EsMban
Vinska kraljica je Tina Lakošelja
Na vhodu v mesto Koper že nekaj časa ni videti nobenih gradbenih aktivnosti na večnamenskem objektu (na fotografiji), v katerem naj bi bil nekoč sedež upravnih delavcev, v načrtu pa je tudi dokončanje hotela in velikega (tretjega v Sloveniji) olimpijskega bazena.
Osem strani dolga odločba stran 2
W I^Mte[Ro)El3m]D ta/feMMi oofl (akaMafl)

(0)0
0(0)
www.banka-koper.si ($) 080 13 18
KAM PA DANES?
SVOBODA IN UŽITEK V VAŠEM DOSEGU. UGODNI AVTOMOBILSKI KREDITI BANKE KOPER. Na enostaven in hiter način do:
2? »** jkdtamo Mfvizj.
Članica skupine 1NTES4 @ SNNMOLO
osebnega vozila, motorja,
počitniške prikolice ter avtodoma.
Avtomobilski kredit lahko uporabite za nakup novega ali rabljenega vozila.
@ BANKA KOPER
Foto color labolatory, Obala 114, 6320 Portorož GSM: 041 602 697, tel.: 05 6771981, e-pošta: fotoquicklab@siol.net
Gala božično novoletni koncert
Na letošnjem gala božično novoletnem koncertu, 24. decembra, ob 20. uri v Avditoriju Portorož bodo nastopili zbor in solisti Hrvaške komorne filharmonije.
Družabno srečanje članov OOZ Piran
Letošnje družabno prednovoletno srečanje članov Območne obrtne zbornice Piran, na katerem bodo podelili tudi jubilejna priznanja, bo v Restavraciji Pavel v Piranu, 2. decembra ob 19. uri. Zagotovo bodo tudi kaj povedali o znani zahtevi po novi obrtni coni.
150 letIDZ
V stari zbornici v Poreču bo 25. novembra 2011 spominska razstava ob 150-letnici ustanovitve Istrskega deželnega zbora. Zgodovinskopot inmoč tega organas karnekaj pristojnosti v času avstro-ogrske monarhije sta v prostorih društva Mediteranum v Piranu, 3. 11. 2011, predstavila zgodovinar Salvator Žitko in predsednik društva Histra Dean Krmac.
Predvolilne sladkosti:
Dr. Luka Juril “Zahvaljujem se vodstvu SD, ki meje razbremenilo zvestobe do stranke in mi omogočilo, da grem naprej svobodomiselno”
Dr. Matej Lahovniki “Dan po volitvah bo zmagovalca bolela glava. Ne od šampanjca, ampak od stanja, s katerim se bo soočal”.
Dr. Gregor Virant o svojih prejemkih in nadomestilu: “Če prejmeš nekaj, kar ti po zakonu pripada, to ne more biti nemoralno in neetično”.
Dr. Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije: “Morda smo včasih še razmišljali, da se bomo vrnili iz krize v normalno stanje, a morali smo spoznati, da normalnega stanja ni več".
(Vir: Delo).
Zbrani rezultati poslovanja obalno-kraškega
gospodarstva stran 4.
Predčasne volitve: Kdo SO kandidati na Slovenski obali? stran 5 - 8
Tretji rektor Univerze na Primorskem je prof. dr. Dragan Marušič
Na volitvah 14.11.2011 je prejel 254 glasov, 10 glasov več od svojega protikandidata prof.dr. Darka Darovca. Štiriletni mandat nastopi 22. novembra 2011.
Še neznanka glede rešitve Casinoja
Stvari glede lastništva portoroškega Casinoja in določil zakona o posebnih igrah na srečo so popolnoma jasne, do onemoglosti pa sojih zapletli akterji, ki želijo tako ali drugače postati večinski lastniki družbe, ki najprej potrebuje vsaj 10 milijonov svežega kapitala. Večinski lastnik portoroškega Casinoja je država s svojo „zlato“ delnico. Šele s spremembo zakonodaje in prodajo delnic paradržavnih skladov (KAD in ŠOD) lahko to postane večinski lastnik zasebni vlagatelj.
V Piranu sta si 28. oktobra 2011, po petdesetih letih skupnega zakonskega življenja ponovno izrekla svoj DA in si izmenjala prstana Lidija in Umberto Radojkovič - najprej v cerkvici Sv. Štefana, nato pa še na Trgu 1. maja, kjer ju je poročil župan Peter Bossman. Piranski Mladinski orkester je svojemu nekdanjemu dirigentu zaigral nekaj odmevnih koračnic, mladi pa so slavljencema zapeli nekaj pesmi - in sploh, bilo je veselo. Čestitamo!
November 2011 Leto 17 Številka 213 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Dežurni tel.: 031 851 240



‘A-.r.Tti'-"/-
primorski uTr'pl7J
ČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZ0LA-K0PER	W
2
November 2011
M.
primorski u¥p

VdS/rovso/J

mEP0vts0Ef
cm>
i s/ Z’01S(>n
(SW
wsEP0Ms&m

■ :se/’ov.soo

wsEfmys0m

mEP0VS0Eti
Hrvaška 9. decembra podpiše pristopno pogodbo
Naša soseda Hrvaška bo potem, ko je zadostila vsem zahtevnim kriterijem za vstop v EU, 9. decembra 2011, podpisala pristopno pogodbo in kot ocenjuujejo politični anallitiki naj bi že 1.7.2013 postala 28. prvnomočna članica Evropske unije. Za sprejem evra še nima pogojev, prav tako pa tudi ne za odpravo schengenskega režima na meji med Slovenijo in Hrvaško. Ne bo pa se mogla odreči povabilu za vstop v Nato. Zanimivo je, da bo poslej lahko začelo delovati tudi mednarodno arbitražno sodišče, ki bo morda že v dveh letih sprejelo dokončen sklep o meji med državama na kopnem in na morju. Na ta sklep ne bo mogoča pritožba. Bistveno se zdi, da bodo zaselki Bužin, Skrile in Mlini tudi de facto slovenski ter da nam bo zagotovljen mednarodnopravni neposredni stik z odprtim morjem. Savudrija je bila za Slovenijo izgubljena že leta 1954.
Bruselj
Evro na preizkušnji!
V EU bi trenutno potrebovali 1000 milijard evrov za reševanje dolžniške krize in kritje proračunskih primanjkljajev. Slovenija bi dnevno potrebovala najmanj milijon evrov.
Da enotna evropska valuta ni prinesla pričakovane blaginje smo pisali v 181. številki marca 2009, ko je že kazalo na hude simptome zadolžitev in padec vrednosti delnic v ZDA in posledično v Evropi. Po skoraj 13 letih, odkar je 1. januarja 1999 evro nadomestil ECU in je skupno valuto prevzelo 11 držav članic (danes že 16), denarno politiko pa je v celoti prevzela Evropska centralna banka v Frankfurtu, se finančniki na veliko sprašujejo kaj bi bilo treba storiti za zaščito vrednosti naše skupne valute, kiji vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem nekoliko pada, kar pa se odraža tudi na mednarodni menjavi, izvozu in padcu vrednosti državnih obveznic.
Neobvladljivi Grčija in Italija
Problem stabilnosti evropske skupne valute je nastal v tistem hipu, ko se je izvedelo, daje s podatki o javnem primanjkljaju in enormnih dolgovih (okoli 350 milijard evrov) manipulirala (beri lagala) Grčija, sledile so težave z javnim dolgom Irske in Španije, sedaj pa se v dolgovih (1900 milijard evrov) dobesedno utaplja Italija, zaradi česar bo očitno morala odstopiti Berlusconijeva vlada.
Za začasno krpanje primanjkljajev naj bi v začasnem skladu EU za stabilizacijo evra potrebovali najmanj 1000 milijard evrov, a kdo to sploh premore? Slovenija je Grčiji doslej že nakazala okoli 160 milijonov evrov - in posojilo zavarovala, sedaj pa bi ji morali nakazati še 29 milijonov, a smo (na srečo) obrok zamrznili dokler ne bo jasno kako se bo končala celotna zgodba prezadolženost v tej državi. Italijanske dolžniške krize (kije predvsem notranja) pa tako EU v tem trenutku ni sposobna rešiti.
Zanimiv način reševanja evra
Zelo zanimivi so načini reševanja evra; Znano je, da so največ grških državnih obveznic odkupile nemške in francoske banke, ki bodo morale vsaj 40% terjatev odpisati, obljubljeno pa jim je, da bodo od držav članic prejele sredstva dokapitalizacije. Grški dolg bomo torej na koncu plačevali vsi mi davkoplačevalci. Gre za čudno kroženje denarja, ki bi ga lahko porabili za zagon novih investicij!
ZDA tajno financirale Grčijo?
Pa še ena debela v mednarodnih finančnih transakcijah: Na nedavnem predavanju v Pretorski palači v Kopru smo dr. Egona Zakrajška - pomočnika direktorja za monetarne zadeve in vodjo sektorja za analize bančnega sistema ameriške centralne banke iz Primorskega utripa nekoliko presenetili z vprašanjem ali je res, da so ameriške banke tajno posojale denar grški vladi z namenom oslabitve evra? Potrdil je, daje bilo nekaj takšnih primerov, „a jih ne kaže obsojati, saj tudi vsi Nemci niso bili nacisti". Popolnoma jasno je tudi, daje val finančne krize prihrumel iz ZDA, bolje rečeno z Wall Strela zaradi ogromnih nepremičninskih kolapsov in odkupovanja ničvrednih papirjev v Evropi.
Dolžnice ponujajo obveznice
Daje dolžniška kriza v prostoru EU res že neobvladljiva se kaže tudi v ponudbi državnih obveznic in njihove ročnosti. Znotraj prostora EU lahko ta problem za zdaj rešuje Evropska centralna banka (ECB), ki je že kupila za okoli 10
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
Ustanovitelj in izdajatelj:
primorski u*r'p
V.d. odgovorne urednice: Adrijana Krajnc Vasovič
Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 1010 0003 5275 306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
12,00 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
milijard evrov italijanskih državnih obveznic, ekonomist dr. Moj mir Mrak pa je v Delu zapisal, da bi lahko ECB nekaj obveznic odkupila tudi od zadolžene države Slovenije. „Za ECB bi bil to drobiž", za državo Slovenijo pa veliko olajšanje, saj bi se dokopala do likvidnostnih sredstev za kritje proračunskega primanjkljaja. O tem koliko je v resnici že dolžna Slovenija smo objavili v prejšnji številki.
Cokla enotne razvojne politike je fiskalna različnost
Skupne evropske denarne politike ni mogoče voditi ne da bi poenotili fiskalno politiko; proračun, javne finance, dohodki,davki (DDV), menijo finančni analitiki in ekonomisti.
BDP EU 14 tisoč milijard
Bruto domači proizvod 27 članic EU znaša okoli 14 tisoč milijard evrov, Evropska komisija pa lahko računa, da bo za vse izdatke (razne pomoči, strukturni in kohezijski skladi, materialni stroški delovanja, plače uslužbencev, delovanja organov, potovanja, dnevnice...) imela na voljo največ okoli 860 milijard.
Jeruzalem
Ali Izrael res pripravlja raketni napad na Iran?
Tuji časopisi so pisali, da je Izrael pred kratkim že uspešno preizkusil nosilne rakete z atomskimi glavami, ki bi lahko dosegle Iran.
V Izraelu, ki bi ga Iran najraje zbrisal z zemljevida, že kar glasno govorijo, da bi bilo treba s silo preprečiti domnevno izdelavo atomske bombe v Iranu, tam pa trdijo, da se kljub grožnjam ne bodo odrekli jedrskemu programu v miroljubne namene in da imajo to tega vso pravico.
Nekatere militantne skupine že kar predlagajo raketni napad na določene cilje v 100- milijonskem Iranu, ta pa v primeru napada grozi z „hudim povračilom". Kitajska bi bila proti raketnemu napadu na Iran, verjetno pa tudi Ruska federacija. Skoraj zagotovo je, da bi omenjeni državi stopili v bran Iranu! Če bi se Izrael, ki je precej oddaljen od Irana, lotil takšnega brezglavega napada na Iran bi sprožil težke posledice v regiji in tudi za svoj narod, seveda, če mu ne bi pomagale ZDA. Nekakšno resno zaskrbljenost nad iranskim programom za izdelavo jedrske bombe je po navedbah tujih medijev izrazila tudi mednarodna dunajska agencija za jedrsko varnost. Zanimivo je, da doslej še nihče ni dejansko dokazal, da Iran res pripravlja atomsko bombo, ki jo sicer lahko imajo samo „posvečene" države.
Na svetu je že toliko atomskega orožja, da bi se v primeru totalne 4. svetovne vojne, ob uporabi jedrskih arzenalov samouničili in to ne enkratno pač pa morda kar trikratno!
Nuernberg
V	Nemčiji manj brezposelnih
V	Nemčiji je bilo oktobra letos 2,737 milijona brezposelnih oseb, kar je v primerjavi s preteklim mescem septembrom manj 59.000
Ljubljana
Osem strani dolga odločba o prepovedi Titove ceste!
Pobudniki so poimenovanje ceste po Titu primerjali celo s poimenovanjem ceste po Adolfu Hitlerju. Očitno jim je Ustavno sodišče pritrdilo, saj je 26. septembra 2011 z odločbo prepovedalo poimenovanje Titove ceste v Ljubljani.
Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 2. člena Odloka o določitvi in spremembi imen in potekov cest in ulic na območju Mestne občine Ljubljana izpisalo kar osem strani dolgo odločbo, s katero j e odpravilo 2. člen Odloka MOL in s tem prepovedalo imenovanje ceste po Josipu Brozu Titu ali bolj preprosto Titove ceste.
Pobudniki, ki so izpodbijali 2. člen Odloka o določitvi in spremembi imen in potekov cest in ulic na območju Mestne občine Ljubljana , ki ureja ime in potek Titove ceste, so utemeljili svoj interes, je ugotovilo sodišče. Pobudnik Jernej Vrtovec utemeljuje svoj pravni interes z zatrjevanjem, da je živel v komunističnem režimu, v katerem naj bi bile sistematično kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Poimenovanje ulice po Josipu Brozu Titu naj bi zato posegalo v njegovo pravico do osebnega dostojanstva. Pobudnica Lidija Drobnič svoj pravni interes utemeljuje z navedbo, daje bila v letih 1949 in 1950 aretirana kot nasprotnica komunističnega režima in da ji je bil zato leta 2000 z odločbo pristojnega organa priznan status bivše politične zapornice. Zaradi poimenovanja Titove ceste se čuti ponovno kaznovana, je zapisala. Po mnenju še drugih pobudnikov naj bi bil z 2. členom Odloka kršen 63. člen Ustave, ki prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter spodbujanju k nasilju in vojni... Pobudniki so prepričani, daje bil Josip Broz Tito, kljub nekaterim pozitivnim delom, zgodovinsko gledano, negativna osebnost, nedemokrat in diktator. Poimenovanje ceste po Josipu Brozu Titu pobudniki primerjajo celo s poimenovanjem ceste po Adolfu Hitlerju, Benitu Mussolinijo ali Josifu Visarijonoviču Stalinu.
Nasprotna udeleženka MOL, ki jo je zastopal župan Zoran Jankovič, v odgovoru na pobudo navaja, da pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka... Ustavno sodišče je menilo drugače in v dolgi obrazložitvi navedlo tudi resolucijo štev. 1480 Parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 25. januarja 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov in Resolucijo Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu. Ne gre za sklep ali zakon, pač pa za resolucijo - slovesno obliko odločitve ali mnenja večine na nekem kongresu ali podobno. Navedlo je, da morajo oblastni organi žrtvam vse totalitarizmov na vseh ravneh izkazovati, če že ne aktivno sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje, pa vsaj pasivno spoštovanje z opustitvijo ravnanj, ki so nezdružljiva s temeljnimi ustavnimi vrednotami in za katera je mogoče vnaprej predvideti ali pričakovati, da bodo povzročile novo prizadetost. Tudi DZ RS je 2. aprila 2009 med drugim zapisal, da s sprejetjem te deklaracije izraža "spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov” ter da zgodovinska dejstva v nekdanji skupni državi Jugoslaviji naj ne bi povzročala novih delitev, nasprotovanj in sovraštev. Iz odločbe sodišča je razumeti, da bi javnost v primeru drugačnega sklepa ravnaje oblasti v sedanjem času razumela kot novo oblikovano oblastno podporo nekdanjemu komunističnemu režimu -in sprejelo odločbo o prepovedi poimenovanje cesta po Titu, ni pa prepovedalo odstranitve obstoječih napisov ali poimenovanj javnih in zasebnih pročelij, trgov, spomenikov, ulic po našemu nekdanjemu vodji Titu. Je pa spodbudilo razmišljanje - in kot kaže tudi pozive (na primer v Trstu) po izbrisu napisov z imenom Tito.
in tudi skupno najmanj v zadnjih desetih letih, saj je v tej državi bilo tudi že okoli 5 milijonov brezposelnih. V Nemčiji, ki mora odštevati kar milijardne vsote za pomoč Grčiji in za začasni solidarnostni EU sklad, sedaj zahtevajo referendum. Napovedi gospodarske rasti in zaposlenosti v Evropi niso najboljše. Nov udarec je prispevalo razkritje ogromnega 1900 - milijardnega javnega dolga (120% BDP) v Italiji.
London
Assange mora na Švedsko
Londonski sodnik je že sprejel odločitev, po kateri bodo znanega odkritelja diplomatskih depeš pod firmo Wikileaks Juliana Anssangea prisilno odvedli na Švedsko, kjer se bo moral zagovarjati v zvezi z obtožbo o posilstvu. Njegov odvetnik se boji, da je s tem odprta pot do ekstradicije obtoženca v ZDA, kjer bi mu sodili zaradi razkritja depeš, ko smo lahko navadni državljani prvič prebrali kako komunicirajo naši vrli diplomati.
Rim
Berlusconi odšel užaljen in razočaran
Mandatar za sestavo nove tehniške vlade je Mario Monti.
Finančna in gospodarska kriza ter politična razhajanja, aferice in podobno ter močna opozorila (s posmehom) iz EU naj Italija sama reši problem neverjetnega 1900 -milijardnega notranjega in zunanjega javnega dolga (120% BDP) in naj vendarle že sprejme sanacijske ukrepe, je pri naši sosedi vse skočilo čez rob. Premier Silvio Berlusconi, kije bil na oblasti 17 let, je svoj odhod pogojeval s sprejemom reform za stabilizacijo težkega gospodarskega in finančnega stanja v državi - in ko je bilo to tudi sprejeto - se je napotil k predsedniku republike Georgiu Napolitanu, ta paje njegov (dokončni) odstop z vladnega krmila v soboto, 13. novembra 2011 tudi sprejel in 14. 11. 2011 zaupal mandat za sestavo nove tehniške vlade ekonomistu in profesorju ter nekdanjemu evropskemu komisarju Mariu Montiju.
Sedaj so v Italiji na vrsti reforme, ni pa še znano kdaj bodo nove , po vojni že tako pogoste volitve.
Rak - prehitimo ga!
Če ga ne zdravimo, pelje v smrt.
V letu 2011 naj bi za rakom na novo zbolelo 12 tisoč ljudi. Podatek je zastrašujoč, a vendar je treba poudariti, da je ta zahrbtna bolezen, na katero postanemo pozorni običajno, ko je že prepozno, v veliko primerih ozdravljiva.
Dejavnikov tveganja je veliko, o samih vzrokih zakaj nekdo zboli za rakom pa je razlag nič koliko, je na srečanju v piranski Mestni knjižnici, 26. oktobra, v mesecu boja proti raku na dojki, povedala Jadranka Vrh Jermančič, dr. med. iz Splošne bolnišnice Izola, kije v tridesetih letih podpisala že na tisoče diagnoz. Društvo onkoloških bolnikov, beleži 25 let delovanja, katero temelji na dejstvu, da si ljudje tako najlažje zaupajo svoje stiske in izmenjajo izkušnje. Društvo sodeluje tudi z mednarodno in evropsko zvezo bolnikov z rakom.
V okviru društva deluje 20 skupin za samopomoč, od tega dve na Slovenski obali; ena v ZD Koper druga pa v Splošni bolnišnici Izola.
Rakov je kot rečeno več vrst. Lahko celo rečemo, da ima vsak oboleli svojo vrsto raka. Leta 2007 je bilo 11.625 obolelih za rakom, od tega 6.083 žensk in 5.542 moških, v letu 2011 pa naj bi po ocenah na novo zbolelo za rakom 12.000 ljudi. 30 do 90 % dejavnikov tveganja obolelosti za rakom prihaja od zunaj, z dednostjo pa naj bi bilo povezanih le 5 do 10% vseh primerov. Čeprav so številke naravnost strašljive; skupaj naj bi bilo v Sloveniji 76.479 obolelih za rakom, do leta 2014 pa naj bi za rakom zbolela vsaka tretja ženska in vsak drugi moški, je treba poudariti, da ni vsak rak smrten in ga je, če ga zaznamo pravočasno, možno pozdraviti.
Ce bi bolezen razvrstili je pri ženskah na prvem mestu rak na dojki (21%), pri moških pa rak na prostati (17%). Rak na dojki, prostati, modah, debelem črevesu, na pljučih in koži, v ustih in žrelu se pojavlja v več kot 50 odstotkih!
Jadranka Vrh Jermančič je dejala, da tovrstna bolezen narašča, smrtnost pa se na srečo in v zahvalo medicinske znanosti, upočasnjuje.
V osemdesetih letih, na primer, se je število rakavih obolenj podvojilo.
Zakaj toliko raka, bi se morali vprašati?
Večina rakavih obolenj se pojavi pri ljudeh po 50. letu starosti. Paradoks je v tem, da se življenjska doba podaljšuje, hkrati pa se povečuje tudi možnost obolevnosti z rakom!
In kako je s smrtnostjo za rakom na Slovenski obali? Statistika kaže, da je v primerjavi s Slovenijo 11,6% več obolevnosti pri moških in 7% več pri ženskah. Prav zaradi tega so na obali
sprožili akcijo t.i. samokontrole: Dijak dijaku proti raku. Pomembni so preventivni pregledi pri zdravniku! Če dekleta opazijo kaj neobičajnega naj si dajo pregledati dojke, fantje pa moda. Namreč pred sedmimi leti so imeli na obali dva primera smrti zaradi raka na modah.
Poglavitni vzroki obolevnosti za rakom:
-	več kancerogenih snovi v okolju.
-	nezdrav življenjski slog.
-	podaljšanje življenjske dobe.
-	kajenje.
-	pretirano pitje alkohola.
-	stres.
-	nezdrava prehrana.
-	pozno odkrivanje in premalo znanja.
-	preslab imunski sistem.
-	strah.

Trdovratni diabetes
Mednarodna skupnost je 14. november razglasila za dan diabetikov. V svetu za to še vedno neozdravljivo sladkorno boleznijo trpi okoli 246 milijonov ljudi, v Sloveniji pa je okoli 136 tisoč sladkornih bolnikov, ki si tako ali drugače pomagajo z doslej znanimi zdravili (tablete, injekcije). S sladkorno boleznijo se da živeti. Edina rešitev za lajšanje tegob je stroga dieta, nič alkohola - in redna kontrola pri zdravniku.
Pa še res je
Največ možnosti ima Zmago Jelinčič
Delo je poročalo, daje bil od vseh poslancev največkrat na sodišču Zmago Jelinčič in je bil tudi prvi politik, ki so ga policisti obiskali v parlamentu.
Ker ljudstvo ceni borbenost in kritično besedo ni nobenega dvoma, da ne bi mogel ponovno zmagoslavno vkorakati v parlament.
Letališče s perspektivo
Družba Aerodrom Portorož je do konca oktobra 2011 gostila že 21.209 potnikov, kar 94 % stroškov poslovanja pa že uspejo kriti s prihodki.
RS	letališče
Portorož zapisano kot eno izmed treh (poleg Maribora in	Ljubljane)
mednarodnih strateških letališč ter da je Vlada RS 27. maja 2010 sprejela sklep o začetku državnega prostorskega načrta, ki med drugim predvideva podaljšanje vzletno-pristajalne steze za 200 metrov in to zunaj krajinskega
Dr. Patrik Vlačič in direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc.
Tako minister za promet dr. Patrick Vlačič kot tudi direktor Aerodroma Portorož Robert Krajnc ocenjujeta, da ima mednarodno letališče Aerodrom Portorož vse možnosti za nadaljnji hitrejši razvoj.
„Večer s Patrickom Vlačičem", kot imenujejo njegove pogovore z znanimi osebnostmi iz piranske občine, je bil 6. novembra v restavraciji Baron na letališču v Sečovljah.
Pogovarjali so se kako naj se razvija in širi portoroško letališče, za katerega rezultati kažejo, da je družba zelo blizu pozitivnega poslovanja. Robert Krajnc je številnim prisotnim najprej povedal nekaj o svoji življenjski in službeni poti ko seje kot kriminalist srečeval s popolnoma drugačnimi vprašanji kot danes, ko vodi letališče. „Izrazil sem skepso, ko se je on prijavil za direktorja, z nastopom in njegovim videnjem razvoja pa je prepričal - in danes lahko rečem -Robi je dober direktor'1, je povedal dr. Patrick Vlačič, ki je tudi sam bil tam nekaj časa direktor.
Tudi tokrat je beseda kajpak tekla o znanih vprašanjih; ali je letališče za to destinacijo sploh potrebno, ga res potrebuje turistično gospodarstvo in zakaj se bolj zavzeto ne vključuje v razvoj s konkretnimi finančnimi ali kapitalskimi vložki? Tudi kako bo s predlaganim podaljšanjem vzletno-pristajalne steze za 200 m, kakšna bo vloga letališča po vstopu sosednje Hrvaške v EU in ne nazadnje kaj je bilo storjenega za zmanjšanje hrupa, ki moti okoliške stanovalce.
Za pomemben mejnik razvoja portoroškega letališča v Sečovljah se šteje leto 1971, ko je Občina Piran dala predlog takratnim še jugoslovanskim strukturam, da naj se letališče preimenuje v mednarodno. Sicer pa se je na tem prostoru že prej dogajalo marsikaj. Že leta 1958 je tam zemljo ravnal buldožer, leta 1962 so uredili 400 metrov travnate površine, leto pozneje je vzletno-pristajalna steza bila dolga že 800 metrov, leta 1984 pa so jo podaljšali na 1200 metrov. Zgradili so prve hangarje, imeli pa so že eno letalo Cesno 172. „Piko na i v razvoju letališča so dali novi družbeniki, ki so prinesli sveži kapital, ki pa je zaradi znanih težav v Istrabenzu, ki se je takrat že ukvarjal s turizmom, hitro izpuhtel", je dejal Vlačič. Kapital so vložili tudi Luka Koper d.d., CPK, Letališče Ljubljana, še prej pa Občina Piran (v obliki zemljišč) in takratna Igralnica Portorož, ki je v Portorožu postavila skoraj vso turistično infrastmkturo. Pokojni Anton Nino Spinelli je ob neki otvoritvi na letališču dejal: „Dragi turistični delavci. Tu imate letališče. Če boste znali delati in ga s pridom izkoriščati, bo zaživelo". Na letališču vseskozi deluje tudi Obalni letalski center, ki ima tudi zasluge, da v najtežjih časih ni zamrlo.
V strategiji tudi podaljšanje steze
Patrick Vlačič je povedal, da je v strateškem razvojnem dokumentu
parka Sečoveljske
soline, kar je
pomirilo tudi okoljevarstvenike za
zaščito Krajinskega parka.
„To je dober znak, da bomo vendarle lahko kmalu (kdaj se bo to zgodilo nismo dobili odgovora) podaljšali stezo, postavili še kakšen hangar in začeli s širšo ponudbo kot regijsko letališče v EU, ki bo veljalo kot najbolj primera izhodiščna točka za obiske znanih turističnih krajev. Naše letališče ima veliko prednosti že zaradi podnebja, žal pa nimamo dovolj prostora (hangarjev) za shranjevanje letal" je povedal Robert Krajnc.
Letalstvo nerentabilna panoga
Janez Sterle
“Ne želim kvariti idile na tem nocojšnjem pogovoru, a bojim se, da je vtis daleč od resničnosti. Ne spomnim se, da bi to letališče kdaj delalo pozitivno. Ni vas na evropskih trgih, še manj na svetovnih. Potrošniki
se odločajo po številu linij. Nekaj ste sicer poskušali (Rim-Portorož-Beograd), zapravili veliko denarja (okoli pol milijona evrov), iz vsega tega pa ni bilo nič. Tudi turistično gospodarstvo ni naredilo nič”.
Robert Krajnc mu je odgovoril, da je "JAT letel na svoje stroške”.
Patrick Vlačič mu je odgovoril, da je letalstvo v osnovi gospodarska panoga, ki ni rentabilna. A bi zato morali zapreti skoraj vsa letališča, tudi mariborsko in ljubljansko, se je vprašal.
Vojka Štular
“Portoroško letališče ima svetlo prihodnost”
Nekdanja županja Občine Piran Vojka Štular je menila, da ima portoroško letališče svetlo prihodnost. "Imela sem nekaj sreče, da sem lahko prepričala vlagatelje, ki so bili pripravljeni dokapitalizirati Aerodrom Portorož in si hkrati zagotoviti solastništvo. V neposredni bližini bo golf igrišče, za kar je bila pobudnik Občina Piran in sprejela podroben prostorski načrt tudi za območje rudnika, kjer bi lahko nastala vabljiva turistična ponudba. Vsem prisotnim, zlasti pa kandidatu Vlačiču, je zaželela veliko uspeha na volitvah 4. decembra.
Benjamin Ličer, upravnik OLC
"Vsi, ki delajo na letališču imajo veliko znanja, a je to premalo izkoriščeno.
Kako to, da ne znamo pridobiti kakšnih evropskih sredstev. Letališče Bovec, na primer, je lani prejelo 1,8 milijona nepovratnih evropskih sredstev”. Povedal je, da so Aeroklub ustanovili leta 1963 in da bodo leta 2013 slavili visok jubilej 50 let delovanja. Predlagal je, da bi morali več storiti za nadgradnjo sistema civilne zaščite in reševanja in za te namene izkoristiti evropska sredstva.
Lanska poplava povzročila veliko škode
Obsežne poplave septembra 2010 v Sečoveljski dolini niso prizanesle niti sečoveljskemu letališču, ko je voda pridrla čez cesto in zalila celotno letališko ploščad, na katero j e nanosila tudi debelo plast blata.
Manj hrupa
Ker je bilo postavljeno vprašanje tudi glede hrupa je direktor Robert Krajnc povedal, da so od novembra dalje spremenili navigacijski sistem - smeri poletov letal na odprto morje in ne toliko nad bližnjimi naselji.
Nato za pristanek F 16 ni vprašal za dovoljenje
Patrick Vlačič je na koncu povedal tudi anekdoto o prisilnem pristanku Natovega letala F16 , ki se je 16. februarja 1994 ob 10.22 po prisilnem pristanku zarilo v solinsko blato. Pilot se je še prej uspel izstrelil in je s padalom srečno pristal na letališču, še prej pa z letala odvrgel raketo v morje in težavo javil v oporišče v Avianu. “Prihitela je naša vojaška policija in vprašala, kje je ujetnik”? To, kar ne sodi v anekdoto pa je, da Nato ni zaprosil kontrolnega stolpa za prisilni pristanek, niti ga ni najavil -in kontrolorji na stolpu so le debelo gledali in se spraševali kaj neki se tu dogaja. Še pred prihodom naših so bili na letališču že ameriški specialci iz Aviana.
Pogovora o razvoju letališča se je udeležil tudi Župan Peter Bossman, ki predlaga popestritev turistične ponudbe vključno z golf igriščem v Sečovljah, čemur pa nasprotuje minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
FOTO: Breda Krajnc
Kdaj obrtna cona v Dragonji?
Piranski obrtniki so na problemski konferenci z naslovom „Obrtna cona v občini Piran66 od predstavnikov občinske uprave dobili le odgovor, da si na vse možne načine prizadevajo uresničiti njihovo zahtevo, a so nemočni, ker predpisi ne dovoljujejo spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča.
„Območna obrtna zbornica Piran si že 32 let prizadeva za določitev območja, na katerem bi lahko nastala prava obrtna cona in na takšna kot je sedaj v Luciji, kjer so glavnino prostora, prvotno namenjenega razvoju obrti in primernih obrtnih delavnic, zasedli razni marketi", je bil odločen uvodničar Pavel Lovrečič, predsednik Območne obrtno podjetniške zbornice Piran na problemski konferenci, 25. oktobra 2011, v prostorih piranske Obrtno podjetniške zbornice na Liminjanski 96 v Luciji. “Soočeni smo z velikim problemom. Naši člani bi se radi izpisali in odšli drugam”, je dejal. Zahteval je konkretne odgovore ali piranski obrtniki, ki se ubadajo s prostorsko problematiko, lahko računajo na to, da bo Občina Piran v svojih prostorskih načrtih končno le določila prostor za razvoj obrtne cone v Dragonji, ali pa gre le za prazne več kot 30-letne obljube?
Obrtnikom so poskušali objasniti
stanje župan Peter Bossman, podžupan Gašpar Gašpar Mišič (oba člana obrtne zbornice), Mark Špacapan, Jasmina Božič in Ljubo Bertok
Lovrečič je zabrusil občinskim predstavnikom naj se zgledujejo po Popoviču in pogledajo kaj je njemu uspelo postoriti za obrtnike v tem času v Kopru.
Odgovor župana Bossmana: Popovič je to lahko naredil, ker je podedoval že sprejet prostorski načrt za te namene.
Bossman, ki pa ni želel komentirati navrženih komentarjev prisotnih, da so za nepremišljeno umestitev neobrtnih dejavnosti v Obrtno cono v Luciji odgovorne prejšnje občinske oblasti. Ivan Dekleva je omenil, da se lahko zgledujemo po Občini Hrpelje - Kozina, ki ji je uspelo zgraditi že dve obrtni coni in pripravljajo še tretjo. Povedal je, da je bil kar štiri mandate piranski občinski svetnik ter s tem tudi priznal, da niso nikoli sprejeli konkretnega sklepa o prostorski ureditvi primerne obrtne cone. Peter Bossman gaje nato vprašal, ali se tudi on čuti odgovornega?
Oglasil se je tudi podžupan Gašpar Gašpar Mišič, ki dejal, da si sedanji občinski “tim" še kako prizadeva za rešitev tega vprašanja. “Župan me je pooblastil, da raziščemo situacijo. Občinski prostorski načrt je v izdelavi, a je problem, ker na območju Dragonje ni dovoljena sprememba kmetijskega zemljišča v gradbeno”. Povedal je, da bo morebitnim investitorjem na voljo zazidljivo zemljišče ob sedanji Obrtno-podjetniški coni v Luciji, tako imenovani Kare II,kjerbomogoče zgraditi 10 do 20 obrtniških hal. Glede izgradnje obrtne cone v Dragonji je optimist. Meni namreč, da bo nared vsaj do leta 2014, kar seveda sovpada z novimi lokalnimi volitvami. Jasmina Božič iz Urada za okolje in prostor Občine Piran je na problemski konferenci potrdila, da piranski prostorski načrt predvideva obrtno coni v Dragonji na obsežnih površinah ter da je osnovni namen preseliti “umazano” industrijo" v Obrtno cono Dragonja, katera pa leži na kmetijskih zemljiščih, ki bodo po novem zakonu zaščitena.
Genij Hrvatin, Ruda d.o.o. -Dragonja je bil zadovoljen že s tem, da so obrtniki končno lahko dobili tudi bolj konkretno informacijo. Predlagal je zavzetje stališča, da se zadeve premaknejo z mrtve točke.
Direktiva z ministrstva:
“Za večno zaščitena kmetijska zemlja”.
Župan Občine Piran Peter Bossman je odgovoril, da se je že večkrat pogovarjal z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejanom Židanom, ki pa noče niti slišati o
spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč v Dragonji. Velik zagovornih ohranitve kmetijskih zemljišč v dolini Dragonje, kjer niti v sanjah niso dovoljeni posegi za golf igrišče, je “v imenu kmetov” tudi Jožef Horvat. Hkrati se ne ve niti kje bo potekala trasa hitre ceste Koper - Dragonja, kar je tudi ena izmed glavnih ovir za določitev območja nove obrtne cone blizu klavnice družbe Kras Sežana. “Našim službam v Uradu za okolje in prostor sem kljub temu naročil, da pripravijo vse ustrezno za vključitev navedenega območja v občinski prostorski načrt”, je dejal župan
A*,
iM!
S problemske konferenco OZ Piran o obrtni coni. FOTO: FK-Primorski utrip.
Gospodarstvo obalno-kraške regije
Rezultati 2007 - 2010
Gospodarske družbe na območju sedmih obalno-kraških občin so v letih 2007-2010 izkazovale zanimive rezultate: Medtem ko je njihovo število naraščalo se je pri njih zmanjševalo število zaposlenih. Največja neto čista izguba (161 milijonov evrov) je bila izkazana v poslovnem letu 2009, ko je ta regija padla na izpitu gospodarjenja. Rezultati iz lanskega so pokazali že boljšo sliko in upati je, da bo letošnje leto 2011 kljub finančni krizi in povečanemu kratkoročnemu zadolževanju le nekoliko boljše.
Rezultati poslovanja GD v sedmih občinah: DIVAČA, HRPELJE - KOZINA, IZOLA, KOMEN, KOPER, PIRAN, SEŽANA
Poslovno leto 2007
Število gospodarskih družb: 3.125
Število zaposlenih delavcev pri gospodarskih družbah na dan 31. 12. 2007: 22.024.
Zabeležile so 4, 315 milijarde skupnih prihodkov, ali 27% več kot v letu 2006. Po gospodarski moči je bila ta regija na 3. mestu v Sloveniji, delež prihodkov: 5,5%.
V celoti pozitiven rezultat poslovanja:
277,616 milijona evrov čistega dobička več kot je bilo čiste izgube.
Poslovno leto 2008
Število gospodarskih družb: 3.453
Število zaposlenih delavcev pri gospodarskih družbah na dan 31. 12. 2008: 22.413
Zabeležile so 4, 896 milijarde skupnih prihodkov, ali 17% več kot v letu 2007. Obalno kraške gospodarske družbe kot celota dosegle negativen rezultat poslovanja: neto čista izguba 8,35 milijona evrov. Čisto izgubo izkazalo 1.180 gospodarskih družb.
Prepoznaven skok cen in zadolženosti. Izgubo na substanci je imelo kar 748 družb, kar pomeni, da je bila njihova zadolžitev večja kot premoženje. Izpostavljen je bil Istrabenz s skupnim dolgom 937 milijonov evrov.
Delež prihodkov vseh gospodarskih družb v Sloveniji: 5,7%.
Poslovno leto 2009
Značilnost: Absolutno najvišja neto čista izguba med 12 statističnimi regijami!
Po neto čisti izgubi (92%) najslabše v Mestni občini Koper. Število gospodarskih družb: 3.586
Število zaposlenih delavcev pri gospodarskih družbah na dan 31. 12. 2009: 21.881
Zabeležile so 3, 796 milijarde skupnih prihodkov, v primerjavi z letom 2008 -21,3%.
Obalno kraške gospodarske družbe kot celota dosegle neto čista izgubo 161,388 milijona evrov. Čisto izgubo izkazalo 1.420 gospodarskih družb.
Ugotovitev: Na obalno-kraškem območju je leta 2009 zaslediti, da so se učinki finančne in gospodarske krize v primerjavi z letom 2008 še poglobili. Zaslediti je povečanje dolgoročnega zadolževanja in zmanjševanje kapitala kot edinega kakovostnega vira financiranja, zaradi velikih izgub pa se reševanje takega položaja podaljšuje v naslednja leta.
Poslovno leto 2010
Število gospodarskih družb: 3.765 (+ 179).
Število zaposlenih delavcev pri gospodarskih družbah na dan 31. 12. 2010: 21.206 (- 3,1%).
Zabeležile so 4,033 milijarde evrov prihodkov (+7,4%).
Obalno - kraške gospodarske družbe so kot celota dosegle neto čista izgubo 58,928 milijona evrov (indeks 36,5).
Zmanjšala seje vrednost kapitala (- 4,4%).
Delež skupnih prihodkov vseh gospodarskih družb v RS: 5,4%.
Zaslediti je omilitev negativnih trendov finančnih gibanj na obalno-kraškem območju, žal pa so rezultati poslovanja vseh družb v Republiki Sloveniji v letu 2010 bistveno slabši kot v primerljivem letu 2010, saj je bila ob koncu tega leta kot končni rezultat poslovanja ugotovljena neto čista izguba v višini 256 milijonov evrov, medtem ko so slovenske gospodarske družbe v letu 2009 ugotovile neto čisti dobiček v višini 536 milijonov evrov.
Peter Deržek novi predsednik ZDOS
Zveza društev oljkarjev Slovenije ja na skupščini na Belvederju nad Izolo, 14. oktobra 2011, dobila novega predsednika z enoletnim mandatom. To je postal Peter Deržek, član Oljkarskega društva Štorta Piran, ki je vodenje zveze prevzel od Elizeja Prinčiča, DOB Brda.
Člani skupščine ZDOS, ki so delegirani iz UO štirih oljkarskih društev na Primorskem: Štorta Piran, DOS1 Koper, DOB Brda in Goriško oljkarsko društvo GOD, so ocenili enoletno delo zveze in novemu vodstvu naložili nekaj nalog. Ena izmed teh je tudi, da bi revijo Oljka morala izdajati Zveza. Poiskati bi morali cenejšo izvedbo in spremeniti način distribucije. Ugotovili so, da zveza ne zbere dovolj sredstev od svojih članic. Več bo treba postoriti tudi za promocijo in organizirano prodajo domačega oljčnega olja, saj se pri nekaterih oljkarjih že kopičijo zaloge,
zlasti letnika 2010.
Na novinarski konferenci, ki so jo organizirali po tradicionalnem obiranju županove oljke, so ocenili so tudi letošnjo oljčno sezono, ki pa kot kaže le ni tako bogata kot je bilo napovedano. V primerjavi z letom 2010 je bila slabša v povprečju za 30 odstotkov. Oljkarji so tako letos pridelali manj kot 400 ton oljčnega olja. Slabša je bila tudi oljevitost (iz 100 kg oljk so iztisnili od 12 do 19% olja), verjetno zaradi dolgotrajne letošnje poletne suše, ponekod pa tudi zaradi neoploditve in napada oljčne muhe.
Skupina, ki se je 14. oktobra 2011 množično udeležila obiranja oljke županov v oljčniku Danila Markočiča in mag. Viljanke Vesel na Belvederju. Zmagovita ekipa so bile tokrat Ženske!
■
Predčasne volitve 2011
4. december 2011
1376 kandidatk in kandidatov za DZ. Na Primorskem 144 kandidatov (skupaj z Idrijo) za 12 poslanskih mest. Obala lahko prvič pričakuje vsaj 5 poslanskih mest.
21 strank in list. Kar 16 jih ima svoje kandidate v vseh osmih volilnih enotah.
Želimo si le najboljše!
Potem ko je predsednik države Danilo Turk 21. oktobra 2011 podpisal odlok, s katerim je razpustil parlament in razpisal predčasne volitve za 4. december 2011, se ni le začela nova volilna tekma, pač pa smo se Slovenci globoko zamislili kako to, da imamo v samem vrhu v DZ in na Vladi toliko odličnih govornikov kako je treba graditi državo na zdravih ekonomskih temeljih, hkrati pa je na vseh frontah gospodarskega in političnega življenja pokalo po šivih - in logičen rezultat tega so nove predčasne volitve, ki pa so kar naenkrat (morda na srečo nas vseh) naplavile nove zvezde, ki prav tako delijo v javnosti recepte, kako je treba voditi državo, kar smo seveda že slišali. Ne enkrat, tisoč krat.
Nobeno presenečenje
Predčasne volitve 4. decembra torej niso nobeno presenečenje, povejo pa marsikaj; parlament in vlada sta razpuščena, ker nista opravila svoje naloge, ker se politične opcije niso bile sposobne poenotiti, ko gre za ključa vprašanja razvoja Slovenije! So odraz nezadovoljstva, političnega kupčkanja, preveč govorjenja na mestih, kjer bi morali ustvarjati pogoje za boljše življenje naših ljudi - delavskega razreda, ki je odrinjen od soodločanja in ne more odločilno vplivati na pogoje pridobivanja in delitve ustvarjenih presežkov. Slovenske vrste kapitalizem je rak rana našega družbenega reda, ki so ga lahko odlično, doslej v glavnem nekaznovano, izkoristili v svoj prid t.i. tajkuni, ali drugače rečeno, naši nekdanji politični vodje in socialistični direktorji, ob tem pa je zanimivo, da smo v Slovenji za vse slabosti sprejeli nekakšno kolektivno krivdo.
Tisoč predlogov kako iz finančnih zagat
Biti moramo samokritični in se moramo vprašati kam smo pripeljali Slovenijo, zakaj tolikšni milijardni dolgovi javnega in realnega sektorja in ali so obstoječa izjemno negativna makroekonomska razmerja res že tako nevarna, da nas lahko pripeljejo na rob finančnega zloma?
Volivke in volivci lahko nekaj tehtnih odgovorov na ključna vprašanja -in tudi predlagane rešitve - najdejo v volilnih programih političnih strank in list.
Pomembna vloga medijev
V času uradne volilne kampanje bodo imeli pomembno vlogo tudi mediji, ki morajo znati ločiti sposobnost od zvezdništva in zahtevati od kandidatk in kandidatov jasne predloge daljnosežnih ukrepov glede nujne celotne ekonomske in družbene preobrazbe v Sloveniji.
Ker v zadnjem času pretežno govorimo o gospodarski problematiki je nujno, da prepustimo besedo stroki, brez političnega vmešavanja in velikokrat tudi brezplodnih razprav kako tudi dejansko obrnili negativne trende v pozitivno smer.
Prepričani smo, da bodo volivke in volivci namenili dovolj glasov res pravim kandidatkam in kandidatom, ki nas bodo lahko v novem 4-letnem mandatnem obdobju zastopali v najvišjih organih in institucijah in nas popeljali v boljše čase.
JASEN IN DATUMSKO DOLOČEN PROGRAM SLS
SLS ima za razliko od ostalih strank natančno datumsko določeno izvajanje programa kako pripeljati Slovenijo iz trenutnih finančnih težav in gospodarskega zastoja. Prav zaradi prekomernega trošenja javnih sredstev in zadolženosti Slovenije bomo vso pozornost posvetili ukrepom za povečanje gospodarske rasti.
Na konvenciji v Celju so bili potrjeni:
Za volilni okraj Piran ekonomist Franc Krajnc, za Izolo Bojan Zadel, za Koper mesto novinarka Renata Picej Klančnik, za Koper podeželje Teja Kocjančič. Zanimiv program SLS, tudi za Slovensko obalo, predstavljajo 15. novembra v Hotelu Marko v Portorožu.
LISTA VIRANT
Na Državljanski listi Gregorja Viranta so se 9. novembra v TPC Lucija, na odprtju pisarne Obalnega volilnega štaba, predstavili kandidati za DZ:
V Kopru kandidirata dr. Janez: Šušteršič (volilni okraj Koper mesto) in Ingrid Mahnič, (volilni okraj Koper podeželje). Nina Jerebica, uslužbenka v JP Okolje Piran, kandidira v Izoli, v Piranu pa Igor Maher, nekdanji svetovalec bivšega piranskega župana Tomaža Gantarja. Kandidati so prisotnim predstavili svoje minulo delo in izkušnje ter orisali osnovne usmeritve delovanja v primeru izvolitve v DZ RS. Ob tej priložnosti sta podpredsednik, prof.dr. Janez Šušteršič in član sveta stranke, prof. dr. Marko Pavliha predstavila temeljne programske cilje stranke. Marko Pavliha se je za kandidaturo odločil in kandidira v Šentjurju pri Celju, odkoder prihaja njegova mama.
%
M

H :
POPOVIČEV AVION BO PILOTIRAL JANŠA
Popovičeva stranka Avion se je kot kaže še pravočasno pripela na konvoj Janševe SDS, ki ponuja program 10+100 rešitev. Boris Popovič je na nedavni novinarski konferenci v Kopru presenetil vso vesoljno ekonomsko znanost, ko je dejal,
, da bo znižal davščine za 5 odstotkov, da se bo lahko v proračun nateklo več :	davkoplačevalskega denarja.
ZA UČINKOVITOST IN DEMOKRATIČNOST
Člani LDS Piran so na srečanju v Marini Portorož dodobra prečesali volilni program in si postavili jasne cilje: učinkovitost, demokratičnost in svoboda posameznika pri oblikovanju napredka. So za poenostavitev državnega aparata.
Za poslanko v DZ kandidira Tatjana Voj, občinska svetnica Piran.
PREDLAGALA BO DVA ZANIMIVA ZAKONA
Posamezne točke iz volilnega programa SD je predstavila tudi sedanja poslanka Breda Pečan, ki ima že 12-letne izkušnje v DZ in ponovno kandidira v volilnem okraju Izola. Napoveduje, da bo sprožila dve zakonodajni iniciativi - za uveljavljanje vrednosti dela in znanja, ki ga v razvoj podjetja vlagajo delavci:
- zakon o udeležbi delavcev pri dobičku in delavskem delničarstvu in zakon o pretvorbi državnih pomoči podjetjem v delavske deleže.
MINISTER, KI NI NAREDIL NIČ SLABEGA
V volilnem okraju Piran kandidira tudi dosedanji minister za promet (SD) dr. Patrick Vlačič, ki velja za ministra, ki v svojem mandatu ni storil nič spornega in nič slabega, zato mu nimajo nasprotniki niti kaj očitati.
l W
primorski u¥p
LISTA ZORANA JANKOVIČA
POZITIVNA SLOVENIJA
+ +
+
www.pozitivnaslovenija.si
Intervju Gašpar Gašpar Mišič
Podžupan Občine Piran in kandidat za poslanca DZ
Na lokalnih volitvah v Občini Piran 2010 je vaša stranka Neodvisen.si - Independente.si dosegla zavidljiv rezultat, s čimer ste si zagotovili štiri svetniška mesta in pomembno vlogo pri odločanju v občinskem svetu. Župan Peter Bossman vas je imenoval za profesionalnega podžupana.
"Dosežen uspeh na lokalnih volitvah je odraz delovanje članic in članov stranke Neodvisen.si - Indipendente. si, ki temelji na svobodi mišljenja in izražanja volje posameznika, s poudarkom na kulturi dialoga in iskanju ravnovesja med različnimi interesi v družbi.
Funkcijo podžupana sem sprejel z vso odgovornostjo, kar potrjujejo predvsem rezultati mojega dela na vseh področjih, ki mi jih je zaupal župan Peter Bossman, s katerim tudi sicer dobro sodelujeva
Po rezultatih nedavne javnomnenjske raziskave Informe Portorož ste po prepoznavnosti dosegli 2. mesto, takoj za županom Petrom Bossmanom.
Kaže da ste sedaj v nekakšnem precepu; nekoč postati župan Občine Piran ali poslanec DZ, saj je znano, da sta ti dve funkciji po zakonu nezdružljivi?
"To, da sem v domačem kraju prepoznaven ni dvoma. Verjamem, da je to odsev mojih pozitivnih prizadevanj, tako v zasebnem kot v javnem življenju. Vedno sem rad vračal kraju v katerem sem uspel in to z veseljem počnem še danes.
Biti župan in poslanec hkrati je praktično nemogoče. Še posebej ne v Občini Piran, v kateri župansko delo zahteva celega človeka 24 ur na dan. Zato se popolnoma strinjam z nezdružljivostjo županske funkcije s poslansko".
Kako ocenjujete današnje stanje v piranski občini. Kakšne so vaše zadolžitve “v službi” in kaj ste uspeli uresničiti in ali se srečujete s
kakšnimi ovirami pri opravljanju funkcije podžupana?
"Vedno bi bilo lahko boljše kot je. Sem optimist in verjamem, da bomo v tem mandatu pozitivno presenetili vse skeptike. Res je, da začetek tega mandata ni bil najbolj posrečen; predvsem zaradi nekaterih projektov, kot sta obnova ribiškega pristanišča in problematika mirujočega prometa. Vendar stari pregovor pravi »Slab začetek, dober konec«. Moje vodilo so dejanja in ne besede. Vsako delo, ki se ga lotim, jemljem resno in odgovorno in verjamem, da bova z županom Petrom Bossmanom opravičila zaupanje volivk in volivcev.
Kot podžupan sem zadolžen predvsem za infrastrukturne projekte, ki niso vezani le na občino Piran, temveč na širše območje Obale in Krasa. Kmalu po tem, ko me je župan Peter Bossman pooblastil za področje ravnanja z odpadki so me vsi župani obalno-kraških občin pooblastili za koordinatorja projekta Gospodarjenje z odpadki Južne Primorske ter za projekt oskrbe s pitno vodo Obale in Krasa. Oba projekta sem (glede na njuno preteklost), v rekordnem času uspešno pripeljal do sklenitve medobčinskih pogodb. V projektu ravnanja z odpadki (CERO NIK) je združenih 16 občin Notranjske, Istre in Krasa, v projektu vodooskrbe pa 9 občin Obale in Krasa.
Poleg ostalih zadolžitev sem ugriznil tudivreševanjeprometneproblematike in glede na vloženo delo verjamem, da bomo v letu 2012 s pomočjo strokovnih služb uspeli izboljšati sedanje stanje, s poudarkom na večji prijaznosti in prometni varnosti.
Na prostorskem področju sem pooblaščen za širitev Obrtne cone Lucija, ki obsega območje pod predvideno traso HC Jagodje -Lucija in za vzpostavitev začasnega režima ureditve in odstranitve plovil iz Jernejevega kanala do izbire koncesionarja.
Pri opravljanju nalog podžupana sem seveda večkrat naletel na kar nekaj
ovir, vendar mi premagovanje ovir predstavlja izziv in ob vsaki premagani oviri dobim še večji zagon".
Pred kratkim je Občina Piran predstavila vizijo prostorske ureditve turističnega Portoroža in načrt pozidave Valeta. Ali se na občini lahko pohvalite še s kakšnim projektom?
"Področje prostorskega urejanja je župan zaupal podžupanji Meiri Hot, ki skupaj s strokovnimi službami pridno zbirajo predloge in pripravljajo več variantnih rešitev, ne le za območje Portoroža temveč tudi za ostala območja občine Piran.
Eden vidnejših projektov Občine Piran jevsekakor Lokalni energetski koncept, s katerim so določeni vsi ukrepi, ki jih bomo morali izvesti v obdobju 10 let, s katerimi bomo dosegli kontrolo nad porabo energentov v javnih objektih in zmanjšali njihovo porabo.
Na prometnem področju že poteka ureditev magistralne ceste Lucija - Sečovlje, z ureditvijo avtobusnega postajališča pri gostišču Marička ter ureditev krožišča pri gostišču Žekar.
Vredno je izpostaviti projekt čistilne naprave - druga faza s kanalizacijskim omrežjem v Sečovljah, ki se izvaja že od avgusta 2011 in bo zaključen predvidoma do septembra 2012. Celotna vrednost tega projekta znaša
2.315.000	E UR; od tega nam je uspelo pridobiti sredstva iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v višini
1.518.000	EUR.
Prav tako smo bili uspešni pri projektu ureditve kanalizacijskega omrežja Vinjole - Nožed, katerega investicijska vrednost znaša 935.000 EUR in bo v večji meri pokrita s sredstvi Evropskega sklada razvojnih območij z Republiko Hrvaško v višini 780.000 EUR. Pričetek del je predvidena v začetku leta 2012.
Uspeli smo s projektom Adria move. it, kjer smo pridobili evropska sredstva iz programa IPA ADRIATIC v višini
350.000	EUR za ureditev kolesarnic in nabavo koles ter električnih vozil.
Poleg navedenih projektov, občinske strokovne službe vodijo še številne druge projekte manjših investicijskih vrednosti, ki so prav tako pomembni za razvoj in življenje v naši občini".
Kako ocenjujete prenovo Ribiškega pristanišča Piran, ki kot kaže ne poteka skladno s časovnim in sanacijskim načrtom. Ali ni nevarnosti, da bi lahko Občina Piran izgubila del nepovratnih evropskih sredstev?
"Glede na vse neljube zaplete okoli projekta ureditve ribiškega pristanišča, zaradi katerega smo bili deležni številnih graj, se na koncu vendarle kaže zelo pozitiven in uspešen zaključek. Ta projekt je bil vsem nam velika šola in srčno upam, da se nikoli več ne bo ponovila niti približno podobna zgodba. Pri tem projektu je vredno izpostaviti izjemno potrpežljivost župana Petra Bossmana".
Obalne občine so trenutno zadolžene relativno visoko; skupaj okoli 52 milijonov, od tega Občina Piran 7 milijonov evrov, ob tem pa se lahko še zadolži še za 2 milijona. Kako bo s proračunom za leto 2012?
"Dejstvo je, da vsi čutimo posledice finančne in gospodarske krize. S tem dejstvom se moramo vsi sprijazniti in delati po svojih najboljših močeh, da čim prej in z čim manjšimi posledicami pridemo iz krize. Obveznosti in zahteve, ki bremenijo občinski proračun, so ostale nespremenjene in se celo višajo. Naloga za pripravo proračuna zagotovo ne bo lahka, zato moramo biti zelo previdni pri določanju prioritet in gledati na vsak porabljen cent".
Letošnji; predčasne volitve v DZ, 4. decembra, naj bi, glede na globoko finančno in gospodarsko krizo, ob 46 milijardah bruto zadolžitev Slovenije, kot ste v javnosti že večkrat poudarili, zahtevale resne sposobne gospodarstvenike.
Kot je znano ste se tudi vi odločili aktivno sodelovati v volilni kampanji za vstop v DZ na Listi Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija. Kako to, da ne nastopate na vaši listi Neodvisen.si - Indipendente.si?
"Lista Neodvisen.si - Indipendente. si je bila ustanovljena predvsem za delovanje na lokalnih volitvah. Osebno se nikoli nisem ukvarjal z mislijo o kandidaturi na državnozborskih volitvah. Vedno sem zagovarjal načelo »razmišljajglobalno in deluj lokalno«. K razmišljanju o kandidaturi na predčasnih državnozborskih volitvah so me spodbudile slabe gospodarske razmere v državi, moj občutek državljanske odgovornosti in želja po reševanju vsega kar se rešiti da.
Dokončna odločitev za aktivno sodelovanje v volilni kampanji na letošnjih državnozborskih volitvah se je v meni zgodila kot strela z jasnega. Dan pred sprejeto odločitvijo nisem niti pomislil, da bi kandidiral. Vendar, ko začutim, da me nekje potrebujejo, se ne morem upreti in sledim občutku. Tako kot večina tudi jaz že dlje časa spremljam in se soočam z vsemi težavami, ki pestijo našo državo, katere del je tudi naša občina. Odkar sem podžupan sem se v vlogi medobčinskega koordinatorja pri infrastrukturnih projektih soočil z realnostjo političnega odločanja v naši državi. Pri tem sem prišel do zelo zanimivega spoznanja, da ni birokracija tista, ki je problematična v naši državi; problematična je nesposobna politika in večni politiki. Politika je tista, ki kroji našo usodo, sprejema zakone, ki bi morali omogočati in spodbujati razvoj gospodarstva in ne obratno.
Iz vsega povedanega je samoumevna moja odločitev, da kandidiram ravno na Listi Zorana Jankoviča - Pozitivna Slovenija, ki ni pogojevala mojega izstopa iz sranke Neodvisen.si. Prvič v zgodovini Republike Slovenije se nam ponuja priložnost, da za krmilo vlade izvolimo dokazano sposobnega, odločnega in učinkovitega gospodarstvenika kot je Zoran Jankovič. Sedaj ni čas za pravljice in prodajanje
megle. Državno korito je prazno in ga lahko napolni le človek, ki prihaja iz realnega sektorja, pozna teren in zna okoli sebe zbrati pravo delovno ekipo, sicer utegnemo ostati še brez korita. Z Zoranom Jankovičem in njegovo ekipo bomo pokazali in dokazali, da se s trdim delom in pozitivnim pristopom lahko reši še tako zapletena situacija, kot je ta, v kateri smo se znašli.
Nimamo več časa za učenje, kot so si to lahko privoščili dosedanji predsedniki vlad in njihovi svetovalci. V času krize je treba ustaviti neskončna prerekanja večnih politikov. Rezultat njihovega »poštenega« vodenja države sta prazno korito in beraška palica. Brez slabe vesti in občutka odgovornosti nastopajo vnovič in vnovič, tudi na letošnjih volitvah".
Katere so vaše prednosti pred ostalimi kandidati v volilnih okrajih Piran in Koper, v katerih kandidirate?
"Moja samorastniška pot je pot nesebičnega delovanja v širšem družbenem interesu in predanost delu. Z rezultati svojega dela sem dokazal sposobnost povezovanja in da se problemi lahko rešujejo le s pozitivnim pristopom. Tako dojemam tudi svojo vlogo medobčinskega koordinatorja treh obalnih občin, ki za razliko od prejšnjih mandatov danes zgledno sodelujejo. Povezovanje in medobčinsko sodelovanje je nujno skoraj na vseh področjih delovanja posamezne lokalne skupnosti. V vlogi poslanca bi k povezovanju lahko prispeval še veliko več".
Kaj nameravate najprej storiti, da se bo list politične in gospodarske nestabilnosti v Sloveniji obrnil na pozitivno stran?
"Najprej moramo izvoliti človeka, ki je sposoben udejanjiti dane obljube in sestaviti učinkovito in odgovorno vlado. Zelo pomembno je, kdo bo znal in predvsem zmogel obljubljeno tudi uresničiti? Naše obljube in načrti temeljijo na našem dosedanjem delu, izkušnjah, dosežkih in uspehih. Rešitve, ki jih napovedujemo pa izhajajo iz že dokazanih dobrih praks.
Zavedati se moramo, da država predstavlja infrastrukturo za delovanje in razvoj gospodarstva, od katerega je odvisna kvaliteta življenja in socialna stabilnost. Zato potrebujemo več kreativnosti in ustvarjalnosti, več samozavesti in samospoštovanja.
Več medresorskega sodelovanja in usklajevanja med posameznimi ministrstvi. Ne pa, da vsak ravna zase, kot gos in prase. Ravno sedaj, v času svetovne krize bi se morali vsi skupaj poglobiti v raziskavo vseh potencialnih razvojnih možnosti, ki ne zahtevajo velikih vlaganj in prinašajo sorazmerno veliko dodano vrednost. Turizem je v svetovnem merilu najbolj rastoča gospodarska panoga in tukaj je priložnost za Slovenijo, ki ima poleg ugodne geografske lege in klimatskih pogojev še veliko neizkoriščenih razvojnih potencialov za razvoj najbolj rastoče gospodarske panoge".
Kakšen poziv bi poslali volivkam in volivcem?
"Zaupajte Usti Zorana Jankoviča -Pozitivna Slovenija. Ne bo vam žal”.
kandidatka za poslanko Državnega zbora RS
TATJANA VOJ
«55!,
JE c
S g m
o E >
a « o
= ~a u>
LDS
Drage občanke in občani, dragi prijatelji in znanci,
odločila sem se kandidirati za poslanko Državnega zbora. Čas, v katerem živimo, narekuje nujnost ohranitve udejanjanja vrednot svobode posameznika, pravičnosti in demokratičnega vodenja politike. V to verjamem in za to se bom borila.
Bogate življenjske izkušnje pri vodenju in delu z ljudmi, pri premagovanju številnih svojih in njihovih težav, so me vedno vodile k uspehu. Ta je bil dosežen s trdim in prodornim delom, občutkom za stvarnost, a tudi z vedrino, ki me vseskozi spremlja pri reševanju problemov. S takšno prakso nameravam nadaljevati tudi kot poslanka.
Kot nov, ženski obraz v politiki, bom zagovornica tistih odločitev, ki bodo zagotavljale ljudem delo, znanje, zdravje in pravičnost. Pri tem je bilo in ostaja moje vodilo pravičnost in skrb za vse ljudi.
Zavzemam se za družbo enakih možnosti, za kakovost življenja, za enostavno, urejeno, prijazno in varno državo, ki bo prispevala še posebej k izboljšanju pogojev za delo in življenje mladih in za mirno in prijazno starost.
Skupaj podprimo prizadevanja vseh dobronamernih za zdrav razvoj družbe, utrdimo pot mladim v njihovo bodočnost, odprimo vrata podjetništvu in zaprimo jih negativnemu birokratizmu.
Skupaj lahko to dosežemo.
Naročnik oqlasa:Liberalna demokracija Slovenije
Franc Krajnc
Kandidat SLS za poslanca DZ
ZA odpravo makroekonomskih nesorazmerij, ki porajajo nestabilnost!
Odlikujejo ga poštenost, iskrenost, pa tudi odlično poznavanje medijske problematike in makroekonomskih razmer doma in v svetu. Pravijo, da sovraži pohlep in da želi pomagati malemu človeku.
Ste ekonomist in odgovorni urednik časopisa. Zakaj ste se podali v politiko?
»Za kandidaturo sem se odločil šele po daljšem izčrpnem pogovoru z vodilnimi SLS v Ljubljani, ker sem razumel, da Slovenci želijo napraviti konec z brezglavim prerekanjem v politiki, ki 90 odstotkov svojega dobro plačanega časa porabi za “ medsebojna obmetavanja”, ki ne vodijo nikamor, vsi pomembni makroekonomski kazalci v Sloveniji pa medtem že dobra tri leta drvijo navzdol«.
Kaže da bo na predčasnih volitvah v DZ 4. decembra 2011 prava gneča, saj je v Sloveniji kar 1376 kandidatov?
»Za glasove volivk in volivcev v osmih volilnih enotah, v 88 volilnih okrajih v Sloveniji se bodo potegovali kandidatke in kandidat 21 političnih strank in list (od 76). SLS ima svoje kandidatke in kandidate v vseh 88 volilnih okrajih«.
Glede na to, da se v medijih,
zlasti na TV, pogosto pojavljajo trije znani (ne novi) obrazi; Jankovič, Virant in Janša, se zdi, da ste kandidati iz drugih strank potisnjeni v ozadje?
»Mediji so pač pohiteli. Kandidate (domnevne in siceršnje) so predstavili že pred 4. novembrom, ki velja za uradni začetek volilne kampanje. Zvezda enodnevnica lahko tudi prehitro ugasne, če preveliko govori in ne ponudi konkretnega	razumljivega
programe za izhod iz krize. Opažam namreč, da je nasprotij v poznavanju makro ekonomije med kandidati res veliko in če ne bomo dobili v vlado strokovnjaka, ki bo manj govoril in več delal, se nam ne piše dobro. Za izhod iz krize bomo potrebovali morda celo pet le.«
Imate več kot tridesetletne izkušnje v gospodarstvu in novinarstvu. Kje vi vidite v Sloveniji finančne težave?
»Finančne težave so resne v vseh sektorjih, seveda pa to ne pomeni, da se nam obeta “grški scenarij”, kot ga radi napovedujejo
nekateri kandidati«.
Kaj menite konkretno?
»To, da je Slovenija trenutno močno zadolžena - celo bolj kot je bila Jugoslavija ob njenem razpadu. Vsi skupaj v Sloveniji imamo okoli 46 milijard evrov bruto dolga, od tega samo podjetja 36 milijard. Imamo 3000 plačilno nezmožnih podjetij, ob tem pa tudi že precej zadolženo prebivalstvo. Posebna kategorija je država. Če upoštevamo tudi njena jamstva in proračunski primanjkljaj bi dnevno potrebovali dober milijon svežih evrov za vračilo posojil z obrestmi (anuitete) in zagotovitev socialnih transferov - za zdravstvo, šolstvo, pokojnine.
Prav zato je neiskreno, če že ne amatersko, govoriti o znižanju davkov.
Nova oblast, kakršna koli že bo, se bo soočila s težkim stanjem in biti nam mora jasno, da bo stabilizacija gospodarstva trajala več let«!
Za kaj se boste zavzemali, če boste izvoljeni za poslanca DZ?
»Za demokracijo v mejah ustavnosti in dopustnosti ter za sankcioniranje sovražnega govora v Državnem zboru.
Za odpravo negativnih makroekonomskih razmerij, ki nas peljejo v finančni prepad.
Za postopno zmanjšanje birokratskega aparata.
Za spodbujanje izvoza blaga in storitev.
Za soodločanje delavcev pri delitvi presežnih sredstev v podjetjih.
Za prodajo Skladovih zemljišč zakupnikom in za samooskrbo s hrano - in kar je pomembno -za samooskrbo z energijo.
Za zaščito sedanje ravni pokojnin«.
Kandidirate v volilnem okraju Piran. Pirančani - vaši volivci - verjetno pričakujejo tudi kaj bolj konkretnega za svojo lokalno skupnost?
»Vsekakor se bom zavzemal tudi za projekte, ki bodo koristili hitrejšemu razvoju piranske občine, vendar je treba razumeti, da v parlamentu sprejemamo splošno zakonodajo, da pa je operativni organ vlada s svojimi ministrstvi. Zavzemamo se, da bi jih bilo nekoliko manj.
Vsekakor pa sem:
*	Za hitrejše priprave na gradnjo drugega tira Koper - Divača;
*	Za hitrejšo dokončno povezavo hitre ceste Koper - Lucija;
*	Za izgradnjo hitre ceste Koper - Dragonja;
*Za re vitalizacijo zgodovinskega mesta Piran s pomočjo sredstev iz evropskih skladov;
*	Za novo obrtno cono, turistično infrastrukturo in primerno lokacijo za golf igrišče, morda celo na Krogu, ker je kmetijska zemlja v dolini Dragonja zaščitena:
*	Za podporo sosednji Hrvaški pri integracijskih procesih za polnopravno članstvo v EU in določitev pravične meje med državama na kopnem in na morju, ob tem za mednarodnopravno jamstvo za neoviran stik Slovenije odprtim morjem«.
Slovenska ljudska stranka
Naročnik: OO SLS Piran
8
November 2011
M.
■ ~w
primorski urp
Predčasne volitve 2011
4. december 2011
Objavljamo seznam kandidatov na Slovenski obali za DZ RS
	PIRAN	IZOLA	KOPER MESTO	KOPER PODEŽELJE
Akacije	Monika Buhančič	Monika Buhančič	Damir De Simone	Damir De Simone
DeSUS	Tomaž Gantar	Branko Simonovič	Sonja Poljšak	Iztok Klenar
DSD	Marko Kocjančič	Pavel Nadoh	Valentina Horvat	
Gibanje za Slovenijo	Eva Podoyšovnik Axelsson	Eva Podoyšovnik Axelsson	Smiljan Škarica	Smiljan Škarica
LDS	Tatjana Voj	Darko Filiput	Majda Stepančič	Olga Jazbinšek
Lista Virant	Igor Maher	Nina Jerebica	Janez Šušteršič	Ingrid Mahnič
NSi	Romana Uršič	Romana Uršič	Alenka Bogateč	Miloš Klinec
Pozitivna Slovenija	Gašpar Gašpar Mišič	Lej la Hercegovac	Gašpar Gašpar Mišič	Tina Komel
SD	Patrick Vlačič	Breda Pečan	Alenka Kovšca	Marijan Križman
SDS	Denis Fakin	Edi Pobega	Kristina Radovčič	Darij Novinec
SEM-Si	Ingrid Mačešič	Helena Pečarič	Marko Majkič	Helena Pečarič
SLS	Franc Krajnc	Bojan Zadel	Renata Picej Klančnik	Teja Kocjančič
SNS	Ginter Kržišnik	Ginter Kržišnik	Katjuša Božič	Sara Viler
SSN	Ana Marija Hafner	Ana Marija Hafner	Leonida Jakopec	Leonida Jakopec
Stranka humana Slovenija	Bogdan Podgajski	Simon Omahen	Maja Podgajski	Maja Podgajski
TRS	Valter Pikel	Matilda Škrlj	Darja Mozetič	Tanisa Strelekar Benulič
Zares	Etbin Tavčar	Franco Juri	Franco Juri	Primož Bebler
Zeleni Slovenije		Veronika Prašnikar	Iztok Babič	Iztok Babič
SMS Zeleni	Nea Lulik	Aleš Bohinec	Franc Malečkar	Bojan Frančeškin
Pozdravljeni sokrajani!
Že od nekdaj je rek »Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal!« in spet smo v času, ko si moramo pomagati sami.
Zaprite oči...
V mislih se za trenutek preselite na »divjo plažo« pod Sečo. To je travnik na nasutem delu med avtokampom Lucija in Ribičem. Na tem ogromnem travniku se bohoti samo ena velika akacija. Pred kratkim so tu naredili peš pot. Ponoči zgleda kot letališče, je pa zelo prijetno in koristno. Ste se locirali? Ogromen zelen travnik, peš pot in klopce s pogledom na morje. Nobenega avta, nobenega hrupa, nobene gneče, nobenega stresa. Samo mir in užitek v naravi.
Družbeno koristno!
Prav na ta del bomo postavili zunanji fitnes. Ker bo NAŠ ga bo lahko uporabljal vsak, ob vsakem vremenu in ob vsaki uri. Zunanji fitnes je sestavljen iz 10 trenažerjev, naprav s katerimi delamo vaje za posamezno mišično skupino. Na vsaki napravi bo opis, kako se vajo izvaja in na katere mišice deluje. Teh 10 naprav zavzema celo telo.
Kaj je lepšega, kot se sprehoditi ob morju, narediti par vaj na aparaturah, ki so v bližini, pogledati sončni zahod in se sproščen, zadovoljen in vesel, da si nekaj naredil zase, vrniti domov.
Zakaj vam to govorim?
Vsa ta romantičnost in praktičnost tam na koncu Seče tudi nekaj stane. Tak zunanji fitnes stane skoraj 10.000 €. Nekaj bo še stala postavitev, ampak to bomo v glavnem naredili udarniško, kot v starih časih. 10.000 € je za posameznika velik denar. Ampak če 1000 ljudi da le vsak po 10 € smo že prišli do tega zneska in zunanji fitnes - tam na Seči že stoji.
Zaprem oči in že vidim kako se množica ljudi, prijateljev, žensk in moških, mladih in starih srečuje, druži, pogovarja in telovadi na fitnes napravah. Skupaj uživajo v naravi in soncu, ki se ravno počasi spušča za Savudrijo in na nebu riše odtenke rdeče barve, ki jo lahko vidimo samo pri nas. Turisti plačujejo, da lahko to gledajo, mi pa imamo vse to tukaj. Zato dajmo, izkoristimo ta kraj in ta prostor.
Potrebujemo vas!
Rabimo vaših 10 €. Vem tudi 10 € je denar. Tudi za teh 10€ je treba delati nekaj ur. Na žalost pa z 10 € kupimo vsak dan manj, če pa jih damo na kup se bodo moji - vaši in 10€ od drugih spremenili v nekaj, kar bomo lahko uporabljali vsi. Vi, vaš partner, vaši otroci, vnuki, starši, nonoti, prijatelji, sosedje...vsi, ki si bodo to želeli.
Bom obrnil stavek. Prosim Vas, da se odpoveste 10€ , ker prav vsakih 10€ je pomembnih! Poleg zunanjega fitnesa bomo postavili tablo, na katero bomo napisali imena vseh, ki bodo sodelovali in pomagali postaviti teh 10 naprav. 1000 ljudi velika številka! Če ste slučajno podjetnik in vaši firmi ne grozi bankrot borno SUPER zadovoljni, če nam lahko nakažete malo več. Je pa res, da vzamemo vsak znesek, ker bo pot do 10.000 € in zunanjega fitnesa tam pod Sečo naporna.
Naj Vas že sedaj povabim na otvoritev zunanjega fitnesa, ki bo v nedeljo, l .4.2012 oblO. uri, med pohodom Povežimo soline 2012
In še najpomembnejše!
Vaših neprecenljivih 106 nam lahko nakažete na TRR: 1010 0003 6852 817 pripis FITNES.
Za vse informacije sem Vam na voljo na tel.št. 041 72 42 62 HVALA!!!
Uspešen dan!	Moj m ir Kovač
Čas odločitve
Slovenci že dolga stoletja pišemo svojo zgodovino in to vse od takrat, ko so se začeli oblikovati današnji slovanski narodi, ki so se naselili v te kraje. Bili smo poljedelci, čuvali živino, slavili božanstva in se bali naravnih nesreč. Naši predniki so doživeli in preživeli pomanjkanja, revolucije, krize in vojne, a ko je bilo treba, so bili vedno enotni.
Davnega leta 1848 je nastal politični program Zedinjene Slovenije, kije zahteval eno upravno enoto in enakopravnost jezika. Revolucija je kmetom prinesla zemljiško odvezo, čeprav z odškodnino. Po obnovi ustavnega življenja so se leta 1867 oblikovale prve politične struje in iz Bleivveisovega konzervativnega kroga je leta 1892 nastala prva Katoliška narodna stranka in od leta 1905 Slovenska ljudska stranka. Leta 1873 se je svet srečal s hudo gospodarsko - agrarno -krizo, ki se je 28. oktobra 1929 ponovila v veliko hujši obliki, najprej v ZDA s propadom borz, nato pa tudi v ostalih delih sveta. Svetovna gospodarska kriza je leta 1933 pripeljala na oblast tudi samodržce, diktatorje, ki so obubožanim narodom obljubljali svetlo prihodnost, a so jih popeljali v vojne spopade, iztrebljanja in propad.
Slovenci smo vedno nekaj zahtevali, sanjali, a dobili bolj malo. Zahtevali smo načelo kulturne avtonomije. Za federativno republiko južnih Slovanov se je lata 1913 izrekel že naš pisatelj Ivan Cankar in tako se leta 1917pojavi „Majska deklaracija ", ko so Slovenci zahtevali samostojnost Jugoslovanov v avstrijski monarhiji. Leto pozneje, L decembra 1918, je bila ustanovljena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Leta 1920, dve leti po razpadu Avstro-Ogrske, je Slovenija s „ Koroškim plebiscitom “ izgubila del Koroške. Med drugo svetovno vojno so si Slovenijo razdelili Italijani, Nemci in Madžari. Med Slovenci in ostalimi narodi nekdanje Kraljevine Jugoslavije se je izoblikovala zavest o svobodi, ki smo jo izbojevali v narodnoosvobodilnem boju, ki je zahteval skoraj 1,7 milijona žrtev. V najbolj občutljivem obdobju graditve naše nekdanje skupne domovine Jugoslavije, v prelomnih letih 1940 -1942, je na Slovenskem že tudi delovala Slovenska ljudska stranka, ki je danes v Sloveniji že ena od 76 strank, kar potrjuje razvejanost političnega življenja na Slovenskem.
V povojnih letih 1945 -1948 smo kot sestavni del Federativne ljudske republike Jugoslavije res „dobili“ del Primorske, izgubili pa Trst, Gorico in lep košček Istre, za katerga se moramo sedaj zavzemati prek mednarodne arbitraže.
Tudi danes Slovenci nismo povsem samostojni, kajti po Beogradu je naš novi gospodar v Bruslju in nam že narekuje kako moramo živeti.
Res je, živimo v prelomnem času, ki ga zaznamujejo trije poglavitni dejavnike; finančna in z njo gospodarska ter posledično tudi dolžniška kriza, kriza vrednost in razslojevanja naroda.
Predčasne volitve 4. decembra 2011 vsekakor narekujejo čas odločitve. Tudi, če bo treba, odločitve o spremembi obstoječega družbenega reda, ki nam očitno ni prinesle napredka.
AKV
■
V portoroškem turizmu ni dovolj sodelovanja
Na strokovnem omizju o prihodnosti turizma z naslovom „Turistična destinacija Portorož 2011 skozi očala turista66, 9. novembra, v prostorih UP Fakultete za turistične študije v Portorožu, so ugotovili, da turistično gospodarstvo kljub velikim strategijam še vedno nima dorečenega prihodnjega razvoja, daje premalo sodelovanja med institucijami, hotelirji in Občino Piran.
Gost v Portorožu porabi povprečno na dan 90 evrov, neznano kam pa izpuhti iz evidence za okoli 30% podatkov o prenočitvah in prihodkih.
Na fotografiji Primorskega utripa (z leve): Tomi Brezovec, Polona Senčar, Jadran Furlanič, Janez Jager, Dr. Helena Nemec Rudež.
turizem Občine Piran, turizem le v naslovu. To pa naj bi bilo tudi vse. Furlanič je priznal, da združenju vedno znova zmanjkuje sredstev za promocijo. Od okoli 600 tisoč prejetih evrov združenju na koncu ostane le okoli 30 tisoč evrov za promocijo. “Velik problem so podatki, objavljeni tudi v medijih, ki pa niso popolni. Hrvaška je rešila problem evidence prenočitev gostov pri zasebnikih, pri nas pa “zbeži” okoli 30%. Z zasebnimi sobodajalci ne sodelujemo dovolj. Sicer pa podatki o prenočitvah ne povedo veliko. Moja skrb je dobro predstavljena Slovenija v tujini. Tudi zato smo se letos predstavili na šestih turističnih sejmih. Ob vsem tem meni, da so najpomembnejši podatki o zaslužkih”. Bil je tudi samokritičen: “Občina bi morala letno ocenjevati moje delo”.
V razpravi, ki jo je povezoval mag. Tomi Brezovec, so sodelovali povabljeni naši znani turistični delavci: Jadran Furlanič, direktor Turističnega združenja Portorož, Janez Jager, izvršni direktor trženja v Hotelih LifeClass, dr. Helena Nemec Rudež, izredna profesorica in raziskovalka, UP FTŠ Turistica, Polona Senčar, direktorica agencije M a o n a Piran, dobitnica letošnjega turističnega pri zn anj a Občine Piran in Zelen Batagelj Valicon.
Publika,med njimi veliko študentk in študentov Turistice, se je s številnimi komentarji in vprašanji vneto
vključevala v pogovor o tem kaj šepa v naši turistični ponudbi, kakšne goste bi si želeli in predvsem tudi o tem kaj si turisti mislijo na našem, zlasti portoroškem turizmu in ali turistično gospodarstvo deluje povezano ter kakšna je pri tem vloga države in občine.
Portorož je osrednja turistična destinacija
Kljub nekaterim kritičnim pripombam glede ponudbe so ugotovili, da je Portorož osrednja turistična destinacija, ki ima tradicionalno oblikovano turistično ponudbo.
A ima še vedno nedorečen prihodnji razvoj. Prav prihodnje smernice turističnega razvoja Portoroža bodo dragocena informacija o tem, kako ga poznavajo danes turisti in ali smo res tako zanimivi, da si v piranski najbolj turistični občini lahko obetamo dolgoročno dober obisk gostov? Rezultate raziskave je na kratko podala dr. Helena Nemec Rudež (naročnik TZ Portorož). V primerjavi s konkurenčnimi destinacijami so gostje Portorož ocenjevali nekoliko slabše, med drugim najslabše kulturne prireditve, možnosti nakupov, prireditve in podobno. Največkrat so omenjali Koper, Izolo, Pulj Gradež... Občinski svetnik Moj mir Kovač
je slikovito prikazal portoroško zunajpenzionsko ponudbo; tri pizzerie, ena gostilna, ena trgovina, nekaj turističnih spominkov in konec. Janez Jager seje vprašal s kom se mi v Portorožu lahko primerjamo, kaj ponujamo gostom? Imamo takšne kot si jih zaslužimo. Portorož je majhna turistična destinacija, 6000 postelj, 3000 sob, zato si tudi ne moremo
Anja Kranjc,
koordinatorica projektov iz NEC Cerknica je bila v svojem izvajanju temeljita in tudi konkretna. Meni, da nam velike strategije o razvoju turizma ne bodo prinesle nič, če ne bomo znali vzpostaviti tesnejši stik z gosti in prisluhniti njihovim zahtevam. Motijo nesodelovanje med institucijami odgovornimi za turizem in turističnimi podjetji.
Dr. Duša Kernel
Umek je vprašala kaj se dogaja s Kosmačevo hišo v Portorožu. Meni, da bi morala biti namenjena izključno samo kulturi. “Sprašujete se kaj je simbol Portoroža? Saj to je morje, čisto morje! Redno pozabljamo na zaledje in premalo promoviramo domačo istrsko hrano”.
privoščiti obsežne in drage promocije, zlasti tudi zato, ker ima Turistično združenje Portorož za te namene letos na volijo le okoli 30.000 evrov! Odgovoril je tudi na kritike češ da hotelirji ne sodelujejo pri raznih širše zastavljenih promocijskih akcijah in prireditvah. “Mi ne zaklepamo gostov z namenom, da bi čim več zapravili le pri nas. Povedal je že znano ugotovitev, da je zaradi ekonomske krize kupna moč turistov manjša. Polona Senčar gleda na destinacijo nekoliko širše in meni, da je treba v promocijske aktivnosti vključevati tudi mesto Piran, ki ima v kulturno - zgodovinskem in arhitektonskem smislu res kaj pokazati.
“Zbeži” nam okoli 30% prenočitev”
D ar ko Ravnikar,
ki je sodeloval pri izdelavi Turistične strategije Pirana 2008, pravi, da se v Portorožu vse konča na “KEMP” -Kempinski in kamp. Gost de luks hotela Kempinski Palače pričakuje de luks kategorijo tudi, ko stopi na cesto! Sicer pa, strategija je napisana zato, da se jo uresničuje, ne pa da ostane v predalu. Poudaril je, da Portorožu odjeda goste Koper. Zaledje je kot speča lepotica, neizkoriščeno. Pomembno je oblikovanje blagovne znamke.
Direktorica Hotela Tartini je ob tem dodala, da bi bilo treba piransko turistično strategijo nekoliko prevrednotiti, saj kar nekaj stvari ni uresničenih, na primer gradnja novih 3000 turističnih ležišč.
Mag. Tomi Brezovec je vse povedano na koncu strnil v ugotovitev , da je razprava pokazala nekaj, kar poznajo tudi naši gostje ter da gre za problem sodelovanja pri ponujanju turističnega proizvoda.
Jadran Furlanič je
bil kritičen na račun nekoordiniranega sodelovanja med državo, Slovensko turistično organizacijo (STO), Turističnim združenjem in Občino Pira. “STO načrtuje promocijo brez poznavanja dogajanj v določenem kraju”.
Mojmir Kovač je ob tem omenil, da ima občinski urad za gospodarstvo in
VLucijismopočastilispominsko ploščo padlim za svobodo
V četrtek, 27. oktobra 2011, je odbor ZB za vrednote NOB pri KS Lucija priredil obisk spominskega obeležja padlim borcem za svobodo, ki je pri KS Lucija. S svojim prihodom je to obeležje počastil tudi piranski župan Peter Bossman, ki je k spominki plošči položil venec.
Govornik, predsednik odbora Janez Gerkšič, je vsem prisotnim govoril o trpljenju in boju padlih junakov in njihove zasluge za našo svobodo, kar je s Kajuhovo recitacijo „Materi padlega partizana11 poudarila tudi tov. Faturjeva.
Ob tej priložnosti smo bili udeleženci prijetno
Spominska slovesnost v Portorožu
Združenje borcev za vrednote NOB iz piranske občine je tudi letos, na dan občinskega praznika,	15.
oktobra, organiziralo spominsko slovesnost pred spomenikom padlim pomorščakom na ploščadi v Portorožu.
Slavnostni govornik je bil Tit Turnšek, ki je opozoril na namerno potvarjanje zgodovine in spomnil na čase, ko je slovenski človek užival več svojih pravic kot jih ima danes.
Mornariški odred je bil ustanovljen leta 1944 in je v času do konca druge svetovne vojne odločilno prispeval k zavarovanju Jadranskega morja, za kar so številni dali tudi svoje življenje, umirali pa so tudi mornarji, delavci na ladjah in pristaniški delavci, ki pa jih žal nihče nikoli ne omenja.
Vsem padlim pomorščakom v spomin so položile vence številne delegacije, med njimi delegacija 430 diviziona Slovenske vojske - mornarji Ankaran, delegacija Občine Piran, delegacija Splošne plovbe , delegacija Območnega združenja borcev za vrednote NOB Piran, delegacija iz občine Aquilea in delegacije političnih strank.
V kulturnem programu so nastopili piranski Mladinski pihalni orkester, Maja Gal Štromar in komorni pevski zbor Karol Pahor Piran.
Prireditev je povezovala Elizabeta Fičur.
Podelili so tudi zlato plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki jo je prejel Željko Slavec.
presenečeni nad zelo uspelim obiskom učencev iz OŠ Lucija, iz 5. razreda oddelkov a, b in c. Namreč ob obisku našega odbora v šoli je gospa ravnateljica mag. Katja Arzenšek takoj pristala na to, da se učiteljice petega razreda s svojimi učenci udeležijo spominskega obeležja s petjem in recitacijo.
Moram poudariti, da smo bili vsi prijetno presenečeni kako so učiteljice a, b, c petega razreda te svoje učence zelo dobro pripravile za nastop zborovskega petja ob spremljavi harmonike in recitacijo, saj so imeli v resnici le nekaj dni časa za pripravo. Lepo je bilo videti to veliko skupinico otrok, ki so čakali samo na ukaz svojih učiteljic.
Na harmoniko sta zaigrali dvojčici Peroša Julijana in Katarina, ki sta se odlično odrezali ob spremljavi šolskega zbora s pesmijo Šivala je deklica zvezdo in Domovina naša je svobodna. Pristopile so še Ana Simič, Lin Colja in Neža Butinar, ki so lepo recitirale pesem Toneta Pavčka -Balada.
Zahvaljujemo se imenovanim učiteljicam in učencem za tako lep in uspešen nastop, v upanju da bodo še naprej radi prihajali na tako pomembna spominska obeležja.
V imenu odbora ZD in v svojem imenu še enkrat hvala!
Marija Fatur
i W
primorski u'r!p
Slaba prometna povezanost Istre
Na 5. mednarodnem sejmu pršuta ISAP 2011 v hrvaškem Tinjanu je bila tudi okrogla miza z naslovom Prometna povezanost in turizem v funkciji razvoja Istre brez mej. Podpisali peticijo.
Z okrogle mize v Tinjanu o cestni in železniški infrastrukturi v Istri.
Občina Tinjan in Društvo za slovensko-hrvaško	čezmejno
sodelovanje in druženje na območju eko parka Kras sta v času 5. mednarodnega sejma pršuta ISAP 2011 v soboto, 22. oktobra 2011, v Domu mladih v Tinjanu organizirala okroglo mizo, na kateri so udeleženci iz Slovenije in Hrvaške razpravljali in se tudi spraševali zakaj se že večkrat poudarjeni predlogi z njihovih srečanj za izboljšanje prometne infrastrukture in povezave na območju slovenske in hrvaške Istre ne premaknejo z mrtve točke, saj je to tudi med drugim temeljni pogoj za večje sodelovanje obeh držav na področju blagovne menjave in turizma.
Podpisali peticijo
Prisotni so ugotovili, da se od njihovega zadnjega srečanja v letu 2010 ni nič spremenilo. Podpisali so tudi peticijo za ohranitev železniške povezave Divača-Pulj - Lupoglava - Raša.
Menijo tudi, da bi z združenimi močmi in projekti o vlaganjih v izboljšanje železniške in cestne povezave lahko kandidirali tudi na razpisih za evropska sredstva.
Kdaj hitra cesta Koper -Dragonja?
Na okrogli mizi so izpostavili tudi velik problem cestnih zastojev in tudi deset kilometrskih kolon na cesti Kaštel - Dragonja - Koper. Hrvaška je zgradila hitro cesto (Vpsilon) vse do Kaštela, Slovenija pa na relaciji Koper - Dragonja nima niti zarisane dokončne trase.
Dragan Picko iz Slovenije je povedal, da so se postopki umeščanja hitre ceste v prostor na relaciji Koper - Šmarje -Dragonja začeli že leta 2004, da pa so se zadeve zaostrile; DARS ne sme več samostojno najemati kreditov, prostih proračunskih sredstev države pa tudi ni.
Udeleženci so z nostalgijo gledali slike ostankov nekdanje železniške proge v hrvaški Istri. Namreč železniška proga Divača - Pula je funkcionirala že leta 1876 in vse do leta 1905. Tudi železniški tunel Učka, ki ga je spomladi 1993 svečano odprl danes pokojni predsednik Franjo Tudman, je lep spomin na nekdanje obetavne čase.
Doc dr. Orbanič je seje vprašal ali je smisel potovati z vlakom, če za pot od Ljubljane do Pulja potrebujete kar 5 ur?
Po drugi strani pa svoje pove tudi ekonomska računica - preprosto je premalo potnikov. Na primer na relaciji Buzet - Pulj povprečno dnevno samo 50.
Omenjali so tudi zahtevo Slovenije, da ji Hrvaška plača 150 milijonov evrov za vlaganja v železniško in cestno infrastrukturo na istrskem območju v času Jugoslavije. Predlagali so, da se
to vloži v železniško infrastrukturo ter da se pospeši mednarodni turistični promet na tem območju.
Na koncu so se vsi zavzeli, da bi morali ideje o izboljšanju infrastrukturne in prometne povezave uresničiti vsaj v petih letih, čakajo pa tudi kaj bodo prinesla nove parlamentarne volitve, ki so 4. decembra 2011 hkrati v Sloveniji in na Hrvaškem.
Pršuti odlični, a tudi dragi
Na 5. mednarodnem sejmu pršuta ISAP 2011 v hrvaškem Tinjanu,
22. in 23. oktobra 2011, je mesne izdelke - pršut, klobase, salame, panceto, ovčji in kozji sir, oljčno olje in druge domače specialitete predstavilo 29 proizvajalcev iz Istre,
Dalmacije, Kvamerja,
Krka, BiH, Slovenije (Kras), Avstrije, Italije Španije, Portugalske,
Francije	in
Nemčije.
Sejem pršuta v Tinjanu je edinstvena prireditev na območju Istrske Županije, na kateri se s svojimi odličnimi gastronomskimi specialitetami in posebnostmi predstavijo številni proizvajalci iz različnih držav.
Za kilogram narezanega pršuta
je bilo treba odšteti 400 kun (55 evrov), kar pa ni tako poceni.
Tudi letos se podelili številne nagrade za kakovost. Naslov šampiona je osvojila pršutoma Antolovič iz hrvaške Istre.
FOTO: Primorski utrip.
Splošna bolnišnica Izola
Bolnik na hribu
Iz strokovnih krogov prihajajo vesti o velikih finančnih izgubah v slovenskih bolnišnicah. Po naših podatkih je finančni položaj Splošne bolnišnice Izola še posebno težak. Vzrokov za tako stanje je več. Na finančno izgubo v slovenskih bolnišnicah vpliva predvsem neskladje med cenami zdravstvenih storitev in cenami potrošnega materiala (zdravil, medicinske opreme,...). Cene zdravstvenih storitev so prenizke v primerjavi s cenami potrošnega materiala.
Drugi vzrok za finančni primanjkljaj v izolski bolnišnici je treba iskati tudi v energetsko potratni stavbi, ki ni bila narejena v skladu s sedanjimi energetskimi standardi.
Naglavni vzrok zafinančno izgubo vodstvo bolnišnice ne more vplivati, saj je politika cen zdravstvenih storitev prepuščena vodenju zdravstvene blagajne (ZSSS), ki ima monopolni položaj v državi.
V	obalnih odborih SDS menimo, da bi moralo Ministrstvo za zdravstvo čim prej odpraviti monopolni položaj zdravstvene zavarovalnice, saj bi ustrezna konkurenca v zdravstvenem zavarovalništvu pripeljala do ustreznejših cen zdravstvenih storitev.
Drugi vzrok za izgubo v Bolnišnici Izola bi lahko odpravilo vodstvo samo. Čim prej bi morali pristopili k energetski sanaciji objekta. Takoj bi morali zamenjati iztrošene, energetsko potratne peči centralne kurjave, izolirati bi morali pročelje, zmanjšati zasteklene površine. Na streho bi morali postaviti kolektorje ali foto voltaične panele za pridobivanje elektrike.
V	naši stranski smo prepričani, da je vodstvo bolnišnice storilo bore malo ali nič za zgoraj predlagane rešitve. Vsem je znano, da skuša vodstvo bolnišnice, s podporo sveta bolnišnice, uvesti plačevanje parkirnine, tako za zaposlene kot za paciente, ki prihajajo na zdravljenje. Smo mnenja, da vodstvo bolnišnice poskuša omiliti finančni položaj s prilivom denarja od parkirnin. Tak ukrep je nemoralen in nečloveški. Krni ugled Bolnišnice Izola. Znano nam je, da je bila gradnja zapornic in namestitev ustreznih avtomatov zelo draga. Sprašujemo se, če ni bil v ozadju določen interes gradbenega lobija ali pa morda kakšni drugi zasebni interesi. Iz prakse vemo, da pacienti čakajo na pregled tudi po več ur. V bolnišnico prihajajo na zdravljenje predvsem starejši in upokojeni ljudje. To populacijo bi taki ukrepi najbolj prizadeli, saj so pokojnine nizke, narava njihovih bolezni pa zahteva pogoste kontrole v bolnišnici. Finančno bodo prizadeti tudi delavci bolnišnice, predvsem nizki in srednji kadri. Mesečna parkirnina za osebje bolnišnice naj bi bila 15 evrov, kar je 180 evrov na leto. To predstavlja polovico mesečne plače strežnega osebja.
V	naši stranki menimo, da bi bilo z denarjem, ki je bil namenjen za ureditev parkirnih mest, bolje kupiti primernejše, energetsko manj požrešne peči za centralno kurjavo. Na ta način bi bolnišnica prihranila približnol5 odstotkov energije.
Ob prihodu na delo bi uvedba parkirnin ustvarila večje kolone avtomobilov. S tem bi se povečala emisija škodljivih izpušnih plinov. Ustvaril bi se večji prometni kaos, kot ga poznamo danes. Problem parkirnine ne bo rešil drastičnega pomanjkanja parkirnih mest. Ne bo povečal varnosti vozil ob odsotnosti varnostnikov. S takimi ukrepi pacienti in osebje ne bodo pridobili ničesar. Vodstvo bolnišnice bi moralo najprej poskrbeti, s sodelovanjem obalnih občin, za primeren javni prevoz. Obstoječi je nezadosten in nefunkcionalen. Znano nam je, da po 16. uri ni več avtobusne povezave, ki bi povezovala bolnišnico z okoliškimi mesti. V naši stranki smo prepričani, da bi se moral javni prevoz do bolnišnice subvencionirati. Pri subvenciji bi morale sodelovati vse tri obalne občine. Avtobusi bi morali voziti pogosteje in tako razbremeniti cestni promet na relaciji mesto-bolnišnica. S tem bi razbremenili tudi površine okoli bolnišnice, ki so namenjene parkiranju. Le-te bi lahko ozelenili in pripravili okolico prijaznejšo bolnikom. Na daljši rok pa bi veljalo razmisliti o izgradnji ustrezne garažne hiše, ki bi pokrila vse potrebe po parkirnih mestih. S trenutnim gospodarjenjem v Splošni bolnišnici Izola smo nezadovoljni, ker finančno obremenjuje paciente in osebje bolnišnice, saj s takim delovanjem krni ugled te zdravstvene ustanove.
Zaradi vseh teh vzrokov naši obalni odbori SDS izrekamo nezaupnico vodstvu Splošne bolnišnice Izola, kakor tudi svetu bolnišnice.
OO SDS Piran
Postopek zoper občinskega uradnika
Visoki občinski uradnik v Kabinetu piranskega župana Petra Bossmana Dimtrij Šamšal se bo moral 16. novembra pri sodnici za prekrške napiranskem okrajnem sodišču zagovarjati in braniti svoj ugled zaradi vožnje službenega avtomobila v vinjenem stanju pred nedavnim v nočnih urah na Seči, ko je policijo poklical lastnik ograje, v katero je „neznani“ voznik treščil z avtomobilom. Policija ne ugotavlja kaj sta tam ponoči počenjala on in njegova službena kolegica, pač pa jo je zanimalo kdo je vozil, kdo povzročil prometno nesrečo in ali je bil voznik vinjen. Nekaj tega so že ugotovili, na licu mesta in spisali kazensko prijavo. Šamšal je bil takoj ob vozniško dovoljenje (za 24 ur, sodnica pa se bo odločila ali bo to trajno) in plačati bo moral kar zajetno kazen.
Trdi, da ni vozil on!
„Trdim, da nisem vozil jaz, kljub temu sem pripravljen plačati popravilo občinskega vozila11, nam je povedal. Šamšal ima pri županu, za katerega je veliko postoril v času volilne kampanje, deponirano bianco odpoved pogodbe o delovnem razmerju, vendar ga župan ne namerava odsloviti, saj seje to, kot pravi, zgodilo zunaj službenega časa.
Občina Piran je praznovala
Na osrednji dobro obiskani prireditvi ob prazniku Občine Piran v portoroškem Avditoriju, 16. oktobra, je župan Peter Bossman podelil najvišje priznanje Zlati grb Občine Piran Miri Ličen Krmpotič
za večdesetletno ustvarjanje na likovnem področju in za njen nenadomestljiv prispevek pri restavriranju posvečene cerkvene dediščine.
V kulturnem programu so nastopili:
V čast in slavo 50. obletnice delovanja Forma vive sta Toni Biloslav in župan Peter Bossman v avli Avditorija prerezala veliko torto.
Režija: Lada Tancer.
Večerje povezovala Katja Pišot.
11. praznik kakijev v Strunjanu
Datum, ure in sploh vse se je odlično ujemalo. Tudi na letošnjem, že tradicionalnem 11. prazniku kakijev v Strunjanu (od 11. do 13. novembra 2011). Obiskovalci so lahko kupili sočne sadeže (zabojček omedenih kakijev 7 evrov, trdih 6 evrov), kakijevo krostato (2,5 evra), kakijev sladoled, pa še veliko drugega.
Sodeč po masovnem obisku je postala prireditev ena izmed naj večjih in promocijsko učinkovitih za Strunjan, piransko občino in turizem, saj se na prireditev pripeljejo že kar cele skupine z avtobusi iz različnih oddaljenih krajev.
Na slavnostni otvoritvi so ljubitelje tega zdravega zlatega sadeža, ki izvira iz Kitajske in je dolga leta ostajal nepobran na drevesih, pozdravili predsednik TD Solinar Strunjan Franco Giassi, predsednica KS Strunjan Marina Knez in Miran Gaspari -Talaso Strunjan, ki imajo tudi največ zaslug za obstoj in prodor prireditve v slovenski prostor.

Prisotne so nagovorili tudi župan Peter Bossman, vodja Krajinskega parka Strunjan mag. Marko Starman, pater Niko pa je kot običajno vse skupaj lepo blagoslovil. Na prireditvi je sodelovala tudi Solinarska družina, za vesele urice pa so poskrbeli glasbeniki in pevci - muzika Sv. Lazarja Boršt in skupina mandolistov Serenate iz Skupnosti Italijanov G. Tartini Piran. Podelili so tudi tri priznanja. Prireditev 11. novembra je povezovala Zora Mužinič.
11. Gala večer novih baletnih koreografij
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Društvo baletnih umetnikov Slovenije sta v nedeljo, 13. novembra 2011 ob 19. uri v Avditoriju Portorož organizirala 11. Gala večer novih baletnih koreografij na slovensko glasbo.
Nastopili so že priznani in obetavni mladi baletni plesalci:	Tetiana
Svetlična, Erič Borrough, Katarina Škrjanc, Mitja Obed, Nastja Bremec, Michal Rynia, Dana Petretič, Siniša Bukinac, Mojca Majcen, Zala Dodič, Lukas Ziher, Petra Zupančič, Jan Ravnik, Evgenija Koškina, Gaj Žmavc, Jasna Zavodnik, Rosana Hribar in Gregor Luštrek.
10 novih plesnih koreografij so pripravili: Tetiana Svetlična, Andrew John Stevens, Nastja Bremec & Michal Rynia, Milan Lazič, Tamara Divjak, Alena Medič, Dimitrij Popovski, Gaj Žmavc, Jasna Zavodnik, Rosana Hribar & Gregor Luštrek.
Društvo, ki dobro
Letošnja letina je predvsem postregla s sušo, a kaki seje (zlasti tam, kjer so tgLerhj 70 c\/n/P Čl FIFI P drevesa zalivali) trmasto obdržal in ponekod tudi obilno obrodil. Tudi okus
je očitno boljši. Pesmice o kakiju so pripovedovali tudi malčki iz lucijskega in strunjanskega vrtca, podružnične OS Lucija v Strunjanu in Centra za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan., ki so razstavljali tudi svoja likovna dela na temo kakija. Kmetijsko svetovalna služba Koper j e pripravila tudi predavanja o predelavi in sušenju kakija.

SOLINAn
STRUNJAN - STRUGNANO
BCINA ifUME Dl
Marko Starman je dejal, da so v Krajnskem parku Strunjan že osvojili blagovno znamko za oljčno olje, podoben naziv pa lahko pričakujejo za kaki in artičoke. Sicer pa bo Strunjan postal tudi svetovno znan kraj na proslavi prihodnje leto (predvidoma avgusta), ko bodo v cerkvi obeležili 500 - letnico Marijinega prikazanja.
◄ Tudi Solinarska družina je dobila priznanje.
			srsuiJ iA/Ek.4.
	f J*	rf*- ff	
Društvo invalidov Piran je za svoje člane organiziralo enotedenski oddih v Zdravilišču Dolenjske toplice. Med 22 člani je bilo tudi 6 ali 7 težjih invalidov s palicami ali berglami. Naši organizatorki in spremljevalki sta bili Marija Družina in Veronika Fuks, katerima se vsi s to objavo v Primorskem utripu osebno zahvaljujemo za resnično pozornost do nas vseh, še zlasti pa do težjih invalidov. Bile so povsod zelo pozorne in priskočile so na pomoč, ko je bilo potrebno, tudi pri počasnejšem sprehodu.
Ob prihodu v zdravilišče je bilo že vse urejeno, tako s sobami kot za prehrano, trije dnevni obroki in to po izboru, tudi za diabetike. Krasno plavanje in telovadba v bazenih s temperaturo vode 32 stopinj C, proti plačilu z 20 odstotnim popustom pa smo lahko koristili tudi druge storitve. Na željo posameznikov so bili organizirani tudi sprehodi. Ni nam bil dolg čas, še zlasti, ko seje oglasila Veronika, ki nas je pogosto spravljala v smeh. Tudi vožnja z avtobusom je bila prijetna. Dan pred odhodom sta nas naši mentorici povabili na sestanek, ko je lahko vsak od nas povedal, če je bil zadovoljen z bivanjem, ali pa dal tudi pritožbo. Resda, bile so samo pohvale, pa še Vera Močnikova nas je pogostila z odličnim pecivom, kiji ga je prinesla hčerka.
Vsi takrat prisotni se našemu odboru invalidov iskreno zahvaljujemo za lep teden sprostitve, ki nam vsako leto pride še kako prav. Tudi cene so bile zmerne.
Vsem v odboru 1 epa hvala za pozornost do svojih članov, Mariji in Veroniki pa še posebej za njuno skrb.
Marija Fatur, Lucija.
. *
12	primorski utp
Vinska kraljica je Tina Lake
MESTNA KNJIŽNICA PIHANBB BIBLIOTECA CIVICA PIRANotetf
k d
PRIMORSKI utrip
2011
070(497.12)

O, <113
COBISS a
Na 16. tradicionalnem Martinovanju v šotoru Vina Koper, 11. novembra 2011, je koprski župan Boris Popovič okronal novo letošnjo vinsko kraljico Slovenske Istre. Za njenimi vinskimi kraljicami Elizabet Bordon, Ano Pucer in Deboro Cotič je to častno mesto prav na Martinovo zvečer prevzela Tina Lakošelja iz Marezig. Prejela je tudi dve lepi nagradi; od Avtoplusa v enoletno uporabo avtomobil od zlatarne pa zlati nakit.
nagovoru kako je treba piti vino.	Novo vinsko kraljico je okrona koprski župan
Boris Popovič.
Botra malvazije je postala Tamara Kozlovič, boter refoška pa Aleksander Lemut.
Mlado vino je z veliko mero duhovitosti blagoslovil škof Martin - Andrej Jelačin, ki je vsem svetoval; „V noči Sv. Martina, napravite kakšno hčerko ali sina“- in predlagal enominutni molk za našo vlado. Predsednik komisije za izbor vinske kraljice enolog Iztok Klenar je, zahvaljujoč naravi, soncu in pridnih rok vinarjev, tudi tokrat potrdil odličnost letošnjega pridelka. Večer je povezoval Claudio Krmac. Na Martinovanje so se kar s tremi avtobusi pripeljali tudi ljubitelji primorske vinske kapljice z Bleda.
► Za veselo razpoloženje so poskrbeli Primorski fantje.
Visoki priznanji za Rod morskih viharnikov Portorož
Društvo tabornikov Rod morskih viharnikov Portorož v letu 2011 praznuje 50. obletnico ustanovitve. Na jubilejni prireditvi v soboto, 12. 11. 2011, v portoroškem Avditoriju s pomenljivim naslovom „Prijateljski vozel - taborniških 50 let“, so se spomnili prehojene poti, prejeli pa so tudi kar nekaj pomembnih priznanj: Župan Občine Piran Peter Bossman je društvu podelil občinsko plaketo, tajnik Zveze tabornikov Slovenije Ivo Štajdohar pa jim je izročil zlato plaketo.
Piranski župan je izročil občinsko plakeo načelnici rodu Emy Zlato plaketo Zveze tabornikov Slovenije sta prejela Poljanšek. FOTO: AKV- Primorski utrip.	Emy Poljanšek in starešina rodu Roberto Krevatin.
Taborniki so s svojimi aktivnostmi v Portorožu začeli že leta 1959, a so naslednji dve leti delovali pod okriljem piranskega rodu. Leta 1961 so ustanovili samostojno enoto, sprva Četo morskih viharnikov Portorož, ki se je lata 1963 preoblikovala v Odred morskih viharnikov. Z dobrim delom so Portorožani že naslednje leto pridobili naziv Partizanski odred, razvili odredov prapor in se
v lokalnem okolju uveljavili kot pomembna društvena organizacija. Starešine Morskih viharnikov: Vera Sotlar, Pavla Krnel, Stojan Troha, Silva Križnik, Boris Mazalin, Janez Bauman, Zdenka Bajt, Milan Emeršič, Roberto Krevatin. Načelnice in načelniki Morskih viharnikov: Žare Guzej, Danilo Sabadin, Tine Guzej, Franc Lasič, Irena Smrekar, Roberto Krevatin,
Ingrid Mahnič, Tomi Brezovec, Tina Bržan, Miha Bejek, Tine Ravnikar, Emy Poljanšek.
Taborništvo je gibanje za mlade in družba na srečo, kot so dejali, vedno bolj priznava pomen in ohranjanje narave ter zdrav način življenja. Taborniki vsako leto organizirajo 14-dnevno taborjenje v naravi.
NLB Pokojninski nasvet
Ena odločitev je dovolj...
... ko gre za vašo pokojnino.
Za ohranitev doseženega življenjskega sloga tudi v pokoju lahko poskrbite sami. Čas je pomemben, saj prej ko boste pričeli varčevati, večjo pokojninsko rezervo boste ustvarili.
Za pokojninski nasvet obiščite NLB Poslovalnico Lucija, Obala 1 Mali pokličite na telefonsko številko 05 617 51 01.
nlbO
www.financni-nasvet.nlb.si/pokojnina Kontaktni center: 01 477 20 00