Štev. 11.
V Trstu, 10. junija 1892.
Letnik Y.
Nejednaki boj šolskih društev.
Koncem meseca maja je imel nemški „ Schul verein-1 na Dunaju svoj letni občni zbor; počastili so ga depu-tati zunanjega Občega nemškega Schulvereina, kakor tudi nemškoliberalni minister grof Kuenburg in nižeav-strijski namestnik. Od vladne strani se je na zboru pohvalilo delovanje avstrijskega nemškega „Schulvereina" med drugim tudi kot pedagogiško. Takoj za tem pa je obiskal Brnski škof dr. Bauer med drugim tudi jedno sckulvereinsko šolo, v kateri je izpraševal po nemški krščanski nauk, katerega pa otroci niso znali dobro. Vzroke slabim vspehom v tem predmetu pa je zasledil viši duhovni pastir v tem, da je v isti šoli večina otrok češkega rodu, in torej ti otroci, ki se poučujejo na nemškem jeziku ne morejo vspevati ne v krščanskem, ne v kakem drugem posvetnem nauku. Bmski škof se je začudil in izrazil tudi nekoliko nejevolje nad postopanjem nemškega Schulvereina. Tu sti torej sledili zaporedoma od jedne strani očitna pohvala, od druge strani pa ravno takó očitna graja nasproti delovanju jednega in istega društva, a Slovanom ki poznajo stremljenje in pravo delovanje nemškega Schulvereina, je škof dr. Bauer po lastnem preverjenju v posebnem slučaju le potrdil to, kar so oni vedeli uže z načina, kako se nabirajo učenci in učenke za šole tega društva. Dobro je pa vsekakor, da je došel dokaz tudi od take strani.
Da bode nemški „Schulverein" agresiven, razvi-deti je bilo uže iz tega, da ga je vstvarila nemško-liberalna stranka, in da je ona sprožila misel za tako društvo, kateremu je sledil pozneje tudi Schulverein nemških nacijonalcev pod vodstvom Sclionererjevim. Poslednje društvo je uže prenehalo, ker se je zdelo nekaterim krogom pregoreče, a je imelo izrecno iste namene, kakor nemški Schulverein, namreč delovati v onih deželah, ki so spadale nekdaj k nemškemu Bundu, je bil Schonerer vstvaril posebno društvo le zaradi tega, ker se nemški Schulverein opira od začetka do daues sosebno tudi na židovsko sopomoč in židovske člene.
Jednako agresivno je italijansko šolsko društvo, ki nadaljuje sedaj svoje delo pod imenom „Lega nazio-nale". Agresivno je tudi sicer še mlado poljsko društvo.
Madjari so ustanovili društva z jednakimi cilji, dasi jih imenujejo z drugimi imeni; razlika je pri njih tudi v tem, da jemljejo Slovakom in drugim Slovanom uže triletne otroke in jih vzgajajo potem toliko laže po madjarski.
Ni slučajno in brez pomena, da z zasnovanjem šolskih in tem jednakih „kulturnih" društev se odlikujejo ravno gospodovalne narodnosti v Avstro-Ogerski. Nemci, Madjari, Poljaki, Italijani spadajo v cesarstvu k gospodovalnim narodnostim, uživajo narodno jednakopravnost v polni meri, imajo tudi vsi svoje „notranje" jezike in popolnoma narodno organizacijo, po pomenu najmanj tako, kakoršno bi dobili drugi narodi še le, ko bi se izvršila narodna jednakopravnost v smislu narodne avtonomije za vse narode.
Gospodovalne narodnosti čutijo v sebi tudi poklic in potrebo, da raznašajo in zanašajo svojo kulturo med negospodovalne narodnosti, torej med Čehoslovane, Slovence, avstro-ogerske Ruse, Slovake, Srbohrvate in Slovence. Gospodovalne narodnosti so v takó ugodnem položenju, da hočejo velikodušno in kaj blagohotno deliti svojo kulturo ne samo med seboj, ampak jo razdajati in darovati tudi drugim, in to celó tedaj, ko bi druge narodnosti odmetale take darove. Ravno iz tega je najbolj razvidno, da šolska ali kulturna društva gospodovalnih narodov ne delujejo v obrambo lastne narodnosti, ampak v potujčevanje drugih, pred vsem, ali, recimo pravilniše, izključno slovanskih narodnostij. Ako bi gospodovalne narodnosti potrebovale reŠenja lastnih odlomkov, ne ponujale in vsiljevale bi svoje kulture drugim narodnostim, ampak omejile bi se na delovanje med lastnim naseljenjem.
Videlo se je po takem uže od začetka, da boj šolskih društev bode nejednak, in ta nejednakost se kaže na prvem mestu v boju slovanskih društev nasproti
nemškemu Schulvereinu. To društvo je vstvarila nemško-liberalna stranka s pomočjo židovskega življa v dobi, ko je prenehala gospodovati formalno, pa je ostala v dejstvenem gospodstvu. To društvo ima podstavo nemške kulture in vsa sredstva, ki jih še posebe ima v našem cesarstvu. To društvo ima za seboj vseučilišča na Dunaju, v Pragi, Gradcu, Insbrucku, Črnovicah, ima druge velike šole, gimnazije povsod, v nemških in nenemških deželah, osnovne šole tudi v vsakem kotu med slovanskim naseljenjem, ima v podporo trgovinski in industrijalni kapital in povsod duševni kapital nemškega, vse cesarstvo prepletajočega naobraženstva. To društvo dobiva materijalue podpore od Berolinskega Občega nemškega Schulvereina in drugih zunanjih nemških društev, katera pošiljajo svoje zastopnike v Avstrijo na obče zbore nemškega Schulvereina. Nemški Schulverein uživa priznanje skupnega, specijalno vojnega ministerstva in uživa največo moralno podporo osrednje vlade in njej podrejenih najviših, kakor uajnižih organov.
Nemški Schulverein razteza po pravilih svoje delovanje po vseh deželah Cislitavije, daje podpore pa tudi še dalje, ako se mu zdi potrebno; vendar se je spravil najbolj na češkoslovanske in slovenske dežele, torej take pokrajine, katere so spadale k nemškemu Bundu.
Čehoslovaui imajo samo jedno vseučilišče, in še to ni čisto samostalno in izključno češko, in dasi so gledé sposobnosti na isti stopinji, kakor Nemci, ne morejo pa se meriti z Nemci gledé na število naseljenja, gledé na vrsto in kolikost različnih dohodkov in podpor. In kaj še le Slovenci! Oni nimajo niti jednega gimnazija, da bi bil zares slovenski, in koroški Slovenci imajo v vsem samo dve osnovni šoli slovenski; podobno je po mnogih krajih med slovanskim naseljenjem v Istri; na Primorskem v obče nimajo ne Slovenci, ne Hrvati niti jedne srednje šole svoje. Veliki kapital, kar ga je po slovenskih in hrvatskih deželah, je neznaten in z večine v tujih rokah. Češko in slovensko šolsko društvo ne dobiva od zunanjih Slovanov nikake podpore. Dá, zunanji Slovani niso niti za svoje potrebe nasproti tujstvu napravili nikakih šolskih ali kulturnih društev v obrambo. In še ko bi bili zunanji Slovani toliko modri, kakor Nemci v nemškem cesarstvu, da bi zasnovali, po zgledu Berolinskega Občega nemškega šolskega društva, kako občeslovansko šolsko društvo, so oni preubogi po kapitalu in inteligenciji, da bi se mogli meriti z Nemci v skupnosti.
Potem bi se Slovani tudi bali snovati taka društva v podporo avstro-ogerskih Slovanov, ker vidijo, da češko in slovensko šolsko društvo ne uživati od raznih ministerstev in ostalih vladnih organov take vladne podpore, kakor nemški Sdmlverein. Ne češkega, ne
slovenskega društva ni še pohvalil noben minister, dasi ti dve društvi delujeti izključno defenzivno, in se jima ne more dokazati niti jeden slučaj v smislu agresivnem, kakor so to dokazali nemškemu Schulvereinu v sto in sto slučajih in naposled najeklatantniše škof dr. Bauer.
Tudi ni češkega in slovenskega šolskega društva počastil še nobeden minister ali c. kr. namestnik ob njunih občih zborih, pač pa so se na pr. na Koroškem delale od vladne strani uže zapreke pri izvršitvi po-litiški popolnoma indiferentnili programov. Boj obeh slovanskih brambenih društev je po takem na odločilne strani popolnoma nejednak, za češko in slovensko društvo neugoden. Konečno morajo zmagati cilji agresivnih, društev, specijalno nemškega Schulvereina, in to tem bolj, ko se je slovenskemu društvu braniti tudi proti italijanskemu društvu.
Slovani, specijalno Čehi in Slovenci, mogli so videti uže naprej, da podležejo materijalni in duševni nadmoči tujih in tujčevalnih šolskih društev. O tekmovanju tu ne more biti govora; tekmuje se tam, kjer se morejo merili moči strank. V slučajih očitne nadmoči na jedni strani v običajnem življenju odsovetujejo šibkejšim strankam, da bi ne šle v boj. Gledé na šolska društva močnejših narodov pa so Čehoslovani in Slovenci prezrli to resnico, in nikdo ni posegel vmes v obrano češkoslovanske in slovenske narodnosti, dasi ne velja še povsod Darvinistiško načelo, da moč gre pred pravom.
Vstvarjenje in delovanje šolskih društev v našem cesarstvu, specijalno v Cislitaviji, je bolj senčno, nego solnčno, in senca pada prvič na one, ki so provzročili in sprožili taka društva, drugič pa na te, ki so v obče dopustili bojevanje društev, o katerih je bilo soditi, da ne morejo tekmovati analogno, kakor se tekmuje v občnem in običajnem življenju.
Najmanj je bilo mirno gledati, da stranke, ne pa narodi kot taki vstvarjajo šolska društva. Osrednja vlada sama je razpustila nemško nacijonalno društvo, pozneje pa ital. društvo ,.Pro Patria", in to zaradi tega, ker ste dotični stranki prekoračili svoj delokrog; vlada je poštevala pri tem pa le politiko, ne pa interesov pojedinih narodnostij. A avstrijski narodi imajo svoja prava, da se skrbi tudi za njih narodnost, torej da se ne vstvarjajo društva, katera po ovinkih posezajo v interese te ali one narodnosti.
Avstrijski narodi imajo svojo ustavo, in ta ustava ne dopušča, da bi pojedine stranke po darvinistiškem načelu izpodkopovale ali tujčile druge šibkejše narodnosti. Narodi so v Avstro-Ogerski združeni ne samo, da se varujejo nasproti zunanjim vragom, ampak tudi na znotraj. Na znotraj imajo še svoje posebno ustavno narodno pravo, in to pozitivno pravo se dostaje neposredno narodnostij kot skupin.
Vstvarjenje in delovanje šolskih društev v Avstro-Ogerski dokazuje, da narodnostni in jezikovni osnovni zakon ali ni popolen, ali pa da se ni še izvršil. Da bi bil nepopolen, o tem se ne more govoriti, ker je znano da se ni še izvršil; o potrebi ali nepotrebi šolskih društev bode možno govoriti še le po izvršitvi ustavnega osnovnega člena o narodni jednakopravnosti.
Prava izvršitev narodne jednakopravnosti zahteva in podaje posebne juristiške organe za vsak narod posebe. Ti organi bi ne bili strankarski, ampak pravi narodni organi vsakega naroda; ti organi bi še le videli, do kam sezajo narodni interesi vsakega naroda, in še le potem, ko bi narodne potrebe kakega naroda sezale dalje, nego specijalni zakoni izvršenega osnovnega člena o narodni jednakopravnosti, bi ti juristiški organi sklenili. kaka društva naj bi se vstvarila takó rekoč v do-polnjenje specijalnili zakonov, izvedenih iz osnovnega člena o narodni jednakopravnosti.
Po takem izvajamo in dokazujemo mi, da so se šolska društva osnovala nepravilno, ker bi morala v najneugodnišem slučaju slediti še le za izvršitvijo člena XIX. držav, osnov, zakonov, ne pa pred izvršitvijo tega člena.
Nemška liberalna stranka je vstvarila prva svoj nemški Schulverein ; to je po njenem vedenju popolnoma dosledno, ker ni hotela in noče, da bi se izvršila narodna jednakopravnost prav, torej v smislu juristiških organov za vsak narod posebe.
Mi poudarjamo tukaj, da v tej logični zvezi niso ne Slovani, še manj pa drugi narodi razkrili nepravilnost dosedanjih šolskih društev; za ta dokaz si prisvajamo z vso zavestjo prvenstvo mi, a obžalujemo, da nam je bilo potreba razkriti tako zvezo; kajti takoj od začetka se je bilo treba zavedati te zveze. No, Slovani imajo jeden vzrok več v dokaz potrebe, da se izvrši narodna jednakopravnost in v doslednosti vstvarijo za vsak narod posebe juristiški organi. Potem ne bode potreba vstvarjati ne ,liberalnih", ne „nacijonalnih" in ne »katoliških" šolskih društev, kakor se godi sedaj; juristiški organi vsakega naroda posebe bodo skrbeli, če bode treba, tudi za oddaljene in raztresene peščice jedne in iste narodnosti. Vsekakor izgubijo sedanji lovci otrok, da jih silijo v tuje šole, velik del svojega dosedanjega poprišča.
Agresivna šolska društva gospodovalnih narodnostij lové slovanske otroke tudi s tem, da zvračajo odgovornost na roditelje otrok, poslanih v njih šole. Tu se zagovarja svoboda roditeljev, ki se jim je uže vzela drugod. Roditelji so prisiljeni namreč pošiljati otroke v šolo, a daje se jim svoboda, da razsojujejo sami, v katero šolo jim je pošiljati svojo deco. Spoznanje, da je treba otroke pošiljati v šolo, je pa vendar mnogo
laže, nego spoznanje o primernosti ali kakovosti šole. Ako se torej podeljuje svoboda na jedno stran, dati bi se morala tudi na drugo stran. V resnici pa je spoznanje roditeljev tu in tam često nedostatno, zato pomagajo roditeljem zastopniki raznih vrst in vsiljujoče se stranke; najpravičniši sovetniki bili pa bi roditeljem tudi tu juristiški organi, ki bi se vstvarili za vsak narod posebe, in bi oni najbolje vedeli, kakih šol imajo po-jedinci, narod v pojedinih pokrajinah in v skupnosti zares potreba.
Roditelji delavskega stanu ne sledé in ne morejo slediti dandanes in vselej svojemu spoznanju, ker jim gre pred vsem za materijalni obstanek in se torej kru-hodavcem in najbolj tovarniškim kapitalistom še posebe udajajo in žrtvujejo svoje spoznanje, tudi ko bi ga imeli dostatno. Nemška literalna, zajedno kapitalistiška stranka pozna to resnico, zato zagovarja v svojem interesu „svobodo" roditeljev v pogledu na določevanje obiskovanja te ali onešole. Interese kapitalistiške stranke sonato stran zasledili ravno pri nemškem Schulvereinu celó nemški konservativci, katerim pri tem društvu ne ugaja liberalizem nemške kapitalistiške stranke. Nemški in slovanski konservativci s svojega, slovanski narodi v obče pa z naroduega stališča imajo skupne interese, da se izvrši narodna jednakopravnost, da se vsled tega vstvarijo juristiški organi za vsak národ posebe, in da bodo ti določevali potrebo in vrsto šol ne le med kompaktnimi masami, ampak tudi med raztresenim naseljenjem jedne in iste narodnosti.
Razvidno je po vsem tem, da boj šolskih društev kaže zmago agresivnim narodnostim; ta društva bi ne bila smela nastati pred izvršitvijo narodne jednakopravnosti v Avstriji, po njeni izvršitvi pa bi imeli juristiški organi ali zastopi pojedinih narodov kot taki določevati, v kakih jezikih naj se poučuje pred vsem po osnovnih šolah, torej tudi svobodo roditeljev voditi v smislu pameti, pametne pedagogike, ne pa sile, ka-koršna se sedaj dela delavskim roditeljem pri njih boju za gmotni zaslužek in obstanek. Slovanski in konservativni zastopniki v Dunajskem državnem zboru imajo tudi v pogledu na sedanja šolska društva skupne interese, da delujejo na izvršenje. narodne jednakopravnosti s pomočjo izvršilnih, členu XIX. podrejenih zakonov in v smislu juristiških organov ali zastopov za vsak narod. Isti interes ima tudi država sama, in državniki bi morali sami varovati ta interes uže zaradi tega, ker ni vse jedno, kako misli ostala Evropa in civilizováni svet o avstro-ogerskih konstitucijali. Doslej so gospodovalne stranke prikrivale raznotera dejstva, ki sve-dočijo o njih tujčevalnih ciljih; ali ta dejstva se ne dajo prikrivati dalje časa, in gotovo je, da pojedini zunanji narodi, naj sodijo še toliko pristranski, obrnejo svoje simpatije konečno tem narodnostim, katerim
se hočejo po ovinkih in po sili tujčiti otroci po raznih agresivnih šolskih društvih. Slovanski narodi avstro-ogerski ne zahtevajo sicer od osrednjih vlad in njim podrejenih organov kakih simpatij, kakoršne uživa nemško-liberalni Schulverein; ali oni imajo pravo zahtevati, da se izvrši narodna jednakopravnost, naj bode to komu po godu ali ne.
Mi smo tu dokazali, da vprašanje o šolskih društvih se reši za slovanske narode po možnosti ugodno le tedaj, ako se izvrši narodna jednakopravnost v smislu
narodne avtonomije. Dokler ne pride do tega, ne ostaje slovanskim narodom drugega, kakor svoja lastna šolska društva preustrojiti kar možno analogno po šolskih društvih gospodovalnih narodnostij; razume se, da ne v agresivnem smislu, pač pa takó, da bi dobivala večo gmotno podporo, nego doslej.
Ako druga društva uživajo poleg ustavnih prav tudi simpatije vladnih krogov, je slovanskim narodom skrbeti, da si pomagajo slovanska šolska društva, oprta na ista ustavna prava, tudi brez takih simpatij.
Načela
(Denar in denarni napisi pri divjakih, načela o
valuti, ustavna prava o denarnih napisih).
Italija je dobila novo naselbino, ki se imenuje Eritrea; skovala je vsled sklepa od 10. avgusta 1890. za to naselbino takó imenovane eritrejske dolarje, ki so bili veči od italijanskih škudov, vendar pa ne veče notranje vrednosti. Divjaki bi bili lehlio sprejemali ta denar; ali tega niso storili. Ottomar Haupt v svojem poslednjem spisu (Gold, Silber und die Valuta - Herstellung, Wien, 1892, str. 35) piše o tem : „No, dasi ni bilo v vsej naselbini (Eritreji) niti jednega človeka, ki bi si bil v obče mogel dati račun o notranji vrednosti takega srebrnega denarja, dasi se torej ondi ne more govoriti o določbi čiste vsebine (Feingehalt) tega srebrnega denarja, so prebivalci do cela necivilizované g a kraja vendar popolnoma dobro umeli, da se jim hoče vsiliti denarni komad, kateri ima pač namišljeno 5 lir nominalne vrednosti, na znotraj pa je vreden morda le 3 in pol ali 4 lire. Spoznanje tega dejstva dela divjim ljudem v A f r i k i vso čast; Amerikanci, kateri podcenili dolar, res je, da lastne dežele, in Francozi in Švicarji, kateri jemljejo italijanske komade po 5 lir kot polnoveljavni denar v plačilo, morejo se zares česa učiti o razumljenju vprašanja o srebru v Eritreji. Ondi se torej ti (eritrejski) dolarji v obče ne prijemajo ali le najmanjši del, in od milijonov lir (glej govor finančnega ministra Luzzatti-ja, v senatu dne 25-januvarija t. 1.), kateri so se nakovali v takem denarju' so z največo težavo razdali le 400.000 lir, in še te le med italijanske uradnike. Italijanska vlada je morala zopet seči po Marija-Terezijinih dolarjih, katerih bi ne bila imela popustiti nikdar. Kakó drugače pa je umela Francija svojo ulogo pri preustrojenju tuneškega denarnega sistema v septembru 1891.! Niti za trenutek se ni govorilo o prirejeuju frankovih petakov, in kovanje denarja se omejuje na zlati denar in drobiž frankovega sistema, se ve da z arabskim napisom, (natiirlich mit arabisclier Aufschrift). Italija naj bi si bila vzela tako ko rektu o postopanje za vzgled svoji koloniji."
o v a 1 n t i.
Mi smo navedli ta vzgled in besede denarnega strokovnjaka nam samim v poučenje. Citatelji vidijo, da denar, naj si bode uže kakoršen koli, mora imeti vrednost, katero kaže, v sebi samem; če kaže večo nominalno veljavo, nego je v njegovi vsebini, mora imeti pa za seboj, t. j. v zalogah bank ali države toliko vrednosti v dragocenih kovinah, kolikor je je manj v nominalni vrednosti. Podstava vsakemu pravemu denarju mora biti ali neposredno v njem samem ali pa v zalogah hranjena dragocena kovina, ki je na znotraj toliko vredna, kolikor znaša na zunaj nominalna vrednost v promet razdanega ali za promet določenega denarja.
Ker pa je dandanes le zlato približno stalne vrednosti in vsled tega tudi odgovarjajoče stalne veljave, je jedino primerno, da se vstvari denarni sistem na podstavi zlata. Jedino na tej podstavi more biti v prometu, specijalno za notranje potrebe, tudi srebrni denar in poleg tega drobiža prve vrste tudi drobiž druge vrste iz še manj vrednih kovin.
S temi resnicami moremo izpodbiti vsako drugo teorijo, bodisi tako imenovanih bimetalistov ali še bolj teh, ki nejasno govore o papirnatem denarju. Poslednji je za vse slučaje, torej zlasti ob vojnah, le toliko vreden, kolikor je zanj založenih dragocenih kovin; drugače ni papirnati denar vreden čisto nič, in v mirnih dobah se prijemlje ne zaradi njega samega, ampak za-stran kredita, ki ga uživa dotična država. Ako je pa v zalogi dragocena kovina v toliki vrednosti, da popol-njuje nominalno vrednost v promet razdanih kakoršnih si bodi, torej ne le zlatih, srebrnih, ampak tudi papirnatih denarjev, ni potreben noben kredit, in tudi ob vojnah ostane ves v prometu tekoči denar v svoji veljavi. Glavno je, da ostane zaloga dragocenih metalov dovolj velika in n e p r e m e n j e 11 a ter vedno določena le kot zaloga za prometni ali v prometu raztreseni in za promet namenjeni denar.
Politiških in drugih razlogov, ki niso neposredno v stvarni zvezi, tukaj ne poštevamo, in je po takem prav, da падаегја Avstro - Ogerska uvesti sistem zlat
veljave; aH ta sistem bode imel le toliko vrednosti, kolikor bo znašala vrednost v tekočem kovanem denarju samem poleg vrednosti drugih metalov, posebe založenih ali reservovanih v podporo ali zagotovilo veljave v promet razdanega deuarja.
Vse je torej zavisno od tega, koliko prave notranje vrednosti bode znašal naš novi denar v primeri z n o-m i n a 1 n o vrednostjo, ki jo bode kazal na zunaj, in v primeri z vsoto, ki bode raprezentovana v tej no-minalnej vrednosti. Kolikor bolj se bode bližala vsota nominalne vrednosti vsega novega, za promet odločenega denarja pravi notranji vrednosti prometnega denarja samega in za ta prometni denar še posebe založenih in jedino v ta namen založenih dragih metalov, pred vsem zlata, toliko popolniši bode novi denar v Avstro-Ogerski. Ako bi dosegli to, da bi se nominalna veljava pokrivala s pravo notranjo vrednostjo dragih kovin, dosegli bi idejalno položenje v našem denarnem sistemu. To pa dela največe težave finančnima ministroma obeh polovin cesarstva, in razmere so take, da bodo državljani zadovoljili, ako se bode vlada polagoma in zaresno bližala vzornemu stanju pri novi zlati veljavi. Umeti je iz tega, zakaj da hočejo in morajo vzeti na posodo mnogo milijonov, ako hočejo le majhen korak storiti naprej od sedanjega denarnega položenja.
Nas, s stališča samozavesti državljanske, in jednako s stališča narodne jednakopravnosti, zanima pa še posebe vedenje divjakov, s katerimi ima opraviti Italija, Francija itd.
Iz slučaja o nameri italijanske denarne politike gledé na divjake vidimo, da si ti divjaki ne dajo vsiliti denarja, ki bi na zunaj kazal veljavo, kateri ne odgovarja notranja vrednost dotičnega denarnega komada. Ako kažejo divjaki popolno zavest in samostalnost na to stran, spodobno je, da jo kažejo vsaj v toliki in še veči meri državljani civilizovanih držav. Torej je vseh državljanov dolžnost hrepeneti in siliti na to, da se vredi denarni sistem takó, da bode zunanja veljava ali neposredno odgovarjala notranji vrednosti denaija, kakor je to možno doseči ravno in dandanes za več
časa jedino pri zlatem denarju, ali pa, da je v posebni reservi toliko skupne vrednosti dragocenih metalov, kolikor je nedostaje pri skupnosti nominalne vrednosti za promet odločenega in v promet razdanega raznovrstnega denarja. Jedino takó se obvarujejo državljani škod, ki drugače neizogibno nastajajo ob nemirnih časih ali dejanskih vojnah.
Postopanje Francije z divjaki avstrijske narode pa še posebe uči, da jim je zahtevati napise na denarjih v svojih jezikih. Ako dobivajo Arabci francoski denar z arabskimi napisi, misliti je, da vsaj toliko spoštovanja zaslužijo tudi državljani in narodne skupine teh državljanov v civilizovanili državah. Ako bi gospodovalne narodnosti prezirale to uže davno znano dejstvo o divjakih, bi direktno izražale, da one negospodovalnih narodnostij ne spoštujejo niti toliko, kolikor Francozi divjake in divjaki sami sebe. A v Avstro-Ogerski ne gre samo za spoštovanje, ampak tudi pri denarjih za narodno pravo; negospodovalne narodnosti bodo in morajo po svojih zastopnikih odločno zahtevati, da pride v veljavo narodna jednakopravnost tudi v imenih, napisih in tekstih raznih denarjev.
Zastopniki slovanski, ki bi tu zamudili svojo dolžnost, ponižali bi po njih zastopane narode pod afrikan-ske divjake, in do tega vendar ne pride, kakor so uže dokazali mladočeški in tudi jugoslovanski zastopniki. Valuta se še le razpravlja v posebnem odseku; sedaj je in bode še čas govoriti v smislu dostojnosti, spoštovanja do samih sebe in v smislu ustavne narodne jednakopravnosti.
V interesu državnem je še bolj, nego v interesu pojediuih narodov, da se uredi avstro-ogerska valuta; dolžnost državnikov je torej, da pri skupnih interesih ne prezirajo interesov narodov, in ti interesi se raztezajo tudi na zunanjo obliko ali imena, napise in tekste novega denarja. Kar se daje prostovoljno in po sili divjakom, ne more se odtegovati državljanom civilizovanih in kot ustavne razglašenih držav.
F. Podgornik.
Izjave v državnem zboru gledé na valuto.
V zbornici poslancev in potem tudi v posebnem, sedaj razpravljajočem odseku so se razni slovanski poslanci izjavili o valuti tudi z drugih, nego samo državno-gospodarstvenih stališč. Poslanec dr. V a š a t y se je v zbornici poslancev izrazil tako-le : Davkarstvo in de-narstvo spada v področje deželnega zbora. (Odpor na levi. Pohvala na čeških klopeh). Omeniti mi je, da na denarjih se ima nahajati beseda „Imperator11. Imamo jedino avstro-ogersko monarhijo, ne pa impérium austri-acuni. Torej uže napis na denarjih „imperator" je neosnovan. Ako se izpusti ta napis z novih denarjev,
ne vem, kje bode impérium imel svojo oporo, ako se k temu ne prišteje kralj češki. Brez kraljestva češkega ta polovina cesarstva v obče ni nikak imperij! (Pohvala na čeških klopeh.) Dokler so Cehi kovali si lastne svoje denarje, bil je na teh znak kraljestva češkega, in so se jemali in prijemali po vsej Evropi. Danes pa zakon nič ne določuje o tem, v kaki razmeri ima biti napis na denarjih, a zdi se, da namerja vlada ta napis napraviti nemški. To pa bi bilo nezakonito, ko bi bili denarji označeni samo nemški, ker ni nikakega zakona, ki bi dajal nemščini nekako prednost. Nemška država
je dala prebivalcem kameninskim kovani denar, na jedni strani katerih je napis v jeziku domorodcev. Nam Cnliom se izpodmika to, kar se je dalo a/rižanskim zamorcem ! (Glasna pohvala na čeških klopeh). Vse ima postati samo nemško in madjarsko v tej državi, kakor da bi bili narodi te monarhije uže davno ponemčeni in pomadjarjeni! Ni to nič drugega kakor samovolja in nasilje! Ali imajo morda ti denaiji za češki narod biti neveljavni? V zlati veljavi ali méni nahajamo v zadevi stabilnosti važna znamenja. Mislim, da zlato se ne bode moglo varovati doma, kakor se je to zgodilo v Italiji, in ne more služiti tem dolžnostim, katere mu je naložila trojna zveza. Izdajila zlata za trozvezo so storjena v ostalem vsa brezpotrebno. Kajti v Angliji vzhaja zopet zvezda Gladstonova. Po prihodu Gladstona k vladi izstopi Italija iz trozveze in postane najhujši neprijatelj Avstrije. Dokaz temu je, da za naučnega ministra v Italiji je bil imenovan Martini, kateri je nekoliko dnij pred svojim imenovanjem imel odločen govor za irredento. Na mé dela vse to vtis, kakor da bi ne imeli nič prospešnišega na delu, kakor priti pod nemško gospodstvo. Pri nas se pozablja osoda Hannoveranska, pozablja se sovraštvo, katero gojé nemška plemena k Berolinu, pozablja se, da postaje Nemcem geslo „Su-prema lex regis voluntas" uže neznosno, in da Avstrija se ne more v vprašanju balkanskem nadejati nobene podpore s severa. V oficijoznih Berolinskih časopisih pojavlja se želja m nada, da car vendar pride v Berolin. Trozveza ima za gospodarsko položenje te monarhije najnevarniši pomen. Simpatije večine prebivalcev avstrijskih so proti trozvezi. Rušenje prav, samovolje in nasilja so v Avstriji dandanes na dnevnem redu. Ko bi se imelo ponavljati leto 1848 — 1849., in bi trajal sedanji sistem, je dvomljivo, ali bi se nahajali avstrijski narodi. Rusija z 1. 1848. gotovo se ne najde več. Zato naj bodo v Avstriji pozorni, da bi tega cesarstva v dobah nevarnosti ne zapustili narodi, kateri so ji vedno zvesto udáni".
Dalmatinski poslanec Biankini v svojem govoru v državnem zboru v seji od 23. maja t. 1. govoril je med drugim : „Celokupna nezávisná Hrvatska v zvezi zemelj te monarhije, po svojem državnem pravu, ima pravo na svoje lastno penezništvo in na lastni denar. To pravo je uživala Hrvatska še v XII. veku. Od te dobe imamo mi novce mest Zagreba, Virovitice in Srema, a tem mestom pridruži se v XIV. veku tudi mesto Osek. Ti denarji so se zvali: Moneta Zagrebiensis, Verecensis, Siermiensis. Dokaze temu najdete v delu Schonwiesner-jevem: Notitia hnngaricae rei nummariae. Str. 167— 181. Drugi hrvatski denarji so se zvali: Moneta regis pro Slavonia, Moneta regis Slavoniae, Moneta Ducalis, Moneta banalis. Izrazu „Slavonia" se ne bodete čudili, ako se spomnite, da narodi neslovanski prejšnjih dob imenom „Slavonia" so imenovali slovanske zemlje, naj so bile te na jugu, severu ali zapadu. Iz imena „Slavonia" so v svoj čas Benečani za Hrvatsko in Dalmacijo napravili naziv „Schiavonia". Nasprotno pa so Ogri imenovali „Slavonia" zemljo med Savo in Dravo, ki je bila samo del hrvatske države; a „Tota Slavonia" so imenovali današnjo trojedino kraljevino Dalmacijo, Hrvatsko in Slavonijo.
Novci so se imenovali banales, iu v Dalmaciji se še dandanes imenujejo desetice in dvajsetice „banovice". Ako prolistate „Monumenta historica Slavorum meridio-nalium" našega Kukuljeviča, najdete, da smo mi Hrvatje v XIV. veku imeli denar, ki se zove „grivna" (marek). Emerik, vojvoda Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, dal je leta 1183 kovati poseben denar tudi za Spljet in Dalmacijo. Poznani so tudi denarji drugih vojvod in banov, na pr. bana Stipana, Henrika in Mikiča. Kralja ogerska Ludovik I. in Matijaš Korviu sta bila prva, ki sta uvedla ogerski denar v Hrvatsko ali z napisom: „Rex» Croatiae et Slavoniae". Kralj Ludovik II. koval je denar za Hrvatsko z napisom: „Ludovicus Dei gratia Dalma-tiae, Croatiae etc. rex". Denarji, kovani od Ferdinanda I., Matijaša II., Ferdinanda II. in Leopolda V. nosili so napis: „Dalmatiae, Croatiae rex". Vsekakor je bila Hrvatska pod Arpadovci v kovanju denarja povse nezávisná. Listine, ki to dokazujejo, hranijo se v arhivu Zagrebškega kapitula.
Da je hrvatski sabor imel pravo zakonodavstva v denarnih poslih, vidi se tudi po njegovih sklepih leta 1273. Tudi pod habsburško dinastijo je imel to pravo, kakor dokazujejo sklepi Križevskega sabora leta 1583., zakonski člen 36.
Potem dokazuje, da je to pravo ostalo tudi v novejši čas, in pristavlja, da je iz tega razvidno, da se za Dalmacijo ne morejo izdavati denaiji, na katerih bi se poleg grbov ne nahajal tudi naslov kralja Hrvatske, Dalmacije in Slavonije, in da ti denarji imajo nositi za Dalmacijo i hrvatski napis. Brez tega napisa bi denar prestal biti zajedniški posel izmed Hrvatske, Dalmacije, Slavonije in Ogerske. Sedanja predloga o urejenju valute pa izpodkopuje nagodbo. Neka gospoda ministri v Budapešti pomagajo svojim sodrugom na Dunaju, da na korist nemčenju lomijo glasoviti čl. 19 avstr. osn. zakonov, tako zopet velja, da gospoda ministri na Dunaju podpirajo svoje kolege v Budapešti, da razdirajo nagodbo na korist madjarizovanja.
To je jako žalostna napadna zaveza proti Slovanom ; in ta zaveza, v kritiškem času, mogla bi imeti najstrašniših posledic. Da nas Bog sačuva!
Novci, ki se od lani kujejo v Ogerski, nosijo grb mesta Reke; to je tudi proti nagodbi. Dokazuje faízi-fikacijo § 66. v zborniku zakonov, vsled česar se kujejo novci z grbom Reke.
Potem sklepa : „S tega, tudi ko bi se ne oziral na ekonomiško-financijalne razloge, ko bi se ne oziral, na škodo, katera se nam nanaša v praktiškem smeru s tem, da ne bo denarjem napisov v vseh jezikih, ki se govoré v tej monarhiji; tudi ko bi se ne oziral na to, da brez teh raznojezičnih napisov se pači značaj monarhije (Živo odobravanje), katera ni nič drugega in ne more biti drugega, nego zaveza raznih, v vsakem smislu ravnopravnih narodnostij (Burno odobravanje) •— moja hrvatska zavest od mene zahteva, da predložene zakonske osnove o urejenju valute odbacnem a limine. Zaradi tega bodem glasoval proti temu, da se izročé posebnemu odboru". (Odobravanje in ploskanje.)
Q kritiki dr. Mahniča.
III. K razširjanju poganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu.
d) Gledé na bogosluženje, specijalno liturgijo ali mašo.
y]) Liturgija rimske cerkve.	(Dalje).
Uže zgorej smo navedli razloge, ki so dajali papežem povod, da so zabranjevali ostre ali velike spremembe na staroobičajni liturgiji, sosebno pa nacijonalizovanje iste liturgije, in so to zabranjevali še celó potem, ko je bilo njeno nacijonalizovanje tekom IV. stoletja uže završeno ali vsaj uže davno pripravljeno ne samo na Vstoku po svetem Baziliju in Hrizostomu, ampak tudi v Praefektura Galliarum, obse-zajoči pravi evropski Zapad, po svetem Hilariju. Zatorej niso za papežev, ki so obračali posebno pozornost liturgiji, in ki so sledili drug drugemu, namreč za papežev Silvestra!, Marka in Julija I., od leta 314 do 359, vršile se nikake posebne spremembe1), v tem ko pa vemo iz lista svetega papeža Gregorja Velikega2), kateri list sporoča tudi v njegovi biografiji Joannes diaconus, da je sveti papež Damasus (366—384) po želji svetega Hieronima vložil v liturgijo v Jeruzalemski cerkvi običajni Aleluja, in poleg vpliva svetega cerkvenega učitelja Hieronima govoré tudi drugi razlogi zato, da je papež Damaz zaukazal tudi molitev Gospodovo sprejeti v liturgijo, istočasno pa je zaukazal odstraniti lekcije iz svetih pisem starega zakona'). Papež Siricus (385—398) je namesto samo v obče v starem Klementinskem Kanonu
') Jedino nad vse dolge molitve o katehumenih, kakor tudi o obsedenih in o pokorečih se, so se utegnile skrčiti, ker govori zato napravljenje iste dobe.
') Opp. Edit. Venet. lib. IX. t. VIII. Epist. 12.
') Da je „Oče naš" v čas delovanja svet. Damaza na Vstoku, specijalno v Jeruzalemski cerkvi, bil uže sestavina liturgije, v tem ko se ne nahaja v stari rimski liturgiji Constitutiones Apostolorum, smo navedli uže ob razpravljanju poučevanja svetega Cirila Jeruzalemskega. V listu papeža Inocencija I. (402—417) do škofa Deeencija (Epist. 25 ad Decent. episc. Eugabin, v delu Epist. Pontif. ed. Schoene-mann pag. 605) pa se uže navaja kot sestavina rimske liturgije, v tem ko vendar med Damazom in Inocencijem ni znan noben papež, ki bi bil vplivai specijalno na obliko liturgije. Z druge strani so bile v stari dobi lekcije iz starozakonskih svetih pisem v Rimu običajne, v tem ko razložimo zdolej, da uže pred časom sv. papeža Celestina (422—432) niso bile več običajne, in da jih je ta papež nadomestil s psalmi, da bi liturgija ne začela s predčitanjem iz listov apostolov. Na odstranjenje starozakonskih lekcij pa je utegnil siliti zlasti Hieronim, kateremu je papež Damaz, kakor navajata Strabo in Diksandus, posebe izročil sestavljenje do današnjega dne pod imenom Hieronjmianum znanega lekcijonarja. Hiero-nimu je bila namreč najbolj znana nepazljivost, katero so kazali nasproti starozakonskim lekcijam verniki celó na Vstoku, toliko bolj torej v Rimu, in je to nepazljivost jako hudo grajal Hrizostom ; zajedno ni moglo Hieronimu neznano biti stremljenje znamenitih škofov Vstoka, da bi omejili te lekcije. Vsekakor so bile te lekcije iz rimske liturgije začetkom V. stoletja uže odstranjene, (Honor. lib. I.: 87. Prim. Brenner : Geschichtliche Darstellung der Eucharistie, pag. 121—123), in so iste v isti čas omejili tudi na Vstoku.
mišljenih svetnikov (patrijarhov, prorokov, pravičnih, apostolov, mučenikov, škofov, svečenikov, dijakonov itd. naposled tudi lajikov), katerih imena so Bogu znana, zaukazal sprejeti v Canon izrecno z njih imeni mater Bo/jo, apostole in 12 rimskih ali v Rimu posebno češčenih mučenikov. Nato je uže sveti papež Celestin, kakor smo to opomnili v poslednji opomnji, uvedel odpevanje psalmov pred začetkom lekcije apostolskih listov in graduale pred evangelijem.4)
Vidi se, da vse na rimski liturgiji blizo do srede V. stoletja izvršene spremembe so pustile njen tip intakten, ker niso bile važne, vrhu tega so se dostajale liturgije ka-tehumenov. Da so se izvršile in sicer v soglasju z Daprav-ljenjem časov in torej, vsaj z večine, v isti čas, kakor na Vstoku, more se jedva dvomiti. Ali so se pa godile prek in prek v čas delovanja onih papežev, katerim se ravno pripisujejo, je drugo vprašanje, kateremu vsaj nekoliko ne moremo pritrditi. Istočniki, iz katerih smo prisiljeni zajemati in kombinovati, so redki, tu pa tam nejasni, tudi nikakor ne do cela zanesljivi5). Ne tako nejasni in negotovi niso pač tudi redki viri, kateri se odnašajo k razvoju rimske liturgije od srede V. do konca VI. stoletja, in k tej važni dobi, v kateri se je završilo nacijonalizovanje rimske liturgije, prehajamo, nadaljujoč svoja gorenja razpravljanja, ko pričenjamo popisovanje vpliva, ki ga je imel sveti papež Leon Veliki na razvijanje liturgije; temu popisovanju bode potem sledilo razkrivanje razvoja, obseza-jočega pravo nacijonalizovanje rimske liturgije.
O čemur se ne more dvomiti o vplivu svetega papeža Leona Velikega (440—461) na rimsko liturgijo, omejuje se pač le nato, da je on Canon missae, specijalno v gregori-janski liturgiji neposredno za besedami „Haec quotiescunque feceritis, in mei memoriam facietis" sledečo molitev „Unde et memores* pomnožil s pristavkom besed „hostiam puram, hostiam sanctam, hostiam immaculatam", eventuvalno takoj zatem sledečo molitev „Supra quae" z njenim konečnim odstavkom, kateri sklepa z besedami „sanctum sacrificium,
') Uže zgorej navedeni Liber Pontificalis nam pravi
to v Vita Coelestini z naslednjimi besedami: „Hic constituit, ut Psalmi David et ante sacrificium psallerentur,
quod antea non fiebat, nisi tantum epištola B. Apostoli Pauli recitabatur et S. Evangelium et sic missae fiebant. Et
constituit Graduale post officium ad missas cantari, id est rosponsorium in gradibus."
5) O tem najbolje svedočijo dela: Historia de vitis Pontii. Romanov. Colon. 4° 1600, spisal B. Platina, in Historia critic. Canonis missae pontif. 1751., spisal Kčchler; kajti ako združimo vse liturgiške molitve in običaje, katerih uvedenje se v teb delih prip suje posamičnim papežem, v dobi od IV. do vključno IX. stoletja: ostane jedva še kaj za prvotno rimsko liturgijo.
") Uže navedeni Liber Pontificalis I. pag. 152 obseza v življenju Leona Velikega vest „Hic constituit. ut intra actionem sacrificii diceretur: sanctum sacri iicium, immaculatam hostiam". O istem svedoči Anastasius Bibliothecarius (Prim. Binterim 1. c. IV. III. pag.
immaculatam hostiam"6). No ta sprememba je vendar važna, ker se odnaša k najbistvenišemu delu liturgije; in ta okolnost, kakor tudi veliko ime Leona, ki je pri IV. ekumenskem kon-cilju (Chalcedonense 451), kakor znano, pridobival toržestva ali triumfe, kakoršnih še ni bilo nikdar, sta utegnila dati povod misli, da bi bil ta veliki papež sestavil tudi kako liturgijo. To misel so podpirali v XVIII. stoletju najdeni rokopisi, ki pa ne prihajajo7) od Leona, in govoré proti tej misli tudi vse druge razmere, katere označujejo čas delovanja Leonovega.
11, 12). V resnici v onem odstavku molitve liturgije apost. konstitucij „Ms|jivf]fjiv0l toivov", katera odgovarja v gregorijanski rimski liturgiji, nahajajoči se analogni molitvi „Unde et me-mores", se ne nahaja Leonu pripisovani pristavek „hostiam sanctam, hostiam immaculatam", in tudi v drugem odstavku navedene molitve „MejjwY)|jivoi'', kateri analogno odgovarja odstavku gregorijanske liturgije „Supra quae propitio", se ne nahajajo sklep poslednjega sestavljajoče besede .sanctum sacrificium, immaculatam hostiam". Ta odstavek torej, ker ga, kakor rečeno, nahajamo v gregorijanski liturgiji, je moral uže Gregor Veliki sprejeti, in sicer ne v srednji, ampak v prvi odstavek navedene molitve, ker jedino tukaj ima smisel, in ker epohalno delo Gregorjevo imponuje in vzbuja občudovanje manj z dostavki, nego s koarktacijami in amputacijami, torej s kratkočo in preciznostjo. Poslednja okolnost govori pa tudi zato, da tu mišljeni pristavek prihaja vsekakor od Leona Velikega, torej od papeža, gledé na njegovo delovanje in avtoriteto svetemu Gregorju Velikemu ravnovrst-nega, drugače bi se bil isti pristavek jedva sprejel v grego-rijansko liturgijo.
7) Blancherius (Bianchini) je našel 1. 1735 v knjižnici Veroneškega stolnega kapitula nepopolen, star Sakramentar, ki ga je gledé na njegov napis razglasil kot „Codex Sacra-mentorum vetus a S. Leone Papa confectus* v „Prolegomena ad tom IV. Anastasii Biblioth. p. XII.—LVIÍ. Komae 1736; in ta kodik je pred vsem, na kateri oprti, so skušali postaviti Leona Velikega kot spisatelja kake liturgije. No avtorstvo tega kodika, pripisovano Leonu, sta tukaj oprovrg'a Ursij in Merat. (Prim. Daniel. Codex liturg. eccl. univ. tom. I. pag. 3—5). in je tudi Muratorij (de rebus liturg. Dissertatio praevia cap. 3) razglasil isti kodik za zbirko molitev, napravljeno vsekakor še le po smrti Leonovi morda koncem V. stoletja; v to zbirko da so se pač utegnile sprejeti tudi. molitve Leona in njegovih prednikov; napis kodikov da je torej poštevati toliko manj, ko je mnogo poznejši, kakor
Sveti papež Leon Veliki je imel z žalostnim koledarskim vprašanjem in z uporom, s katerim se je upiral galikanski episkopat pod vodstvom patrijarhalna prava izvršujočega svetega nadškofa Hilarija (Hilarius Arelatensis) priklopljenju galikanske cerkve rimskemu patrijarhatu, sosebno pa s pobijanjem mo-nofizitskega krivoverstva in s IV. ekumensko (Halcedonsko), v ta namen sklicano sinodo preveč opravila, da bi se lotil tudi še nad vse težavnega in zamudnega spisovanja liturgiji, ce'ó ko bi se mu bilo zdelo tako delo času primerno. Sicer je pri tem poštevati še bistveno okolnost. Ako bi bil sveti papež Leon Veliki sestavil kak misale, izvestno ne bilo bi svetemu papežu Gelaziju (492—496) prišlo na misel, nže v 31. letu po smrti svojega velikega prednika zopet baviti se z rimsko liturgijo, specijalno s spisovanjem prefacij in te sprejeti v kodik, spisani po njem, kateri je v rimski cerkvi do uvedenja gregorijanske liturgije, torej celo stoletje služil kot vodilo pri darovanju svete masne daritve. Poslednje dejstvo pa je nespodbojno, kakor bodemo videli takoj.
(Dalje pride.)
to brezdvombeno dokazuje uže nedostatnost kodika, v katerem nuno se pogreša začetek (prvi štirje meseci). Bunsen gre še dalje, ko prestavlja provenijencijo namišljeno Leonovega kodika v IX. stoletje, in proti njegovim razpravljanjem je jedva kaj ugovarjati, zlasti ko se v kodiku navaja Impérium Francorum, ki pričenja s Karolom Velikim.
V ostalem pa ne podaje kodik zadostnih oporišč zaradi tega, ker mu nedostaje Canon missae, torej ravno važnejši del. Ta nedostatek so sicer skušali nekateri (celó Bin-terim 1. c. IV., III. p. 17) popolniti iz poučevanj, najdenih v vatikanski knjižnici in pripisovanih takisto Leonu Velikemu, ker so ravno tem poučevanjem pridejani oni važnejši deli liturgije katerih nima Veroneški kodik. No znameniti kritiki (Prm. Daniel 1. c. tom. 1. pag. 8.) po pravici opozarjajo na mnogo poznejšo provenijencijo tudi teh poučevanj, ker so v njih obsežene, brez dvomljenja po Gregoriju Velikem liturgiji priložene besede „diesque nostros in tua pace disponas," vrhu tegaje se jedna molitev celó izrecno pripisuje Gregorju Velikemu, prepisovalci vseh časov pa so imena cerkvenih očetov zamenjevali celó pogostoma takó, da so pripisovali jednemu, kar je spisal drugi. Ta poučevanja, kakor koli so tudi drugače veljavna, tudi ne podajejo nikakih oporišč za delovanje Leona Velikega na liturgiškem polju, zlasti ko niso mogla biti spisana pred VII. stoletjem.
Пастухг виидет на лужокг, ЗаиграетБ во рожокг. Хорошо пастухЂ играетг, Внговариваетг:
B bi г o н ђ стада.
Вставаи, д^вки, вставаи баби, Вставаи, малне реблта! Вигонаите, вн. скотину На широкуи додину,
На зелену луговину!
Гонлтђ д^вки, гонлтг бабн, ГонатЂ налне ребата, Гоннтх старн старики . . .
Ииђ нар. ппвни
Стадо, čreda. Стадо овецЂ, коровг; no стал волковђ, воронт,; ne sme se reči tolpa psov; толпа govori se le o ljudeh, ne pa o živalih. — Лужокг, rod. жка, ložek, trávniček. Рожокт,, majhen rog, rožek. —■ Xopauió, lepo. ХорошШ человккЂ, dober, pošten človek; doóphiií ч., чел<ж4кЂ добраго сердца; добрни označa nravstveno dobroto; ne more se torej reči: доброе нблоко, доброе сукио, no хорошее лблоко. XopouriS coóow, lepega lica človek. — ПастухЂ rod. -a, pastir, no пастирв, duhovni pastir. Азт, есмв пастнрв добрии! Umanjšiteljno: иастушекг, pastirček; пастушка, pastirica; гнатв скотјј (živino) на пастбшце (na pašo). Д1;вка, deklina; дђвушка, deklica; д^вочка, dekletce, puučika. — РеСшта, jed. ребенокг, otrok, те.тата, jed. теленокг. Sufiks-енокг, množ.-ата, označa mlado bitje; поросенокг prase; вороненокг, mlada vrana, жеребекокг, žrebě; prostonarodno tudi: иороса, жереба, prase, žrebě. — Скотина, скотђ, živina. — Зелену, старш, nam. knjižnega: зеленуго, старне.	X.
Iz propovedi Platona*)
JK
metropolite Kijevskega in gališkega, proiznesene 14. junija 1884. leta y Korostiševskej rimsko (latinsko)-katoliškej cerkvi Prevod.
Zapadna in vstočna cerkev, to ste rodni dve sestri, kateri izpoveduje v bitnosti jedno in isto učenje Kristovo v glavnih njega dogmatah**), ne skladate se meju seboj v nekaterih mnenjah. Vsi pravi krščanje, vojeni miroljubnim duhom Kristovim, želé, da bi one pomirile se. Do kedaj prodolži se njiju razdeljenje — iz-vestno je samo Bogu, no mi bratje in sestre, katoličanje in pravoslavni, ne gledé na razdel naših cerkev, dolžni smo hraniti v sebi jedinstvo duha v zvezi mira, kajti vzajimna ljubezen, zapovedana nam samim Gospodom našim Juzusom Kristom, sestavlja glavni prizuak pravih Njegovih učencev in je taka čednost, brez katere je celó sama vera nič.
Переводг.
Западна ira всточна церкев, то ст1; родн'11 двк сестр'ћ. катер'ћ изпов'ћду1л в бнтности 1бдно ин нсто ученве Кри-стово в главних iriera догматах, не складатк са мек) себои в некатермх MHÍiHLax. Всн нравп крцанве, лшени миролвубним духом Кристовнм, желд, да бн oni; помприде сл. До кедаП нродолжи ca ник> раздклБенве, — извкстно ie само Богу, но ми бра-тве јгн сестре, католнчаиве пн право-славнн, не глада иа раздкл нашнх деркев, должнн смо хранигп в ce6t к динстко духа в звлзк мнра, каитл взаимна ЛЈобззен, заиов^дана нам са-мбш Госиодом напгим 1езусом Кристом, сеставла главнни нрпзнак иравих нге-говмх ученцев ин te така чедност, брез катере ie цело сама вгкра ннч.
Подлинникг.
Заиаднал и восточнаа церкви, зто дв'ћ роднмн сестрн, котормн, изпов-ћ-дуа вт. суциости одно учеше Хрпстово BL главних'в его догматахг, не согла-суготса между собоп вт. н'ккоторнх'в мнкшлхг. Bet истинние xpiiCTiaHe, предводпмне ашролгобпвнигБ духом X] н-стовнмх, желамтг, чтобм oirl; ирпми-рилнсБ. Доко.тћ продлитса ихт. разд'к-лете — одному Богу изв^стно, но ми, братБЛ и сестрн, католики n право-славнне, иесмотра на разд^лт, дерквеи нашнхг, должнн храиптв вт. ceót единете духа вт. сого-тћ мцра, потому что взаимнал лк>бовт>, заповкданнан намЂ самимЂ Господолт, нашимг Incy-сомб Христом'б, составллетх главнни признакт. истиннб1Х'б ученпковг Его и естБ такаа добродгктелБ, без'Б которои u саман irlipa нпчто.
*) Visokopreosveščeni Platon (Nikolaj Ivanovič Gorodecki), katerega je smatral ves pravoslavni svet uže za živa božjim ugodnikom, rodil se je 1803. leta v posadi Pogore'ovem-Gorodišči, Tverskej guberniji, in je mirno v Bogu zaspal 1. oktobra 1891. 1. — Prinesi nam milostivo nebó takih pravednikov, kakoršen je bil visokopreosveščeni metropolita Platon — in kmalu izgine vsak spor meju grško-slovanskoj in latinskoj cerkvijo nam v nepremerimo korist, Bogu v neprehvalimo slavo!
**) Pišemo pri substantivih moškega spola v lokalu množine tudi „ah", v instrumentalu „ami", ker obe te dve obliki živite še vedno na slovenskem zapadu, kakor meju Poljakami, Ruskimi in Lužičanami, in ste tako dobro slovenski, kakor one v lokalu na „ih", v instrumentalu pa na „i". — Primeri tudi Prešernov „Krst pri Savici": a) z deročimi valovami ovije, b) Tje na otok z valovami obdani.	Љмураст.
Ruske drobtinice.
C% mpy no iniTKi, голому pyóaxa.
Grinjevskij, govore, kako bi se popravilo rusko kmetijstvo, misli, da bi morali ruski kmetje pustiti dosedanjo navado, seliti se v velikih selih. Morali bi se seliti vsak na svoji zemlji, da ne bi morali, kakor doslej .daleč hoditi do svojih njiv, travnikov itd., ker to je gospodarski jako škodljivo. Časi morajo kmetje do svojih gospodarstev hoditi do 15 verst daleč. Ruska sela štejejo časi od 5—15 tisoč stanovnikov, za to mislijo mnogi, da bi se imeli ti kmetje razseliti.
14. marca 1.1. proglašen je nov zakon o prebivanju oseb no-ruskega rodu v Volynski guberniji zunaj mest. Tudi posestev ne bodo smeli imeti tu drugih, kakor podedovane, celó v najemu jih ne bodo smeli držati. Le ti inostranci bodo smeli še dalje kupovati in imeti posestva, kateri so prijeli pravoslavno vero. Večina Nemcev je samo najemala zemljo, večinoma na 12 let, ter jo bode morala pustiti po izteku tega roka. Najbrže pa bodo ti Nemci sedaj selilj se v druge sosedne gubernije, česar si pa Rusi tudi ne želé.
Ladija francoskega poslanstva v Carjigradu pripeljala se je bila nedavno v Sebastopolj, da si Francozi ogledajo mesto junaške borbe za krimske vojno ter da pomolijo na grobeli francoskih in ruskih junakov. Ruski mornarji in vse občinstvo sprejemalo je
navdušeno te goste ter jih častilo — „гб истшшо русекимх радуппемт,". Se ve da se je mnogo govorilo o rusko-francoski zvezi.
„Mosk. Véd." št. 117. t. 1. govore o nekih škodljivih vplivih na odgoj ruske mládeži, Ti vplivi podkopujejo glavna uslovja ali uvete za vspeli učenja, poštenost učencev in njihovo samostalno delo. „Brez teh uslovij, pravijo „M. B.", vspeh ni možen". V ruskih gimnazijah strogo pazijo na to, da učé posebno vestno klasične jezike in matematiko. Lehkomiselni očetje in matere in špekulacija, posebno židovska, pa se boré proti poštenosti in samostalnosti dela učencev. Dajejo se doma in v društvu razni soveti, kako bi se sle-parilo v šoli. Izdajajo se razni ključi za sistematične, lat. in grč. zadače, in prevodi v obče, posebno doslovni, ki so najškodljiviši. „M. V." povdarjajo v smislu cele ruske naučné sisteme gimnazij, da imajo učencem zadoščevati komentarji k raznim klasikom. Ta pomagala imajo učencu pojasnjevati zares težka mesta in omogočiti mu stalen, dober prevod takó, da v Rusiji najkompetentneji ljudje mislijo, da so kraj komentarjev prevodi nepotrebni, a doslovni naravnost zeló škodljivi v rokah učencev. A pri nas ?
Potapenko napisal je nov roman : „JIioóobí". Pisatelj opisuje dve devici: Věru i Natašu, ki ste odrasli v jako liberalni rodbini.
Očeta nimati, pač pa dva „stara prijatelja". Ona odgajata Natašo in Vero hudo liberalno. Vera sluša predavanja na medicinskem višem ženskem tučaju, njena sestra pa se íuoži, da jih po tem tudi sluša. Obe pa se kaj malo učiti. Natašin mož pa ni bil liberalec, ali žena g a hoče spreobrniti na liberalizem. Ne dela pa tega iz ljubezni k možu, tnari le radi liberalizma (svojega). Ni treba velike modrosti, da vse to ni posebno naravno in resnično. Za to pa je tudi brez pesniške sile.
Dolgo so tožili, da rusko pesništvo hira. Sedaj pa se zopet poje veliko: seveda pesmi niso vse jednake vrednosti. Sedaj je
izdal kn. Certelev svoja „Стихотворешн" (II. zv.) Ruskim čitateljem je uže davno dobro znan. On ne spada med one versifikatoije, kateri bi pamětněji bili, ako bi — molčali. Mnoge njegove pesmi so nekako proniknene duhom Al. K. Tolstega, t. j. imajo posebno narodno barvo. Vendar pa C. ni le posnemalec; med njegovimi* pesmimi je dovolj pravih pesniških biserjev. Oblika jim je umetniški dovršena. Med njimi so tudi epske pesmi, posebno vstočne legende in pripovedke, kjer je pesnik srečno zadel vstočni kolorit. C.
Ogled po slovanskem svetu.
a) Slovenske dežele.
Politiško društvo „Edinost" v Trstu je imelo svoj občni zbor 29. maja t. 1. Došla sta k zboru tudi državna poslanca gg. Spinčič in dr. Laginja, ki sta izvoljena v Istri, kamor seza tudi delokrog tega društva. Udeležilo se je zborovanja mnogo členov in občinstva, kakor uže davno ne pri tem društvu. Po prečitanem poročilu o delovanju društva po tajniku g. M. Cotiču, je na nekaj vprašanj odvetnika dra. Gregorina, stavljenih poslancu Spinčicu o njegovem postopanju gledé na vstop in izstop iz kluba konservativcev, ta poslanec pojasnil v daljšem govoru stališče, razmere in delovanje Hohenwartovega kluba. Opomnimo, da je poslanec Spinčič označil klub konservativcev približno takó, kakor se je uže ponavljalo označenje istega kluba v našem listu. Spinčič je v svojem govoru razkril, da je bil izredno potrpežljiv, in da je izstopil še le, ko je bila kupa potrpljenja prepolna. Omenil je mnogokako grenko, katero je slišal ali zvedel izza kulis, sosebno tudi kluba konservativcev. A novo je bilo za poslušalce med drugim to, da je bilo med slovenskimi poslanci celó takih, ki so se branili staviti v načrt adrese, do katere ni prišlo, točko o narodni jednakopravnosti in verski vzgoji, kar je smatral poslanec Spinčič za glavno stvar. Ni čudo, ako so se slišali na zboru glasi strmenja nad takim postopanjem nekaterih slovenskih zastopnikov. Pravo pomoč je dobil poslanec jedino pri Mladočehih in je jedino z njih pomočjo mogel staviti v družbi z dr. Laginjo kako interpelacijo. Omenil je o tej priliki čudno postopanje „Slovenca", ki vedno neprijazno piše o Mladočehih. Dodal je, da tudi nemški antisemiti so pravični Slovanom in želé miru med narodi. Zaključil je svoje poročilo, oziroma svoje odgovore na stavljena mu vprašanja, s klasičnim sklepom v obliki anafor, ko je ironiški našteval najpohlevniše zahteve, zaradi katerih nazivljejo njega, dr. Laginjo in somišljenike „radikalce". Ob tem sklepanju je prekosil sam sebe, ko je govoril takó k srcu, kakor je čutil globoko. Od notranje bolesti vsled ironije položenja in skromnega stremljenja je pretresel sebe in poslušalce ; poslednj m so tekle solze od jednake duševne bolesti, ali zajedno tudi od radosti, videti
in slišati tako plemenito dušo ter vedeti, da imajo istrski Slovani takega dostojnega, izbornega zastopnika. Za g. Spinčičem je nastopil dr. Laginja, ki je poudaril, da se popolnoma vjema s tovarišem in prijateljem Spinčičem. Gledé na napade od strani slovenskih konservativcev pa je povzdignil roko proti nebu, rekši, da samo jeden je, ki bode sodil nas vse. Dostavil je, da, kakor apostoli, hodil bode on s tovarišem Spinčičem od sela do sela, in bosta tako poučevala narod. Dr. Laginja je spregovoril nekoliko tudi o valuti. Njuna govora sta bila glavna na zborovanju; njima se je zbor iskreno zahvalil. Vse se je vršilo v zadovoljstvo in najlepšem redu. Pri volitvi novega odbora je izvoljen predsednikom zopet g. M. Mandič, in so prišli v odbor tudi nekateri novi členi, n. pr. dr. Gregorin. Ta občni zbor ostane udeležnikom v spominu, a nadejajo se rodoljubi, ker je položenje na vse strani jasno, da bode tudi delovanje političnega društva „Edinost" odločno v pogledu na jasne cilje.
Slovenski jezik v Trstu in odlok najvišega sodišča. Pod tem zaglavjem so sloveuski listi priobčili poseben slučaj pravde, katera se je pričela s slovensko tožbo pri c. kr. za mesto deleg. okrajnem sodišču v Trstu, in pri kateri je isto sodišče v slovenskem jeziku določilo dan zaslišanja strank. Toženec se je pritožil zaradi tega, ali c. kr. prizivuo sodišče je zavrnilo utok in potrdilo odlok okr. sodišča. Pravda se je potem nadaljevala v itallj. in nemškem jeziku, okr. sodišče pa je izdalo odlok v slovenskem jeziku v zaslišanje svedokov, in ker se je na to pritožil zatoženec, je c. kr. prizivno sodišče razveljavilo odlok okr. sodišča. Tožitelj se na to pritoži pri najvišem sodišču na Dunaju, in to je določilo, da se prenaredi reklamovani prizivni odlok ter zopet uveljavi odlok I. instancije ali okr. sodišča. Odlok najv. sodišča naglasa, da je tudi druga, kakor prva instancija pri-poznala slovenski jezik kot deželni jezik v Trstu, ter je s tem zajedno pripoznala, da se ni rušila določba § 13. o. s. r. itd. — Iz odloka najvišega sodišča sledi, da v Trstu, kakor na Primorskem v obče, se pripoznava veljava slovenskega kot deželnega jezika, pripoznava do najviših instancij pri sodiščih, in da obravnavanje ali
odločevanje v tem jeziku ne more dajati podstave ničnosti kake pravde.
lS'a Kranjskem se je nedavno izdala nemška razsodba na slovensko tožbo, in Graško nadsodišče, sklicujoč se na neke stare predpise, je potrdilo nemško razsodbo. O obeh slučajih govoré posebé „Novice" od 3. t. in. v članku „Slovenščina pri sodiščih« ter pristavljajo, da iz odločbe najvišega sodišča gledé na Tržaški slučaj, ni še razvidno, da bi sodišča v takih slučajih morala razsojevati v slovenščini. Ravno to pa, dodajemo mi, dokazuje, kakó potrebna je vsestranska izvršba čl. XIX. potom specijalnih zakonov, ker le takó se stori konec raznovrstnemu sklicevanju na starejše predpise in naredbe, nego je sedaj veljavna ustava. Naj poštevamo katere strani koli, povsod se kaže potreba izvršitve čl. XIX. po posebnih zakonitih določbah.
Interpelacija za Istro. Poslanec Spinčič, dr. Laginja in tovariši so stavili do ministerskega predsednika U. maja t. 1. utemeljeno interpelacijo: Na kateri način dajejo se do Na više ga znanja — v smislu §40. dež. reda za Primorje — razprave, vršeče se v hrvatskem jeziku v dež. zboru mejne grofije Istrske, ter v tem jeziku stavljeni predlogi in interpelacije do vladnih organov in dež. odbora, — ko isti niso zabeleženi v obravnavnih spisih dež. zbora ?
Društvo za zgradbo „Narodnega Doma" v Ljubljani je zborovalo za 2 leti 2. jun. t. 1. Društveno imetje znaša sedaj 79.647 gld. 39 kr. in je naloženo po raznih hranilnih in posojilnih zavodih. Imetje se je množilo poslednja leta z večine, po obrestih in doneskih „Kraj-carske družbe". Sprejeli so se predlogi upravnega odbora: a) da se začne z zgradbo takoj, če možno na mestnem travniku začetkom Lattermanovega drevoreda; b) da, ako sprejme mesto ponudbo za odkup istega travnika, se dogovoré društva, katera želé bivališče v novem domu. Društvo „Sokol" bode s svojim imetjem skupno delovalo za zgradbo. Predsednikom je izvoljen zopet dr. Karol Bleiweis-Trsteniški.
Imena denarjev na Kranjskem v 16., 17. in 18. stoletju navaja g. dr. Fr. Kos v letošnjih Izvestjih (2. let.) muzejskega društva za Kranjsko, str. 24, 25, 26. Zanimive so gledé na vrednost denarja tudi strani 27, 28, 29. Ves ta odstavek je vreden ponatisa sedaj, ko se prireja v našem cesarstvu nova zlata veljava. V spisu se navajajo imena : goldinar, krajcar, penez, (Pfennig), vinar (Heller) ; potem : marka, šiling ali soldina, petak, repar (Batzen) in črni penez (Schwarzer Pfennig); štirjak, groš, črni sold ali kvatrina, cekin ali dukat, dvocekin, križast cekin, srebrni denar; beneška srebrna krona, ki je imela 10 liber, libra pa 20 soldov; beneški drobiž: kvatrini, soldi, beci (bezzi) in penezi. Razun srebrne krone so bile okoli leta 1584. v prometu jed-notere zlate krone in polkrone. Tu in tam se omenjajo nemški ali državni tolarji. (Reichsthaler.)
b) Ostali slovanski svet.
25letnico duvalizma praznujejo Madjari posebno slovesno te dni, ko je v 8. t. m. prošlo 25let od koro-nanja cesarja ogerskim kraljem. Nemškoliberalni listi proslavljajo obliko duvalizma kot jedino primerno cesarstvu, „Fremdenblatt", organ grofa Kalnoky-ja, gre še dalje, trdeč, da duvalizem daje cesarstvu trdnejšo podstavo, nego ko bi ga ne bilo. V interesu monarhije iskreno želimo, da bi bilo to res; no, ni res, in ako so Madjari in nemški levičarji, kakor tudi v Veliki Nemčiji zadovoljili z duvalizmom, ne sledi iz tega, da je ta oblika tudi prava in zares trdna. Dejstvo je znano, da drugo stranke in drugi narodi avstro-ogerski niso zadovoljni z duvalizmom. Največi in najmodrejši državniki so se izrekali proti tej obliki, in dejstva zastran hegomonije madjarske dokazujejo, da je resnica na strani teh državnikov, ki so hoteli imeti celotno monarhijo pri zadovoljstvu vseh njenih narodov. Tako so pa zadovoljni le Madjari, katerim odločuje nemškolibe-ralna stranka ravno tako gospodovalnost ali „fuhrende Stellung", kakor sebi sami v Cislitaviji. Tam madjarijo, tu hočejo gennanizovati, kakor nemški nacijonalci zahtevajo naravnost, da „Avstrija mora biti nemška."
Škof Brnski dr. Bauer je obiskal 26. maja t. 1. nemško šolo v Ivančicih, v kateri je okolo 300 učencev. Škof je izpraševal krščanski nauk in, videč slabi vspeh, rekel je nemški zbranemu občinstvu: „Dragi gospodje in gospe! Uže 10 let sem škof, obiskal sem v ta čas nad 100 sel in bil prisoten preskušnjam iz sv. vero-nauka, a tako revnega vspeha nisem doživel še nikjer, kakor v tej šoli. A ni se ču liti! Menil sem, da v šolah nemškega „Schulvereina" so samo otroci nemški, ali danes sem spoznal, da temu ni takó, da na pr. v tej šoli je ogromna večina otrok čeških. Potem pač ni čudo, da ni možno v takih šolah doseči ugodnega vspeha. Otroci nemški v takih šolah zaostajajo, zavirani po otrocih čeških, ti češki so pa pri tem še mnogo na slabšem, ker se poučujejo na tujem, njim nerazumljivem jeziku. Imam pravo izreči tako sodbo toliko bolj, ker sem sam otrok take šole . . . Jaz vem, da bodem napaden za te svoje besede po javnih listih, ali meni ni nič mari to, nasprotno, ko bi bil molčal, bil bi, kakor pravi Izaija prorok, nem pes, ki ne laje. Jaz noč°m s svojimi besedami užaliti nikogar, kajti tukajšnje razmere mi niso znane, jaz se ravnam jedino po vspehu pre-skušnje ravno završene, ali čutil sem se obvezanega, spregovoriti o tej priliki svojo škofovsko besedo. Z Bogom!" Dobra lekcija!
V Bukovini je odstopil dež. predsednik grof Pace in je imenovan na njegovo mesto baron Kraus, dosedanji Dunajski policijski ravnatelj. Stvari se preobračajo v Bukovini, dobiček bodo imeli pa le nemški liberalci, v tem ko ima rusko naseljenje te dežele mnogo premalo moči in vpliva.
Deputacija romunskega naroda z Erdeljskega in gorenjega Banata je bila prišla v števila 237 glav na Dunaj, da bi podala cesarju spomenico o težkih bojih Romunov pod ogersko vlado. Spis so izročili v kabinetni kanceliji bar. Braunu, do avdijencije pri cesarju pa ni prišlo. Nemško-liberalni listi so delali, v soglasju z rnad-jarskimi, deputaciji vsakovrstnih zaprek; ovajali so vsakega, ki je hotel podpirati ali tudi samo pozdravljati deputaeijo. Smešno je bilo, da so zvračali vso krivdo
0	nevspehu na dejstvo, da so nekateri antisemiti, kakor dr. Lueger, Schneider itd. potegnili se za deputaeijo ter storili vsaj nekoliko tega, kar se spodobi gostom, ki dojdejo v kak kraj ali kako mesto. S tem pa niso za. prečili moralnega vspeha, ki je v tem, da je vsaj svet zvedel o namerah deputacije. Hoteli so natvezati, kakor da bi členi deputacije ne bili pooblaščeni od naroda ; no, 237 ljudij se ne odloči na dolgo in drago pot brez pravih in tehtnih vzrokov. Znano je, da tudi Romuni niso zastopani v drž. zboru v Budapešti; zastopa jih —
1	Madjar! Deputacija rumunska je posebna ilustracija 25letnice duvalizma.
Na Moravském se dela preobrat na bolje, ko se oživlja narod in začenja vsled tega obsojevati staročesko oportunistiško politiko. Mladočehi dobivajo tukaj vedno več vpliva in se tudi organizujejo.
„Velehrad" in moravské razmere. V Kromerižu izhaja, kakor znano „Velehrad", list slovanské strany na Moravě. Njegov urednik, ki. ima najteže stanje zarad slovanskega programa listovega, obolel je vsled velikih trudov in se mora lečiti blizu Dunaja. List pa kljubu temu vstraja in ostaje zvest svojim zadačam. Tako je proti moravskim staročeškim poslancem presojeval zadevo zatožbe ministra Schonborna. Velik greh je storil list nato tudi s tem, da je grajal nemški pozdrav kardinala Olomuškega, ki ga je poslal katoliško-poli-tiški jednoti v Prerovu. To je dalo poslednji povod, da je kanonik nadškofijskega kapitula, monsignor Buřinski poklical k sebi tiskarja „Velehrada" ter ga prisilil, da je ustavil tiskanje lista celó proti pogodbi. Treba je bilo listu iskati tiskarne zunaj Kromeriža, katero je našel v Hodonini. List pristavlja, da sedaj ne kličejo več: „Sežgite ga,!", ampak. „Uničite ga!". „Dá, uničiti nasprotnika za vsako ceno, to je v resnici krščansko geslo nekaterih ljudij, se ve da „ku větši cti a slávě Boži!". Taka je tudi na Slovenskem, zlasti Kranjskem; a narod se, vzbuja v Mora vi in pri nas; in to utegne imeti posledice, kakoršnih si gotovo ne želé oni, ki izkazujejo sedaj takó krasno svojo krščansko ljubezen in — strpnost.
Hrvatski večer v „Slaviji" v Pragi je priredil literární
řečnicky spolek. Sešlo se je mnogo naobraženega občinstva češkega. Poudarjali so slovansko vzajemnost in kazali jednako osodo češkega, in hrvatskega naroda, prvi da še sedaj ni dosegel tega, kar poslednji. Jako ugodno je to, da je v dijaškem društvu „Slavia" mnogo hrvatskih dijakov.
Přednáškoví spolek se je ustanovil v Pragi. To „društvo za predavanja" ima namen, prirejati predavanja za širše občinstvo v vseh vrstah češkega naroda. S predavanji hoče vzbujevati ljubezen do domovine, predstavljati slike iz bogate prošlosti češke, razpravljati znanstvena in časovna vprašanja. S tem hoče društvo pospeševati zajedno govorništvo, ki je razmerno zanemarjeno tu in tam. Živa beseda se je zanemarjala vsled tiska, ali ne sme se podcenjevati nit v naših dobah. No, pri bolj zaostalih množicah raznih slovanskih narodnostij, je živa beseda še posebe potrebna. Slovenci so gledé na. predavanja in govore v obče najbolj zanemarjal razne kroge naroda; ker niso niti izobraženci vajeni govoriti pred občinstvom, zdi se jim pripravljanje za predavanje in govore jako težavno in, če pride do tega, združujejo vse skup nekako preceremonijalno. Přednáškovému spolku, ki naj bi postal vzor za jednaka društva drugih Slovanov, je želeti ugodnega delovanja. Ustanovniki društva plačajo jeden krat za vselej po 10 gld., členi pa najmanj po 1 gld. na leto.
Velika nesreča v Přibramu. V največem rudniku evropskem, kjer kopljejo srebro, pri Přibramu na Češkem se je zgodila nepopisna, strašna nesreča. Tu so globočine v predorih mnogo nad tisoč metrov. V jednem teh predorov, ne ve se še, kako, je zagorelo, dim je nastal in se razprostranil 1. t. m. v isti čas popoludne, ko se je ravno povrnilo k delu kakih 700 delavaev. Te, kateri so bili blizu ognja in dima, zadušilo je takoj, mnogo drugih, v oddaljenih predorih pa pozneje, in mnogo jih je našlo smrt tudi vsled tega, ker jim ni mogla priti pomoč in rešitev v pravi čas. Kar je človeku in človeškemu junaštvu le možno, storili so rudokopi sami. Več teh, kateri so do časa prišli iz globočin, vrnilo se je pozneje, da bi rešili tovariše, in teh junakov je nekoliko poginilo, požrtvovavših se za svoje nesrečne sobrate. Doslej štejejo, da je mrtvih vsled te grozne nezgode kakih 350, ali celó 400. Minister kmetijstva in češki namestnik sta se pripeljala takoj v Přibram ter ukrenila, kar je bilo najnujnejše; tudi sta bila pri pogrebu teh, katere so uže spravili na svetlo; druga trupla pa so in bodo še več dnij čakala pod zemljo, predno jih spravijo na površje. V državnem zboru so Mladočehi takoj izpolnili svojo dolžnost; interpelovali so skupno ministerstvo, ali hoče ukreniti izredne ukrepe, da pomore revščini nesrečnih zapuščenih, da dobé ostali delavci zaslužek, ko se je ustavilo delo v rudnikih, in da najskože preiskuje vzroke strašne nesreče. Poslanec dr. Suess je stavil nujn-predlog, ki se je tudi spreje', da naj vlada skrbi, da se imena onih, ki so junaško žrtvovali življenje т rešitev svojih tovarišev, primerno ohranijo potomstvu. Suess je potem utemeljeval svoj predlog, rekši, da se je prigodilo uže mnogokrat, da so se pozabila imena teh, ki so ob jednakih nesrečah žrtvovali svoje življenje v rešitev drugih. Občudovati je pristavi ta zastopnik, junaštvo takih ljudij. Jednako se je zgodilo tu, in jaz predlagam, da se v Přibramu na trgu napravi mramornata plošča in vsečejo v njo imena teh, kateri so žrtvovali svoje življenje, skušajoč rešiti življenje svojih tovarišev (Pritrjevanje). Ob tej priliki se kaže, koliko
zdravega moštva, koliko pravega, globokega čustva o dolžnosti je v zdravem narodu. — Vse je pritrjevalo temu predlogu. Mladočeh dr. Kajzel pa se je zahvalil v imenu svoje stranke za te umestne besede in pridejal, da je povzvišujoč trenutek v zbornici, razdejani po strankarstvu, videti trenutek, v katerem nas vse združujejo čisto človečka čuvstva (Bravo), ne samo stremeče ovekovečiti imena junakov, temveč tudi pomagati veliki sili in revščini. Priporočil je vladi, naj ukrene, da bi se ne ponavljale več take nesreče ne v državnih, ne v zasebnih rudnikih. — Grof Taaffe je odgovoril takoj in povoljno, izrekši, da se vlada popolnoma zaveda svoje dolžnosti. Potem je pristavil : Ne morem, da bi ob tem povodu ne naglašal posebe, da po uradnih poročilih se popisuje vedenje ljudijob katastrofi in po njej na licu mesta kot občudovanja dostojno, da je ljudstvo pripravljeno k v s e m u delu in popolnoma mirno. Predloge poslanca Suessa in tovarišev bode vlada izvestno uvaževala. Na vse strani pa vlada sedaj, ko nima še natančnih poročil, ne more odgovoriti. (Živahno odobravanje).
Toložilno je tudi pri tej nesreči, da prešinja vse vrste ljudij, prijatelje in nasprotnike, jedno in isto sočustvo, in da pri tem pozabljajo vse drugo. Tolažilno je, da prizadeto ljudstvo Příbramsko se vede pri neizmerni nesreči mirno in tako, da vzbuja občudovanje v vseh krogih, in da je vlada to priznala javno, kakor poslanec S u e s s v svojem predlogu. To ljudstvo, to zadeto ljudstvo je slovanskega rodu, in to je zopet dokaz, kakó krivično obsojujejo narodni nasprotniki slovansko naseljenje jedino iz taktiških in strankarskih razlogov. Dokazuje to občudovanja vredno vedenje slovanskih delavcev in delavskih rodbin, da se ni dalo pokvariti po krivih naukih sedanjega socijalistiškega, oziroma anar-histiškega gibanja. To slovansko ljudstvo ni zapustilo tradicij svojih očetov in mater, drži se še svoje narodnosti, s to pa mora'nosti, katera je globoko ukorenjena v narodnosti, specijalno in po zgodovinskih starih svedoštvih dokazana v slovanski narodnosti. Zopet nov dokaz, kakó je treba vzgojevati širše množice v narodnem, tradicionalnem duhu; to več izdá, nego vse teorije, nego vsa socijalna zdravila, ki se ponujajo z večine od nepoklicane strani. Čehi imajo pri tej neizmerni nesreči vsaj jedno tolažilo, namreč to, da celó njih nasprotniki dajajo sedaj njih množicam javno svedoštvo, da te množice so vzgojene vzorno, ko vzbujajo občudovanje in po pojedincih v pravi čas pravo moštvo in junaštvo.
.Nemški Schulverein* je priobčil svojo bilancijo. V prošlém letu je prijel v obliki prispevkov, darov in na obrestih 240.857 gld. 60 kr. Za stavbeni fond je bilo zloženo 25 935 gld. 59 kr., za zakladni fond pa 1335 gld. Skupno so znašali dohodki 263.178 gld. 19 kr. ali 5455 gld. manj, nego prejšnje leto. Potrosil je na poučevanje, vzdrževanje šol, na podpore stavbne in učiteljske plače 216.833 gold. 86 kr., v tem ko se je vložilo v nepremičninah zopet 45.297 gld. 70 kr. Skupno se je torej potrosilo 262.131 gold. 6 kr. Znaša torej preostanek 1047 gld. 13 kr.
Kakor znano, nemški „Schulverein" deluje pred vsem na ponemčevanje češkoslovanskega in slovenskega naseljenja. Sedaj vzdržuje on 31 šol, med njimi na Češkem 18, na Moravi pa 7 ; te šole imajo 74 razredov in 77 oddelkov. Otroških vrtov ima 53, od teh jih je 31 na Češkem. Poleg tega je dobilo podpore 44 šol in 24 otroških vrtov. Obrt se je poučevala v 13 šolah, nadaljevalnih šol je oskrboval Schulverein 10, glasbenih pa 5. Šolskih poslopij ima 32, od teh jih je 16 na Češkem, katere je zidal sam, druge je pa kupil ali priredil. Knjižnic je napravil 27, a 59 šolam je podelil pomočke. Poleg tega je bilo odlikovanih 81 učiteljev, 51 učiteljev je dobilo pa častne nagrade, da so se odlikovali v ponemčevanju slovanskih otrók.
Zakladni fond znaša 175.734, kapital v nepremičninah pa 254.500 gld., premični kapital 31.354 gld. Čista imovina koncem 1. 1891. je znašala 461.588 gld.
V obče je „Schulverein" gmotno na trdnem; vedno bolj se mu množe kapitali tudi po zapuščinah raznih imo-vitih Nemcev. Znano je, da raznovrstni uradniki bi bili pokarani, ko bi sprejemali izredne darove za izpolnjevanje svojih dolžnostij; pri učiteljih, ki dobivajo odlikovanja in darove od nemškega Schulvereina pa, kakor se zdi, to ne velja. Zató vpraša jeden čeških listov: „Ali sme naučna uprava trpeti, da bi učitelji na javnih šolah za svoje uradne delovanje prijemali nagrade ali odškodnine od tretje osobe? Zakaj je Schulverein tako hvaležen, in za katero delovanje odškoduje to društvo? Pred vsem za gorečnost v ponemčevanju čeških (in v obče slovanskih) otrok, in potem za širjenje mišljenja nemšlconacijonalnega v šolski sobi? A to zaprečiti, zdi se nam, da je dolžnost šolske uprave".
Nemški „Schulverein" deluje uže nad 1 desetletje; on dobiva podpore od vsake vrste Nemcev vseh avstrijskih dežel; vrhu tega dobiva podpore od zunanjih Nemcev, kakor celó sam prijavlja številke o teh doneskih. Uže mnogo let ima še posebnega pomočnika v „Allg. deutscher Schulverein" s sedežem v Berolinu. Potem so še v Nemčiji posebna verska in posvetna društva, katera so zasnovana z izrecnim namenom in z naglašano firmo v varovanje nemških interesov na zunaj (im Ausland), to je za avstrijske in druge dežele. V Avstriji sami je dobil nemški „Schulverein" pomočnice najprej v „Siidmark", nato pa še v drugih „markah, po čeških zemljah itd. A vse to ni spametilo avstrijskih Slovanov, da bi bili vsaj med seboj zasnovali skupno bram-beno društvo, naj bi se imenovalo šolsko, ali kakor si bodi. Ne! vsak teh avstrijskih slovanskih narodov misli v svoji sebičnosti in še veči kratkovidnosti, da se ubrani sam agresivnim, kulturno in materijalno močnejšim narodnostim. Dá, Poljaki so zasnovali posebno šolsko društvo, ne morda z namero, da bi varovali sebe ali pa, ker jim to sedaj ni toliko potrebno, da bi pomagali drugim Slovanom avstrijskim, ampak da bi poljačili svoje sodeželane, gališke in jednako tudi bukovinske Kase. Takó varujejo avstrijski Slovani svoje kulturne interese, v tem ko se pač še manj zmenijo za
ogerske Slovake, kateri trpé pod vplivom in tujčevanjem raznih madjarskih „kulturnih" društev.
Sicer pn bi bila vsa taka društva mnogo manj potrebna, ko bi se izvršila prava narodna jednakopravnost v smislu nacijonalne avtonomije. Agresivne narodnosti ravno po svojih glavnih strankah zaprečujejo to izvršenje, ker vedó, da jim je na dobiček, in da slovanska društva se ne morejo meriti z njih bo j podprtimi društvi.
Nemška in italijanska šolska društva so po svoje nova povečana zavira, da se ne izvrši narodna jednakopravnost, ker dobivajo agresivne stranke večili nad za tujčevanje slovanskih narodnostij tudi potom takih društev.
O občnem zboru nemškega „Schulvereina" smo dobili z Dunaja naslednji dopis. Prevelike važnosti je zasledovati in pazno motriti delovanje tega društva, ki pod pretvezo, da hoče obvarovati nemškim otrokom njih narodnost služi v potujčevanje slovanske mladine. Sicer pa so se storili potrebni napori pri Cehih in pri Slovencih, da po možnosti ubranijo svoj narod takega delovanja „Schulvereinovega", vendar ne opazujemo gorečnosti za přepotřebná naša šolska društva, v prvi vrsti za družbo sv. Cirila in Metoda, kakor se kaže pri tujcih za svoje.
To, da zanimanje za to zelo požidovljeno nemško društvo pojema nekoliko med nemškim narodom, kaže da krik o zatiranem nemštvu je le pretiravanje, in da nemški narod spoznava vedno bo'j lažnjivost nemško liberalnega časopisja in gospodovalnosti nemžko-liberalne stranke. In baš ta stranka je največa nasprotnica slovanskih teženj, v tem ko nemški konservativci in tudi nemški antisemitje vsaj nekoliko pnpo-znavajo opravičenost slovanskih terjatev. Pri 12. letnem shodu „Schulvereina" bilo je prisotnih mnogo dostojanstvenikov in in veljakov nemško-liberalnega tabora; minister grof Kuen-burg, deželni namestnik grof Kielmannsegg, deželni glavar grof Kinsky, podpredsednik državne zbornice dr. Chlumecky, mestni župan dr. Prix itd. Poslanec dr. pl. Plener navduševal je zbrane za društvo, konstatujoč, da se zanimanje vedno manjša za to, kakor to kažejo letni računi. Posebni prispevki društvu so dohodki iz volil (da bi se Slovenci v svojih oporokah spominjali družbe sv. Cirila in Metoda) in darovi, prilike raznih veselic in zabav, v društveno korist prirejanih. Sotrudnosti nemškega ženstva ima se tudi društvo zahvaliti na mnogih vspehih ; za to želimo i mi, da bi se ženske pod-drtižnice družbe sv. Cirila in Metoda vedno bolj širile in v vedno veči meri ustanavljale. — Konečno želja naša je, da bi se tudi slovenski veljaki v isti meri zanimali za svoje društvo, kakor se to nemško za svoje.	Radivoj.
České divadlo na Dunaju. Na glasbeni in glediščni razstavi Dunajski je prišla v posebno prirejenem gledišču te razstave tudi češka umetnost na vrsto. S 1. junijem pričelo je več čeških predstav. Čehi iz Prage pod vodstvom ravnatelja češkega divadla g. Šuberta so se trudili, da bi pokazali češko umetnost. V 1. dan junija predstavljala se je „Prodaná nevěsta" s popolnim in sijajnim vspehom. Igralci, so preko-
sili sami sebe, in natlačeno občinstvo jim je izkazalo navdušeno svoje priznanje. Prisotni so bili brat cesarjev in nadvojvoda Ludovik Viktor, ministra Pražák, Zaleski, mnogo ' češke, poljske in druge aristokracije, kakor odličnega občinstva, sosebno slovanskega. Kneginja Metternich, ki je jedna prvih razsodnic na umetniškem polju, je šla med predstavo na oder, da čestita ravnatelju Šubertu. No, celó nemško-libe-ralni listi so sedaj vsaj na umetniškem polju postavili se na objektivno stališče tudi proti Čehom ter jim priznavajo brez kračenja velike vspehe. To je najboljši dokaz o velikem napredku češkega gledišča v Pragi, za katero je skladal 2 krat ves narod, in katero je tudi lanskega leta dokazovalo došedšim na razstavo Slovanom, kaj da uže zmore. — Dostavljamo. da so se izvrševale tudi naslednje predstave z naj-sijajnišim vspehom. Vse nemško časopisje pretresa kritiški predstavljenje in se proti vsemu pričakovanju izraža naj po -voljniše o češki umetnosti. Naznanjajo, da so češki umetniki dobili uže vabila, da bi igrali v drugih glediščih na Dunaju in Berolinu. Tudi je sama razstavna komisija dodala neka večerov za češko gledišče. Zares krasna zmaga!
Sokoli. Sokolom češkim je bilo prepovedano udeležiti se korporativno telovadskih slavnostij v Nancv. Udeležili so se pa kot pojedinci vendar v večem številu. Slovanski Sokoli so bili vabljeni tudi k sokolskim slavnostim v Levov. Tu je bila uže železnica privolila v znižane vožnje cene, potem pa, ko so začeli po nemško-liberalnih listih — po starem običaju — hujskati, preklicalo se je to dovoljenje. Poljski poslanci so šli zaradi tega k grofu Taaffeju, ta pa je odgovoril, da odslej se ne podeli znižanje na nobeno stran, ko je treba povišati železniške tarife na blago. Pristavil je, da obžaluje, da je zadel ta ukrep najprej slovanska društva. Ta odgovor se tolmači raznotero. Kar se dostaje francoskih telovadnih slavnosti, vtikali so se v to zadevo ne samo avstro-ogerski židovski, za tuje interese delujoči in podkupljeni listi, ampak tudi najvplivniše novine Velikonemčije. Poslednje se vtikajo v zadeve drugih držav, sosebno pa Avstro-Ogerske; nemško-liberalni listi našega cesarstva pa, ne da bi jih zavračali, jim še pomagajo ali pa, kjer ne gre drugače, molče. Kak patrijotizem veje iz teh nemško-židovskih novin, razvidno je iz tega, da popolnoma molčé o brošuri, izšedši v Lipsiji, katera je priobčila program, po katerem je treba germani-zovati naše cesarstvo. In vendar so taki listi pri nas takó uplivni, da dosežejo vse, česar se lotijo. — Poročila iz Nancyja iz Levova kažejo, da so bili tu in tam češki Sokoli sprejeti z velikim navdušenjem. V Nancy je bil došel tudi republike predsednik Carnot in veliki knez Konstantin.
Volitve na Hrvatskem so se izvršile, kakor je želela madjarska vlada. Od 88 mandatov je dobila madja-ronska, takó imenovana „narodna" stranka 77 mandatov, 8 stranka prava, 2 nezávisná srbska stranka, in 1 mandat je dobil „divjak".
Car Aleksander III. in Viljem II. sta se sešla v Kielu. Cesar Viljem, napivši carju, je rekel: „Napijem
slovanski svet.
na zdravje Nj. Veličestvu carju, admiralu á la suitě nemškega brodovja. Er lebe hoch!" Car je odzdravil in se zahvalil. Nemški listi ne pripisujejo temu shodu ni-kakega pomena, ruski pa. Trdijo, da to shod pomenja utrjenje in nadaljevanje evropskega miru. Bismarck v svojem glasilu „Hamburger Nachrichten" dokazuje, da Nemčija in Rusija nimati ne vzrokov, ne povoda, da bi se vojskovali med seboj, trpeli pa bi obe državi v takem slučaju, ne da bi imeli dobiček. Zastran Židov, ki se srdijo nad Rusijo, in pa zastran baltiških Nemcev da ne gre, da bi se ti dve državi spopadli, potem ko ste bili v prošlosti mirni med seboj. Bismarck po starem običaju prepušča delovanje za nemške interese na Balkanu in v obče na vstoku drugim državam kot takim, in ta politika je gotovo najkoristniša in cenejša za Velikonemčijo. V tem Bismarcka njegovi nasledniki in vrstniki niso še prekosili, in po drugih državah niso niti spoznali, da delajo v Bismarckovem smislu za veliko-nemške interese.
Italija je uže sklenila posluževati se tako imenovane znane klavzule v trgovinski pogodbi z Avstro-Ogerslco, in bode vsled tega mogla uvaževati vina v našo državo proti znižani carini. Južne naše dežele bodo silno trpele, kakor so prorokovali dr. Laginja in tovariši. Slovenski poslanec Šuklje, ki je toliko opti-mistiški govoril v drž. zboru o mišljeni klavzuli, vidi, kako se je obnesla njegova državniška modrost.
V Volynji se je več dnij praznovala 9001etnica ustanovitve škofije po sv. Vladimiru Društva so imela tudi svečane besede. Ruski narod je dostojno praznoval ta spomin.
Banka „Slavija" je štela do 31. decembra 1891. členov 228.472, ki so imeli pri njej zavarovalnega kapitala 227,260.237 gld. 44 kr. Zavarovalnih premij jej se je vplačalo 1,175.603 gld. 46 kr., izplačala pa je za škode in deleže vzajemno nasledstvenih društev 1,571.627 gld. 68 kr. Obrestij od svojih naloženih fondov je prejela 236.835 gld. 87 kr. ; ti fondi znašajo 5,479.788 gld. 40 kr. Reservni fond za požarna zavarovanja znaša 69V2% vse'1 letnih premij; pokojninski fond za uradnike" znaša 209.742 gld. 79 kr. V 23 letih je izplačala banka za škode 20,012 991 gld. 82 kr. Ta zavod, ki se čim dalje širi med slovanskim naseljenjem raznih ze-melj, imenuje se na platnicah slovenski pisanega lista „husistska banka" zaradi tega, ker je posodila za Istro 200.000 gld. !
Književnost.
Vatrogasac, prvi hrvatski ilustrováni strukovni časopis, za vatrogasne sborové, občine, tvornice, mlinice itd. došel je tudi nam 1. in 2. št. Ured. i odpravnišvo Rieka-Trsat. Cena za letos je 1 gld. 95 kr. List izhaja po 1 krat na mesec, hoče prinašati poročila iz raznih slovanskih dežel. V uredništvu je tudi jeden Slovenec, ki se v 1. št. obrača v slovenskem jeziku do naših društev, občin, županstev itd. Zato prosi tudi poročil s Slovenskega. List je važen za Jugoslovane, sosebno Slovence tudi|v jezikovnem pogledu. Znano je>
da po Slovenskem je malo gasilnih društev, a še tem so očitali mnogokrat, da nemškutarijo, da imajo notranji jezik nemški itd. Uže zato je novi list vreden podpore tudi od slovenske strani. Ker pa bi bil list nedosleden, ko bi se obračal s Hrvatskega le do Hrvatov in Slovencev, priporočali bi mu v interesu smotra in stvari, da bi pisal nekoliko tudi v cirilici ter takó služil gasilnim društvom hrvatskim, srbskim in slovenskim.
Tesnopis ali stenografijo vsoslovansko so začeli pri-občevati v 7. št. t. 1. Praški „Těsnopisné Listy" po sestavi Pli-chalovi.
„Reformace katolická neboli Obnoveni náboženství katolického v kralovstvi Českém po bitvě bělohorské". Spisal Tom. V. Bilek. To delo znamenitega češkega pisatelja je začelo sedaj izhajati v snopičih po 40 kr. v zalogi knjigaija dr. Fr. Bačkovskega. Delo bode obsezalo kakih 6 zvezkov.
Ottová Laciná knihovna narodni v Pragi je izšla v poslednji čas v IV. seriji od 17. do 21. se-ita, katerih vsak stoji 10 kr. Vsebina teh sešitov je nadaljevanje: .Sychrova éra. Roman z maloměstského života. Napsal dr. Josef Laichter.
Jan Amos Komenský. Po prvé zčeštěno. První české úplné vydání Jana Amosa Komenského, sebraných spisu vy-chovatelskych vyšly posud čtyři diy: I. Prana věci otevřená. — II. Drobné spisy. — III. Panegersis. — IV. Panaugie, a stoji zl. 4.60. — V. díl Škola hrou pravě vychazi a předplácí se na ni Vsletně zl. 1.86, celoročně zl. 3.70. — O Janu Amosů Komenskem. Mládeži i dospělým vypravuje Fr. J. Zoubek, někdy ředitel města nské školy na Smíchově. Se 6 vyobrazeními. Cena 10 kr. — 100 vyt. za 7 zl. — Jan Amos Komenský. Podobizna se stručným životopisem na rubu. C. 3 kr., 100 vyt. 2 zl. — Zdarma obdrži každý ctitel Komenského 1. sešit jeho Sebr. spisu, kdo se prihlasi dopisnici u Fr. Bayera, vvdavatele Komenského spisu v Přerově (Morava).
Česky Lid. Čislo 5. Ročnik I. Obseza med drugim: Příspěvky ku poznáni tělesné povahy obyvatelstva v severozápadních Čechách. Podává dr. S. Matiegka. — Lužický (polabský) raz hrobu i vztah jeho k jménuom osad. Uvažuje konservátor Klim. Čermák. — Některé zbytky starého řemesla domácího. Podává Vlasta Hlavelková. — K názvosloví našeho dialektu. Podává dr. Jan Jakubec. — České tance. Sebral Jos. Vycpálek. Rada druhá. — Lidové povídky o panovníkovi povolaném od železného stolu. Podává V. Tille. (Dokončeni.) — Z obcí nábožensky smíšených na najzazšim z východě Čech. Podává Teréza Novákova — Národní pismé z Chodska. Podává Jan Fr. Hruška. — Česka litetatura folkloristická do r. 1890. Podává Frd. Patek. (Pokračovaní). — Od vánoc do velikonoc. Ze zbirek zaslaných Česk. Lidu. — Staré zvyky z mého mladi v okoli Domažlic (Dokonč.) — Referáty o časopisech. Časové zprávy. — Poleg še drugih spisov ima tudi ta snopič več raznih slik. Vidi se iz naslovov spisov in pa sotrudnikov, kako mnogostranska je duševna podpora listu, ki se je takoj ob začetku izhajanja 1891 razširil med češkoslovanskim narodom, pa tudi med drugimi
Slovani. Najstroža kritika se laskavo izraža o „Českem Lidu". Zanimivo je, kako pri tem listu sodelujejo v vedno večem številu tudi ženske, katere zapisujejo, spisujejo in slikajo za to podjetje! Da bi jih vsaj v proučavanju posnemale rodoljubke tudi drugih slovanskih narodnostij! Česky Lid, kateremu na čelu sta učenjaka in pisatelja dr. Čeněk Zibrt in pa dr. Lubov. Nederle, izhaja po 6krat na leto in stoji za celo leto 4 gld. Naroča se po glavnih knjigarnah ali pa neposredno pri založniku: Fr. Šimaček v Praze (Prag) Jeruz. ul. 11
Леополд Раике u оелодођење Србије. Belgrad. Tiskala državna štamparija" 18Q2. Srbska akademija, Glas XXXI je pod tem naslovom posebe priobčila govor, ki ga je imel Jovan Eistič v akademiji 22. febr. t. 1, ko je bil slovesno uveden kot člen v akademijo.
Русскал орнаментика. V knjigarni Maurikija Lejvaja v Ungvaru (na Ogerskem) je možno dobiti vzorce za vezenje in zaznamovanja perila, robcev in dr., zbrane v knjižici ob-sezajoči 16 tablic. Tu so vse ruske azbuke, monogrami, ruska narodna vezenja do 100 vzorcev. Cena je 1 g'd.
Босанчице. Knjižica, ki obseza 6 pripovestij, vse iz Sarajeva. Sestavil jih je srbski pripovedovalec Mita Žifkovič, nekdanji profesor srbske gimnazije v Sarajevu. Cena knjižici je 35 kr.
„Вежбање у српском језику п познаваље сриске речи". Spisal pok. Maksim Markovič, predelal pa sedaj pri 2. izdanju za srpske šole v Srbiji St. D. Popovic. Cena samo 15 kr. Dobra knjižica.
PyccKcm Библготека 1892 г. Издате И. И. Пелеха. ВнпускЂ IV. н V. Апр'кгв п Mail. Vsebina : Boima и Мирт,. Романч, графа Л. Н. Толстого. Toití, I. (Стр. 401—442). Том'г» II. (Стр. 1—80). Ta „ruska knjižnica" izhaja od leta 1887., podaje na leto po 12 snopičev z lepim tiskom najboljših del prvih ruskih beletristov in pesnikov, pristavlja slo-varčeke ali razlaganja velikoruskih besed na maloruskem jeziku, kolikor niso prve običajne v poslednjem. Stoji 2 gld. 40 kr. na leto in se naroča pod adreso : ИздателБСтво „Русскол Бнб.потеки", во Лввовк (Lemberg), Бллхарскаа улица N. 13.
Славнпское Обозр-ђнге za april t. 1. ima naslednjo vsebino: I. A. X. Востоковт, (ct портретомт.). Академика A. K. Грота. II. Три Mipa азшско-европеискаго материка. (Заклвчете). Проф. В. И. Ламанскаго. — 111. 900-лМе Волинскои enapxin. Александра Будиловича. — IV. Графг Л. Н. Толстои, какт, художннкг и мудрецг (окончаше) Св^тозара Гурбана-Валнскаго. — V. Л^топпсб. Ироф. А/ Б. — ПисБма нзђ славлнскихт, земелБ. (Изђ Рнгн, Буда пешта, ЦетинБл). — VII. Русскш лзнкг н русскал лпте-ратура в'б Болгарш. Герис-ва. — VIII. Библшграфш. —
IX. Cmícb. — X. Приложеше. Народннл шћсни македон-ских-Ј. Болгарг : 1. КоролБ Матлјл и его сестрм. 2. Симонђ и его жена. 3. Коруни, Кондофпла н Костадпнт,. Переводх проф. M. II. II. - S tem 4. snopičem je završen prvi tom ali zvezek, ki obseza brez leposlovnih priloženj 610 str. vel. osmine. Lamanskij je zaključil svojo obširno razpravo o treh svetovih azijsko-evropskega kontinenta, in kakor kaže naslov na velik del naše zemlje, ravno takó je tu Lamanskij z nova razkril velikost, občudovanje vzbujajočo obsežnost učenosti, bistrost in modrost svojega duha. Slovanstvu dokazuje v tej razpravi, v kakem razmerju je ono v duševno mišljenih treh svetovih azijsko-evropske celine, poučuje kakor oče to Slovanstvo, označuje vrednost vsakega naroda slovanskega posebe, izvaja iz tega dolžnosti, ki jih imajo drug nasproti drugemu in tudi odkrito graja, kar je neugodnega in slabega na pojedinih slovanskih vejah. Naposled riše sedanjo občepolitiško polo-ženje in kaže na konečne cilje slovanskih nasprotnikov in namere, ki jih imajo ti s Slovani. Nekateri slovanski listi so v celoti prevedli to izredno, po svoje jedino razpravo drugi pa so jo priobčili v kar možno obsežnih odlomkih in posnetkih. Budilovič pa poleg tega, da je priobčil v vsakem snopiču kako za Slovane prevažno razpravo, kakor n. pr. o Komen-skem, in poleg tega, da je podal mnogoterih označenj umrlih pisateljev in njih knjižnih del, nadaljuje v vsaki številki „Letopis" s tako obsežnimi nazori o svetovni, mednarodni in Slovanov dostajajoči se politiki, kakor kaj takega še ni bilo zasaditi v kronikah s ovanskih največih časopisov ali žurnalov, kakor govore Busi, in si je „Слав. Обозр." uže samo s to „letopisjo" pridobilo zaslug, kakor simpatij med slovanskimi čitatelji. Ako bi ne bil „Slov. Svet" omejen po prostoru ii preobložen z vsakovrstnimi drugimi zadačami, priobčil bi v slovenskem jeziku to in ono iz „Slavj. Obozr."; tako važno in ne samo zanimivo je vse v tem „Obozreniju" ; konečno priobčimo in porabimo tudi mi mnogo iz bogate in prevažne vsebine tega časopisa. V obče pa se radujemo, da je „SI. Ob." časopis, ki razpravlja in utrjuje načela o slovanskem svetu ter podaje direktivo v raznih, dandenes bolj nego kedaj zapletenih vprašanjih. - „SI. Ob." se naroča ali naravnost pri redaktorju-izdatelju prof. Antonu Semenoviču Budiloviču (Bap-шава, Кручаа улица, д. 13), ali Herucu v Petrogradu (Nev-skij 74), pri Hartmanu v Zagrebu itd. Stoji na leto 10 avstr. gld., za četrt leta pa 3 gld.
„Правописнал cnpaea" imenuje se knjižica, katero je spisal in po društvu M. Kačkovskega priobčil Dimitrij Vene-kovskij. Avtor za širše občinstvo razpravlja vprašanje o ruskem pravopisu.
Popravki k 10. štev. „Slov Sveta" Str. 138. na levi 9. vrsta zgorej ; istrskih Slovanov, nam. Slovencev. Št. 147. zgorej se glasi naslov - Izguba ruski državni blag a j niči od slabe letine nam. Narodne razmere na Voljni.
„SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta 2 gld n za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr., poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. - Posa-mične številke se prodajejo po 18 kr. - Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgomiku v Trstu, ulica Farneto št. 44
Tisk tiskarne Dolenc. — Izdajatelj, lastnik in urednik Fran Podgornik.