naročila na divjake se že sedaj sprejemajo. Trte so prav moćne in lepe. Cep-Ijecke se prodajajo po 20 K 100 komadov.
—	(Cena jajc pri nas, v Ljubljani in v Tratu.) Pri nas v Novem mestu se dobi po 7 jajc za 20 kr., v Ljubljani stane eno jajce 5 kr. in v Tratu pa 8 kr. Kako je to mogoče, da so v Ljubljani več kot za 2 kr. dražja in v Trstu celi) za 5 kr. dražja kakor v Novem mestu? To je prav lahko mogoče rn današnji kupčiji. Glavni dobiček spravijo pre-kupci. Ti ne redijo kokoši in se tudi dosti ne trudijo s svojo prekupčijo, pa imajo veliko lepše dohodke kakor kmet. In tako bo tudi zanaprej ostalo, dokler bodo naši kmetje tako zavedni kakor so zdaj. Malokje bi se zadiužna prodaja jajc tako izplačala, kakor ravno pri nas na Dolenjskem. Ali če prideš s takimi zadevami pred naše gospodarje — in naj so tudi bolj razumni — ne opraviš nič, ker se premalo zanimajo za laka vprašanja.
—	(Razklejena kostna moka ali Tomasova ilindra?) Tajništvo c. kr. kmetijske družbe krajnske nam je p«)slalo članek, s katerim odgovarja na spis kmetijskega preskuševališča v Ljnbljani „Kmetovalci, gnojite z razklejeno kostno moko". Ker je ta članek za nas list preobširen, si dovoljujemo povedati iz njega glavne misli in upamo, da smo stvari tudi a tem ustregli. Kmetijsko-kemijsko preskušalisće
je spis imenovanega preskuša tijski družbi in ae torej nje nerazumnemu postopanju. G:
išča odločno naperjen proti kme-očita, da navaja kmetovalce k ede izvajanj, ki sledijo iz računa v spisu, se nam ne zdi vredno spuščati v podrobnosti, ker so JosamezuP! postavke v marsičem napačne in istotako tudi pod-aga računu. Učinek fugforove kisline v zemlji je závisen od njene raztopnosti in poleg tega tudi od množme, ki se v zemlji že nahaja, Raztopnost fosforové kisline v kakem fjsfor-natem gnojilu je torej merilo za njega vrednost in ceno. Nedvomno je fosfiirova kislina v kostni moki zelo težko raztopna, zato imajo praktiškl kmetovalci rajši druga fosfatna gnojila, četudi imajo dražje temeljne cene; to pa m le po.sledica praktičnih izkušenj, temveč tudi znanostnih preiskav od priznanih veljakov na polju kmetijske kemije. So okoliáčine, ki olajšujejo uživanje težko raztopne fosforové kisline (temeljito obdelovanje, gnojenje in zračenje zemlje), vendar te okolščine v tem slučaju ne hodijo v pi)8tev, kajti skoraj vsa Tomasova žlindra na Kranjskem se porabi za travnike, in na teh ni o temeljitem preobraćanju zemlje veliko govoriti. Potem se navajajo v članku vspehi gnojilnih poskusov pripisanih nemških veščakov s sle-dedim zaključkom; Četudi ae ti izrtki znamenitih kmetijskih kemikov v marsičem razlikujejo, nasledno je ne(ivrženij : „F.^s-forova kislina kostne moke je zelo težko raztopna. Korist gno-jitve s kostno moko, ne doseže koristi s superf efatom ali » Tomasovo žlindro. Če naj ae travniki gnojijo ob pripravnih razmerah naravnost s kostno mc k'), je še dvomljiv^; Če naj se, potem le na neapnenih zemljah, ter je vrednost gnojitve s kostno moko le dvetretjinska v primeri z drugimi fusforovimi kislinami. Pri današnjem vednostnem stanju vprašanja o gnojenju 8 foRforovo kislino je strokovno naravnost smelo in lahkomiselno trditi, da je učinek kostne moke. v vseh okoliščinah enak učinku Tomasove žlindre ali pa ga še prekaša,
—	(Tomasova žlindra ali razklejena kostna moka, kaj je bolje? Dosedaj je bila Tomasova žl ndra najcenejše fosfatno gnojilo, zato se tudi splošno in najbolj rabi. V zadnjem času ae je začela velika reklama za razklejeno kostno moko, Čudno, da se to ni že prej vedelo in da j& g. dr. Kramer se le letos prišel do tega prepričanja. Čudno pa tudi to, da so si ravnatelji kemičnih preskuševališč tako različnega mnenja v tem oziiu. Kavnatelj mariborskega pie-skušališča hvali Tomasovo žlindro, ravnatelj ljubljanskega pre-skušališča pa razklejeno kostno moko! Kako naj si to razlagamo? Sicer je pa naše mnenje, da je najbolje, da počak-mo na dejanske vspehe, ki jih bomo dnsegli z razklejeno kostno moko in da povemo stoprav potem naše mnenje in našo oceno o razklejeni kostni moki.
—	(Zemlja in lega po naših vinogradih) je kfij različna, in na to bi se morali naši vinfgradn ki ozirati, kedar odbirajo trte. Najboljše lege bo tiste, kjer sneg spomladi najprej tkopm, najslabše tiste, kjer sneg najdlje leži. In kar se zem je tiče, je težka ilovnala zemlja primeroma najslabša. Peščeno-ilovnata je veliko boljši, posetmo dobre so laporjeve zemlje. Na težki ilovnati zemlji, zlasti v vlažni, nizki in odsojni legi, raste najslabše vino in v takih razmerah nam tudi grozdje najraje gnjije. Vse to navajamo za-raditega, ker ni vseeno, kake trte ae aadijo po takik legah. Lahko trdimo, da se je dosedaj na vse to premalo pazilo in da so se marsikod sadile in cepile trte tja, kamor ne spadajo. V neugodne lege je saditi bolj trdne vrste. Zlasti pa priporočamo za take lege saditev zgodnjih trt. Zgodnje trte bi se morale po naših krajih veliko bolj razširjati, knkor ae sedaj dela, kajti naše jesensko vreme ni posebno ugodno dobremu zorenju grozdja.
—	(Ali so pšenični otrobi dobri za mlada praseta?) Odstavljenim prasetom se pokladanje pšeničnih in rženih otrobov nič prav ne priporoča. Baje se rado zgodi, da se pri takem krmljenju pokaže hromota praaet ali tako. imenovana krtavićnost.
—	(Nase kurnice v zimskem óaau) so rade mrzle, kar ni dobro, će hrťSemo, da nam boda kokoši nesle. Za nesne kokoši je treba toplih kurnic in tečne krme. Pametno ravnaj« tisti ff"spodarji, ki napravijo potrebno prenočišče za kokoši v hlevu. Tam je ravno prav toplo tuđi za kuretnino. Taka kurnica se priredi navadno v kotu hlfv«. in obije z remfljni. Oe imamo kure čez noč v hlevu, je skrbeti za snago in čiščenje kurnic od blata. Šotni nastil jfc posebno dober za nastiljanje tal v kurnicflh.
—	(Kedaj je molznim kravam pokladati otrobe in druga močna krmila?) Takrat, kedar nam dosti molzejo in gre mleko dobro v denar. Mladovne krave t. j. krave po porodu naj se redno bolj krmijo. Takrat je mlečnost največja in najbolj jo pospešujemo v tem času, ako skrbimo za tečno in močno krmo. Močna kima naj se pokládá potem toliko ča.sift, dokler nam krave dobro mofzejt» in dokler se toraj tako pc kludanje izplača. Kjer se mleko leliko in dobro proda, tam je pokladanje močne knoe posetmo važno, da se povzdigne mlečnost krav in ž njo vred tudi dohodki iz mlekarstva.
—	(Beke po vinogradih) kaie ie zdaj obrezati, ter jih doma, ali pa v zidanicah po velikosti, to je po dolgosti in debelosti prebrati, in jednwke v prikladne butarice povezati. Take butarice shraniti je potem v hladnem ter vlainem prostom Čez zimo, toraj v kleti, za spomladanjo uporabo, Sicer se pa tudi lahko take butarice kar v vinogradu v zemljo zakoplje, ter tam do vežnje trt zasute pusti,
—	(Kdor nima še prave vrste najfinejše vipavske beke,) zglasi naj se v kmetijski šoli na Grmu, kjer )ih lahko prav po ceni, toliko da ne zastonj dobi. Gotovo ni častno za viiii'gradnika, ako si mora takrat, ko je treba trte v vinogradih povezovati, šele ob potokih vrbja iskali, ali pa še clo po Iiostah brezja.
—	(Sadnemu drevju,) zasajenemu v zaledinjen svet, se mora še pred zimo (kolo debel zemljo zrahljati, tako imenovane drevesne sipe je treba okolo njih narediti. S tem vniči se dosti, v zemlji se nahajočih škodljivih mrčesov, posebno se pa k uspevflnju, to je k rašči in rddovitoati sadnega drevja s tem pripomore. Ako se pred zimo na napravljene drevesne šipe še gnoja natrosi, ali pa ako se jih prav dobro z gnojnico polije, rteimo na vsako šipo 2 do 3 škafe; podpira se raščo, posebn<t pa rodovitost drevja se veliko bolj. Misel, da sadnemu drevju nikoli nič gnojiti ni treba, je le tam opravičena, kjer se okolo drevja gnojnica iz gnojnišča ali pa hleva steka, kar pa iz druzega gospodarskega ozira ni-kokor pohvalno ni.
—	(Proti poškodbi sadnega drevja) v zimi po zajcih namazati se mora debla z mazilom, obstoječem iz kravjega in človeškega blata, ilovice, apna, ter goveje krvi. Namazati se mora pa drevje toliko začasa, da ae mazilo na deblih posuši, ne pa da na njih zmrzne, kajti v posledneni slučaju »e mazilo odlupi ter odpade, ko se zopet odtaja, in ne hasne nič. Debla sadnega drevja, in razume se, da mishmo tukaj še mlado bolj tanjko drevje, obrani se proti poškodbi po zajcih tudi s tem, da se jih sè slamo ovije, toda to sredstvo je prvič dražji memo nayedenega mazila, in debla tudi v gotovi meri zmehkuži.
—	(Mehke kosti pri prasetih) so posledica napačnega krmljenja in slabih svinjakov. Kdor redi odstavljena praseta samo s krompirjem, se ne sme čuditi, če dobe praseta mehke kosti, skrivljene noge, zatekla kolena itd. Mladim odstavljenim piasetom je treba tečne krme, poleg krompirja tudi zdi oblje-nega žita kakor: ječmena, ajde ali ovsa. Za tvorbo kosti se posebno priporoča tudi dodajanje klajnega apna in posnetega mleka. V svinjaku samem [la bodi suhota in snaga. Mokri in nesnažni svinjaki niso za mlada praseta.
—	(Zeleni silvanec.) Ta trta se je v zadnjih letih močno hvalila zaradi svojih ugodnih lastnosti]. Čudimo se za-raditega, da se ni na vinskem aliodu v Ljubljani niti z eno besedico omenila, prav kakor bi ne imela nobene vrednosti Za napredek našega vinstva. In vendar imamo prav dobre izkušnje s to trto, ne le odkar se cepi na ameriške trte ampak tndi že od prej. Ta sorta je namreč Že od nekdaj razšiijeaa v trebanjskih vinogradih pod imenom „podbelček"
in daje izvrstna vina. Zeleni ailvanec je rodoviten in trden proti boleznim in daje prav dobro vino. Zato so ga začeli cepiti tudi po trtnicah. Zeleni silvanec se priporoča za vse kraje na Do enjskem in s cer v srednje visokih legah.
—	(Kako mleko je pokladati prasetom, posneto ali neposneto?) Praseta je treba odstavljati s pomočjo kravjega mleka, katerega je tudi pozneje še dajati, ako hočemo imeti lepe vspehe pri praš Čji reji. Vprašanje pa nastane, ali naj se daje posneto mleko ali celo mleko. V tem oziru si je sledeče zapomniti. Kravje mleko je veliko bolj mastno in bolj sladko kakor je prašičje mleko. Nasprotno pa je praáičje mleko bolj bogato na beljakovinah in na soleh. Zato naj se ne poklada celega kravjega mleka ampak naj se vzame polovico neposnetega in polovico posnetega mleka. Potiebne beljakovine naj se nadomestijo z dodajanjem zdrobljenega Žitnega zrnja. Pri dobri reji se daje odatavljenim prasetom po pol do 1 in pol litra mleka na dan, poleg krompirja, (1 — 1 in pol kg) in ječmena (en četrt kg) Čez osem tednov se daje lahko tudi samo posneto mleko, ki mora biti seveda popolnoma sladko.
—	(Za zasajanje sadnega d rev j a) na spomlad kaže v zaledinjenem, težkem, ilovnatem svetu že zdaj pred zimo jame naredili. Te naj bodo vsaj po meter v čvetero-kotu široke ter 60 do 80 cm globoke. Pri izkopavanju jam zmeče naj se pa trato ali ledino ruSo na en kupček posebej, zemljo izpod trate na druzega, zemljo iz najgh»hokejše lege pa zopet poaehej na tretji kupfc. Pri zasajanju drevja na spomlad pride trata na dno jame, zemlja izpod trate okoli korenin, zemlja iz najglobokejse lege jame p» na vrh.
N;i/uani1a inestnopi iiiii^iistnita.
(Vftbilo.) Zr naítrjjiajtjťSe novo leti» Vhbljeno ja tiiiíindÍTO »jiloli, naj BBTl.udno <t[lku)>i pu Enamli reiitrenih knttali ia suvoletiu in ^oil.Mim va^SilA. Tu je fiplojiia «tara iiaratU v mefttib. D.itienki »e i^irahij» v korixt. tnliajSnih reveiev. Vsem darovateljem ne izjavi t imeiin reTežev iakrsna »alivftia. r 'ena vsaki karti je 1 K. VelikfiilujFnoat iii iiuUifir^rnoftt. ]i. it. dtj-briituikiiv CI tem ui omejen«. Karte ne doliitajo v niestuetu «railn.
(RaegUa. ) Vuleil Hklefin obÉiufikega iiitbor« 2 due 1. tlet. IBOC je «trogu prej) »veri au o vsak« (nlvaitioje 8:iieti iii draijil) odnadkov na prostur ES mesnica. Kdor bi ne teuiii ue pokuril, bud« btrogu kaziiovaij.
(Seja) obĚiuflksgft «đUora v Bu rt olio vera z rtue 16. novembra 1Đ0C. 1. Čitanje aaibjih lajiisnikov z rtue Hi. (ikt. JtWO St. IBdi in uov. 11106 St 17(54. Zaiiisiiika se jiffiitata ter udiibritj». — H, PoMůilo odHcka ta elektriÍMio raesvetijavu. ^PûroQevale(í K- Rfifiit^ftu.) Slavni udburl Due septembra lítOC iiytdjeni ortňek zn elektr l'itio raiiBTelljavií je iijeiiin ieruOene jiugiije, kakor tudi uenik od kneza Anerdiierga v niuo)i;ib sejab temeljitu pninĚeval ter prišel do konečnega zaključka, da bi bilo /.a. mettiio občin» ntnestnt) to ud kneza Anereperga podano jiunudbu z malimi forinalniiiiî spremembami in rturtat.ki Kiirejeti. K urt»ekuvlin Hejani dne 31. okt. iu ». nuv. L t. Bta ee povabila tudi g. KnpaTi iu v smislu 40. ub^. rcrta pr^^f. lieianer, pri katerib «e je tiawnfnt» formulirnlu becertilo uaitodbe ca ra«-(fovur dne t), noteuibra t. I z zaiitflpnikoHi kneza AiitruperKa g, pl. Zliubrom. U. pl, Zliuber je Kprejel v principu vue od (»dseka »tavljeue pogoje. Torej ako ae borte portvisetjn kneia Anersperiia poBrečilo se vtte druge okdlnoBti premagati oBobito pa pridobiti zartostno Itevilo odjeuielcev /.a obientuvsuje in amortizacijo; kapital, kateri se bude za to podjetje rabil, je upanje, tla dobi mesto v najkrajšem O.asii nioderno, boljito iu uiĚ cirnžju — kakor je sedanja — jatnu razsvetljavo. Priputnniti mi je, da mesto nima v duglediifiu Ěa«u prifakovati od nikjer iu nobeneira mudemejšo m cent-jiij razavelljiivo, kakor jo nam midi knez Aiiersperg, Udsek ubrnii seje radi i;en iu pogojev za urtdaiu elektriSne sile na ra^líúne kraje kjer jo (elektrikoi imajo vže v porabi, a nobeden teU krajev (mestai nima MuejSe. kakor jo nam nudi knei Anersperg, vkljnb temti, da jo (elektriůno silo) tudi Vi kraji proizvajajo z voduu muijo. Tndi «o pogo}! kuezt Auersperga zelo kulantni ler zagotovi mfsetuo obùino, kakor tudi jirivatnika pred vsako si uiinleću iïkuriSi'anie ali udíkodovanje od stráni piidiizettiiU, Ktr tij. ra knez Aiier-sperg do 1. januarja l'JO? vedeti, akii ae mwitna ubr-iu« odlofi ta eJektrii-no razsvetljavo iu da bode isto ud n ega jetiialn, predlaga odsek sledeCe; Na dopis knez Auerspergovega uprav teljstva z due M. avg. ii.. 887 se sklene sledeče: al Da da podjetuikn knez Auerepergu za dobo 30 let izključno pravicu oddajati električno silo za rawvetljavo iu stroje, izvzemSi biííe 6t. 90, 101, 102 in Ii;8, v kolikor sparta v podroĚje mefitue obrane Noïomeato, ftko se knei Aueraperg za vpeljavo detiuitivuu odloěi do 81. mari:a ia07 ter isto ilo 1. decembra 1907 t vjMirabfi odda pod pug^iji, katere je določil udaek simrazumno z g. pl, Zliubruni. bi Kiipz Anertiptrgovo podjetje se zaveže, da bode dajalo skuz ves čas pogoditveue dobe za javno razfivel.iavo meatne ubčine ISiO žarnic (po 26 normal «več polniiočnib, ud teb polovico celouoĚne, goreňe v urah določene v pogodbi in 8 obločnice (od 12 ampt^re) gurece vsaki dan od mraka du 11. nre po noči, za letno puvialuo svoto od 2.300 kron. c) Se zaveže kuez Auerapergovo ]iodjetje od 10 do Í0 let. pavfialuo ivoU» pri vsaki žarnici znižati za udatotck, ki naj je v razmerjn 8:6 z odstotkom, za kolikor je itevilo itarnic v 10 let.ib naraslo, ťo daljSi debati se odsekoTi jiredlogi soglasua sprejmejo. Nadalje predlaga
g. poToSevalfc: Občinski odbor uai izvoli ii svňje mile poles; g-župana ifl 4 oilbornike v odsek, ki je pooblašřen pod preje umetijetiinii poboji z knez Aueretieriçovim podjetjem definitivno skleniti pogodbo/a javno mestno raiBverljavo. V ta uduek naj se Se v BtEÎalu § 40. obi, reda isvoll in naprosi g. prof, Reifuer. G. dr- Dřfranceschi predlaga, aaj se poleg g. inpana vža sedaj v temu odseku delutoĚi gospodje zopet izvolijo in jia tudi g. prof, Reisuer, Sprejeto. — 8. Volitev treb Eknov v krajni Snlski uvet ter dveh namestnikor. V krajni šolfiki svet se tivolijo kot člani gg. Ivan Haielj, Josip M'irauc in Rarol Rosman, kot oamestnika pa gg. Josip Mognliú in Vinko Umek. — 4, Poroiilo vodovodnega odi«ka radi določitve prispevka od pritadetili vasi. Poročevalec g, Ogoreutz prebere dopin velesl. deželnega odbora glede prispevka za vzdržavaiije vodovoda od občine âmibel-Stopi če in Prečne ter tapisnike od raznih vasi, katere dobivajo vodo iz meatuega vodovoda. Vodoiodni odsek prediana, da se prispevek za vasi določi s Bledečiuii Eueski in sicer za vas: Žibja vas 360 krm, Sinibel 400 kron, Gotna vas 800 kron, Idinščina 30 kron, ČermoSnjice (se zapre , Bršljin 150 kron in Kandija 1500 kron. Z ozirom na to da zastopniki va«! vedno povdarjaji». da ne potrebujejo vodovoda predlaga županstvo, da bs vodovod v takib vaseh, kjer je odpor proti plačevanju, enostavno z dnem 31, dec. t. 1. lapre, radi tega, da se s tem odpravi nevolja prebivalstva proti isti napravi. Predlog se soglasno sprejme. — 5. Prošnje g. J, Olivo za kamnolom n» Liki. Ta zadeva se odloži iz dnevnega reda, ker je prositelj isto umaknil. — fi. Poročilo županstva o pniSnjah za podelitev domovinstva. Na predlog poročevalca upravnega odseka g, Gandini se sprejmejo v občinsko «vezo mesia Rudolfovo: Jakub Česnovar, Anton Kozina, Franc ScbifiVer in Alojz Windisclier, — 7. Slnčajnosti; a) G.Hočevar vpraša, kaj se ie sklenilo znradi gonje živine po mestu, Gosp. žapau odgovori, da po icijaki odsek še ni to zadevo reSil, h> G, Bruner vpraša, ako se bodo ulice uredilo
Dražbeiii oklic.
oziroma posipavale, ker ae nabaja. promenade. G. župan omenja, da
o v slaben stanu; g. Bdirnian pa glede e že potrebno ukrenil, da se bodo ulice in primecada zdaj uredile' in posipale, ter tudi predlaga, da bi občina potrebne korake storila glede ilržavne ceste od pokopališča do kolodvora, katera je ozka, ker celo leto ua isti leži nakopičen gramoz in s tem postane za promet Ňe bolj ozka. da bi se ista proglasila za zaprto cesto. Po debati se sklene, da se ta zadeva odstopi policijekenm odseku v evoječasno poročilo. c) G. dr, Defranceschi prosi, da bi se emela zemlja od posestva za žensko bolnico, odpfljavati ter spuščati po hriba na Loko. 9klene se, da to zadevo iivrfi policijski in gospodarsL odsek. Na to g. župan sejo zaključi.
Darovi za djjaško kuhinjo v Novem mesiu.
Iz Kamena, župnija miniopeskn, 5 inern. krompirja. GrajSčina Hmelnik 4 vreče krompirja. Vli. g. îu m k A, Češenj 4 mče repe. G. Anton Gačnik 5klgr.loja. Vič g.Zorfo Fr„ župnik, 2 K VIS. g. Bernik Val., 10 K, BI. g, dr, J. Schegula za prvo polletie 25 K. BI. (f. dr. K. Slane za prvo polletje 100 K. Neimenovana gospa 6 K. G. pruf. .T. Germ 3 K. Vič g. kanonik Mil). Tavčar 20 K. Vič. g župnik J Šalebar 12 K. V veseli družbi v SimiČu nabral za dijaSko knhinjo g. Emanuel Kaftau 12 K. Dobrotniki iz mesta in Eandije za mesec 44 K 40 b.	Dr. Jo$. Marinko.
Tržne cene dne 10. novembra 1906 v Rudolfovem,
Imenovanje	Hektl. po		Imenovanje	Hektl. po	
	' K	h		K	h
	13	_	Leča......	12	36
Rž .......	12	Sfi	Bob......	9	7G
	H	38	Aida......	li	36
Oves......	6	fiO		11	71
Ječmen .....	H	7(;	Sorsca ......	la	36
Krompir ....	fi	20	Lan......	14	16
Fižol ......	12	3B	,Tajna po 6 ca 40 vinarjev.		
Grab......	U	71			
Dražbeni oklic.
E 430/6 6
Po zabtevanju Otona Ploja, c. kr. noUrja v Ďrnoraljn, kot upravitelja konkurznega sklada Franca SusterSič-a. c. kr. poštarja v Ćrnomltn, b » dne 10, prosinca 1907 dopoldne ob 10. uri pri spodaj ozaameujeni sodniji, v izbi St, 10 dražba zemljistia vi, žt. d, o. Primoetek, obstoječega iz jedne njive in jednfga paznika.
Nepremičnini, ktero je prodati na dražbi, je določena vrednost na 140 K. NaimanjSi ponudek znaša 140 K, pod tem zneskom se ne prodaje,
Dražbene pogoje, ki se s tem odobre in I stine, ki se tičejo nepremičnine, (zetnljiško-knji/oi izpisek, iiipotekarni izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike i, t, d,) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenji^ni sodni]!, v izbi ât,8 med upravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražlie, je ciglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer no mogle razveljavljati gledi nepremičnine same.
O nadaljnib dogodkih dražbenena post'ipanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih «adobé v teku drnžbenega postopanja, tedaj samo z aubltkum pri sodniji, kadar niti n« stanujejo v okolišu spodaj ozuameujene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe.
C. kr. okrajna sodnija Metlika, oddelek 11.,
line 29. novembra 1Í106.	(443»
' Išce se iieenka
za manufakturno trgovino, ter mora biti slovenskega in nemškega jezika zmožna. Učenka naj bode od 14 do 16 let stara. aas-o-ai
Kje pove upravništvo tega lista. | | | |
Lepa mBSBčnfl
s hrano M-ed se odda boljšemu gospodu.
Natančoeie pri upravništvu Dni. Novie	(aas-o.'ïi
V najem se dá
vila MEDVED
to
s
E ft53;G 8
Po zahtevanju Franceta F'eskar-ja v Blatu, zastopanega po dr. Slantíu, bo dne 22. decembra 1906 dopoldne ob 10, url pri spoda oznainenjeni sodniji, v itbi it. 6 dražba zavezaukiiiib nepremičnin vi. St 507 k, o Mirnapeč, obstoječe iz njive pare. 5t, 713 in travnika pare. št, 816; vi. It. 216, k. o. Gtflobinjek, obstoječe iz vinograda pare St. 468;'l, ki je sedaj pušča brez vsacega doiieaka in pašnika pare. št. 4&8/2; vi, ât. T23 k. o, Oolobinjek, obstoječe iz goida pare. st. 367/5, na katerem raste le sami) kostanjevo grmovje,
NepremičniDam, ki so prodati na dražbi, je določena vrednost na GS7 K H4 b. Najmanjši ponudek znaša 418 K 63 h, pod tem zneskom se ne prodaje,
Dražbene poboje, ki se ob jednem odobrnjejo in listine, ki «e tičejo nepremičnin, {zemljiíko-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz ka-tasira cenitvene zapisnike t. t. d.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri atiodaj o z 3 am en jenem sodiSi^u v izbi St. Ď med opravilnimi urami.
Pravice, katřre bi ne pripuSSale dražbe, je oglasiti pri sodiSin najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne tnogle raiveltavljati gledê nepremičnine same,
O uïdaljnih dogodkih dražhenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražhenega postopanja, tedaj samo z nabltkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoliSu spodaj oz namenjenega sodi*ča niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujoče^ pooblaščenca za vročbe.
C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II..
dne 20. oktobra 1906.	(442J
ITovo mesto-
Natančneje pri gosp. ANTON MEDVED-u v Novem mestu.
■EB Kržinno sadno drevje ■■
ill sicer le jablane za Dolenjsko najboljših vrst ima na prodaj kmetijska šola na Grmu, Komad ataue le 60 h, dotim »lane v vsaki trgovinski drevesnici jedBak« di eveaca 1 K 801i do ï K.
Na prodaj je Udi prav lep, debel	(2'i3-0-4>
najboljše vrste za na mizo po 6 h kilo.
Ravno tam se proda tudi
ss lepa plemena teliea. ss
Li^pa prodaj
s jodaao aobo ^ífeílíi ífeííhíitiflwiři je na glavnem trgu, v BERGMANN-ovi hiši za oddati s 1. januarjem 1907.	(208-0-4)
H T g; A na PRofSXÏ
v ]xu.óLolf3vem aa TLajlcpiem. prostora, pripravna za, vsatco trgovino.	(261-3-1)
Natančneja pojasnila daje npravniStvo Dol. Novic.
Loterijske številke.
GRADEC, 1. decembra 65 57 66 36 29 TRST, 7. decembru 88 10 84 22 61

Hranilnico in
.... [fi OKOIIÍ;D
= posojilnica
(reg, zadruga z neom. zavezo)
sprejema hranilne vloge cd vaacega, čo je njen nd ali ne, ter obrestuje po	rsiT-s-i)
m- 4

71 il leto.
Obresti se pripisujejo glavnici koncem isa-cega leta brez posebnega naročila.
llentni davek plačuje posojilnica samu, ue da bi istega odtegavala vlagateljem.

Zanesljiv
h konjem
dobi takoj stalno sluibo z mesečno plačo 24 K pri gusp Ivanu Petschauer-ju v Poljancah, p. Toplice. ^2i^)
Moázii deólsi^
ki imajo veselje do kovaške obrti, se sprejmejo pri Josipu Koretič, kovaču v Kandiji pri Novem mestu. (íí^c-s-i)
Zaradi preselitve je
hiša na pFodaj
(2r)2-3-l)
v Črnomlju na glavnem trgu na vogalu, pripravna za vsako obrt in trgovino. Plačilni pogoji ugodni. Natančneje pove Davorin Frančič, klobučar v RudoHovem.
NaKimtiJiifn, flft Imam v Mlftfti vfldiio friiiiio fn trpežno Mrro i^mko vrsto !!ft ÍMtito gOHpdđo d nh ovni ko.


Tudi slav. p. n. obíínsl.vn nm-znanjani, da Imam v ziilo(ti vsake vrsto jpodoniti Btufo tor tuill iie|ire-nmdljiv tirulHkl lođcn xti haveloke.
Tiidi (tniiiiti nurcjcno havuloko vsako volikOBli^/.ii (tusjiudo in doSko po nizki rciii.
DijiLiu uiiiif (»t t
Jakob Mlkolić,
krojmiikl moJ<it«r, ir»v« nifato. Veliki trs Dt. tt«

priporořa se prei. (inhovřílni v iziletovaiije viakomtne obleke, poiebno
-talarje, površnike itd, -
po nijiikugnejSem in najnovoJSem kioju. — lïrtelnjein veako v to stroko «padajuće delu iiatauřno po meri,
Priporoftain se jireč. dubovSĚini, d» me blajřOToIi poíastiti s cenjenimi naroćiii, *ft]eotavijajoiS, ila bodem vedno skrbel, da iivrSim viako DaroĚilu T uajveiyo radovuljnost preêaititih naročnikov.
Slav. p. n. občinstv« priporořani «vojo dobro nrejeno krojaško delavnico, T kateri delajo najboljše delavtike moči; »Uirej ae jamSi elegantoo, lepo in moderno iznšite» naročil, kakor tndi eaio, da le vsaka v moji delavnici narejena obleka lepo prilega.

■M

^ I N I
^ S	^
JO
Î3 O	a
C»	a>
U ^	è
^ o	^
tf m	^
tí	^
o o	^
> o	„
tf >	H
S 2	5
a fS	S
-	M
(j ^
.ÎÎ

rt .a
O
O ^
ff I
^ I
rt o
M
Pl
p-
Hoví žívinshí sejmi
se pncnejo
vsied dovoljenja visoke C. kr. deželne vlade z dne 17. nov. 1906 št. 2(084
V EaDdiji pri Novem mestu na Dolenjskem
. janvL-arja^_
Ti sejmi vršili se bodo za uprežno in klalno živino s prodajo prašičev
vsak četrtek po 15. vsakega mesca
oziroma tudi 15., alto pade na cetrteli. V drugih četrtkih v vsakem mescu omeji se pa sejm, oziroma tržen dan, samo na prodajo prašičev in drobnice, yi»" Dogon Živine sc prične in sicer za prašiče, v dobi od 1, apriia do 15. maja, in od 15. avgusta do 1. oktobra ob 5. uri zjutraj. V dobi od 15. maja do 15. avgusta ob 4. uri zjutraj, in od 1. oktobra do 1, apriia pa ob 6. uri zjutraj, ter se konca ob 8, uri dopoidne. "Wl	(219-3 i)
Dogon konj in goveje živine se pa prične ob 9. uri zjutraj iti se konča ob 12. uri dopoldne.
K prav obilni udeležbi prodajalcev, kakor tudi kupcev,
vabi krajni gospodarski odbor v Kandiji pri Novem mestu.
m
»
Naznanilo!
Podpisani vljudno javljam, da sem ustanovil poleg svoje velike trgovine v Kandiji
5e tirny:o prodajalno v Novem Jiicstii na Glavnem trgu, v prostorih
ProdajalQO imam bogato založeno z vsakovrattiim zeleSHijSkilïl IdlagOXXl,
kakor: zajamčeno najfinejša orodja za vsako obrt kutiinjsko posodo, štedilnike, navadne in priznano najboýše „Meteor" peči, kotle in sploh vse pri gospodarstvu in stavbah potrebno železnino.
Ob epem sem naložil trgovino s popolnoma svežini SpQCerijSkilïl îdlagOXXl^
^^^ kakor tudi z zajamčeno pristno slivovko
v zaprtih steklenicah, Cognacom, finim rumom, čajem, rozinami raznih kakovosti itd., itd.
př" Za božič in novo leto
Priporoćujem ae teda) slavnemu obôinstvu iz mt-sta in okolice v prav mnog»jbrojni obiak in velecenjena naroĚila v Novem mestu in Kandiji ter zagotavljam poleg nizko nastavljenih cen najtočnejáo in prav solidno postrežbo.
(260)	Odličnim «poštovanjem tvrdkîi Fraíic Kastelíc.
Trgovina v Kandiji ostane tudi nadalje vedno bogato založena z raznovrstnim blagom, ^rmri-
225.
11-21-Ï4)
Prodajalne se spoznajo na
tej podobi,
Singer Co. del. družbo šivalnih strojev
v Novem mestu, Glavni trg št. 88.
v katerih se dobivajo edino pravi		it / 1
SINGER-jevi		
âivalni stroji	/	
samo, ampak tudi akasiti se mura
Steckenpferd lilijno mlečnato milo
Bergmann & Co., Draždane In Dečin ob Lab) prej BerKtnannovo lili.joo mleS. miloizDHmliaSibri-bo?ca; »a cioueiç» npžne pulti in odstranitev přg. Prodaja komad à 80 vin. t NnTarn mestu; lek. Sia-dovii, trgovini Oblak ÍD Kastellc, urivec Svetec,
Y
(iostilnil Ferlič, (ilavni trg-
iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7.
(13I-0-12J
I
B. SEÏQL izvršujte.
Ordinira vsaki pondeljek od 10, -5. ure.
n BoiflocEita ÍB iiče
PO
JÍ
ŽENSKE LASE.
znicšnnc »n rcKan« kiipuictn in plsÈ-^m no fiHjvisji CPiii, Izdelujem vsa vlasuljarsl<a dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, praife francoske parfume, četke za zobe. Odol. Kalodont itd. Odlikovana tekočina Baymm proti izpadanju las in očišcuje prfiut.
Spoštovanjem se pri poro Sam Ivan SvetôC, <219-24-4 brivec In vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestno hiio.)
lepo f0sest90
nahajajoče se v vasi Svrževo, fara Št. Jani, obstoječe iz zidane hiše, hleva, (ilinh hramov, njiv, travnikov, treli delov gozda 8—9johov in dveh viungradov je na prodaj. — C«li) poscAtvo je v prav dobrem sifnu, — Natančneje podatke daje Janez BREKAN. posestnik v Šmarjeti h. št. 18. pri Kudolfovein.	(SÍ3B-8-2)

sprejme Josip Judnič. mizarski mojster ii»" v Stranski vasi pri Semiču. iwi-ss)
[
Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah.
Ivan Pujmann,
(83-I6-1G)	viiiotjradnik in trmovec tVodnjaii D i gnan o-1« tra)
Novosti za božič in novo leto.
Turdlia Alfonz DBLflH, HmloifDBO
priporoča svojo, z najboljšim in vedno svfžim Mpeee-rijskim blagom ziloženo trgovino
^T Za božično drevesce ima na
izlêro vsakovrstnih Rladkitrntli izdelkov, kHkor: piškotov, fondantnih in Čokoladnih bonbonov itd. Pisalno orodje in šolske potrebščine.	(íi3l-3-3)
Posebno se šb prip(jro£a velika zaloga vsakovrstnih igrač, iničnih punčik, konjičkov, paiacov, železnic ild.
Nizke cene! TWÍ	Dobro blago!
L	DB
(238-2-2)
'isupB.lpoilinlB- ,
. Avpsta Kalcie
seno vrtno ograjo -
v Rudolfovem h. št. 111.
Poshusite
in priporočile = izdcihc =
TydroDetoparne tirani
D Pragi Vlit. Cmrnilizastcnj
Ují- št.39vDragatušu
nidU pri Črnomlju in sicer
Čisto na novo sezidana, obstojeia li &sob, kul)ln)e. kleti itd., pripravna za vsako obrl, se proda, ali v na)oni da. ('ena po donfnvora. O^laui dd iin.i kiuec alt nnjemnik |iri Jure Horvat-u na Taniji gori št. 22.
Voïnja traja"-.
dni'6 dni " ^vfS*-™ P'^i-'ïia'Îota'^ir o^ ztiajnovBjfiimildal905in06igrajenimi vel i l\_an sitimi parniiti
ferila daje2astopnilt
Izbijana jj^iotoHc uiiceàtv'zd
Odhod '(ijjybljarve vsíK' wntdelf h .íprtlj > Če-Vtil-, v tedru.
.3 £
H H
Oil
>o s
s s
g Eh
H I s
ÏÎ " '	EL _
i
P
«
O)
m
Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki
.^Severonemšlsega Lloyda^'
IZ
BREMENA
NEW-YORK
^ 8 cegarskimi brzoparniki : Kaiser Wilhelm II,, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse.
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
(h
o N O PM
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega druAtva kakor tudi listke za vse proge amermkib železnic dobite v Ljubljani edino-le pri
Ç v Kolodvorskih iiHciih št. ÎÎ5.
nasproti obÉeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".	03-21-21)
Odliod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek h soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno.
Postrežba poštena, reelna in solidna, — Potnikom, namenjenim v zapadne države, kakor: Coloradu, Meziku, Cjilifornia, Ariona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waschington, nudi naše drastvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston, Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele svetA, kakor: Brazilija, Kuba, Bnenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd, itd.
FAFF
v i
glpgjf Prodaja smreci nega lesa
to
r
Ljubljana, rotovški trg 9.
80 najbolj! za družinske potrebe, kakor: Šivanje, vezenje in krpanje, nepre-segljivi za obrtne namene, ter šivajo naprej in nazaj idoči. (Kugelliager!)
Glavni zastopnik:
Franc Tncliinkel,
--Kočevje, v gradu.
11 zlflto in srebro n
kupuje po najvišjih eenali	{207-6-6J
AOJZIJ RAJEC, urar v Rudoltovem, Glavni trg 85. (Kranjsko.)
V /olo zni/anili cenah.
Prodaja se vsak drugi in četrti torek v mesecu pri tovarni na Gorjancu,
VeCja oddaja lesa se preskrbi pri oskrb-ništvu Ruperčvrb. ^ a a sa a s
Posebno znižane cene so za: bmeine late in âpiravce.
Odpadki lesa na v Kandiji, trdegti meter K 2'60, meli-kega po K 2 80, Žaganje 100 kg po 40 vin. Dobiva se izključno
le po trgovini gosp, KASTKLIC-a v Kandiji. Oracje iz Ruperévrha po K 5'20 meter, drva meter po K 6 80.
M hrephfl učenca '. dobro izurjen pomoinih . \ '
za içospodarske vozove se takoj «prejmejo pri Antonu SEDLAR-ju, kolarskemii mojstru v Kandiji. tSiG-e-C)
Tovarna strojev in železolivarna
K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska)
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor:
plugov, bran, sejainih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, miatltnic, žitnih čistilnic in od-blralnlkov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobilnib mlinov, parllnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna Izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in iokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih In tovarn za mavec, nv Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji
Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji, Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko.
Zastopstvo za Krar^sko in zaloga strojev v Ljub(jani: J. X^OZXiatiČ, Dunajska cesta it«v, 31,
©wê)
IidEijftte^ m tstoimk Urbnn Horvit.
O l^riïiirui TiTednik Fr. Sil. Wttil,
Tiak J. Krajac, niil.