TISKOVINA Poøtnina plaœana pri poøti 9226 Moravske Toplice LETO XIV ØTEVILKA 69 22. april 2008 Glasilo Obœine Moravske Toplice SKRB ZA OKOLJE – EKOLOØKI OTOKI V pomladnih dneh œistimo na akcijah, pooblaøœeno podjetje odvaæa odpadke. Pomembno vzgojno vlogo imajo tudi »ekoloøki otoki«, ki pa v obliki, kakor smo februarja zabeleæili v Norøincih, ne opravljajo te vloge. Zabojniki so bili medtem preseljeni na drugo lokacijo. Uvodne strani Lipnice so zaradi bliæine madæarskega narodnega praznika posveœene problematiki narodnosti. Poroœamo z dveh sej obœinskega sveta, o praznovanju dneva æena in materinskem dnevu, stran posveœamo Termam 3000, ki so dobile novo vodstvo, saj je bil razreøen dolgoletni direktor Duøan Bencik, piøemo o cenah æivine in nekaterih akcijah vinogradnikov ter predstavljamo najuspeønejøe øportnike v obœini za leto 2007 (zdaj æe nekoliko odmaknjeno). V zaœetku maja bodo delavci podjetja Sauberma cher&Komunala v naøi obœini pobrali kosovne in nevarne odpadke; razpored odvoza objavljamo na 21. strani. Organizatorji nateœaj Fotografija meseca ne morejo biti navduøeni nad odzivom fotografov; vabimo, da odberete svoje posreœene posnetke in jih poøljete na nateœaj. Informacije o naœinu sodelovanja najdete na spletni strani obœine. Ludvik Soœiœ, urednik FOTO: Ludvik SOŒIŒ FOTO: Ludvik SOŒIŒ FOTO: Ella PIVAR SELO – Æupan in ugledni gostje z ministrom Janezom Podobnikom so simbolno zajeli vodo iz revitalizirane mlake na Makoterjevem bregu. Urejena je tudi vodna uœna pot; za mlako in pot skrbijo uœenci in uœitelji OØ Fokovci. MARTJANCI – Turistiœno druøtvo Martin je v sodelovanju s øtevilnimi druøtvi, posamezniki in malœki martjanskega vrtca pripravilo veliœastno velikonoœno razstavo. MORAVSKE TOPLICE – Letos mineva deset let od ureditve prvih polj za igranje golfa v naøem okolju. Zdaj igriøœe z 18 luknjami privablja øtevilne ljubitelje od blizu in daleœ. Fotografije: Geza Grabar, besedilo: Ludvik Soœiœ 22. april 2008 SREDSTVA ZA OBNOVO JAVNIH OBJEKTOV V proraœunu Obœine Moravske Toplice za leto 2008 smo po dolgem œasu uspeli zagotoviti del sredstev za potrebe posameznih naselij, in to namenskih sredstev, ki niso neposredno povezana s projekti øirøega znaœaja, kot so vodovod, kanalizacija ipd. in zaradi tega nudijo moænost, da skupaj z vaøkimi odbori oziroma krajevnimi skupnostmi pripravimo predlog obnove javnih objektov v posameznih naseljih in sanacijo oziroma vzdræevanje vsebin, ki smo jih doslej zaradi pomanjkanja sredstev odlagali v prihodnost. Preden se lotimo naœrta porabe teh sredstev, je nujno, da pride do dveh pomembnih reøitev. Prva je gotovo pokritje vseh obveznosti vaøkih in krajevnih skupnosti do proraœuna obœine, za kar bo potrebno v letoønjem letu ponekod porabiti kar celoten znesek sredstev, namenjen za obnovo javnih objektov v posameznem naselju, predvsem tam, kjer so dolgovi krajevnih oz. vaøkih skupnosti iz preteklosti veliki, ker so vodstva brez kontrole naroœala izvedbo razliœnih del, za kar v svojih planih niso imeli zagotovljenih sredstev. In drugiœ, potrebno bo izterjati vse terjatve krajevnih oziroma vaøkih skupnosti od fiziœnih oseb oz. gospodinjstev v teh naseljih, da ne bi prihajalo do situacije, ko nekateri, ki se zavedajo potreb sofinanciranja izgradnje posameznih skupnih objektov v naselju za to namenjajo pomemben del lastnih prihrankov, drugi pa se iz tega smejijo ali jih celo zasmehujejo, saj so prepriœani, da jih nihœe ne more izterjati. Æupan Franc Cipot Med javne objekte v posameznih naseljih v prvi vrsti seveda spadajo vaøko-gasilski oziroma kulturni domovi, za katere velja, da so vsi po vrsti v relativno slabem stanju, ne glede na to, da se je vsako leto vsaj v enem ali dveh naseljih v obœini dalo kar precej sredstev za njihovo obnovo oziroma vzdræevanje. Preprosto gre pri tem za to, da ti objekti niso v redni uporabi oziroma nimajo pravega gospodarja, ki bi takoj zaznal potrebo po majhnih popravilih, kot so prepreœitev zamakanja strehe, puøœanja oken oziroma zamrznitve vodovodne inøtalacije; vse to po doloœenem œasu povzroœi, da je potrebno v objekt vloæiti velikanska sredstva, ker nismo pravoœasno reagirali in je sœasoma nastala bistveno veœja økoda, kot bi bilo potrebno. Ob vsem tem je potrebno zapisati, da so bili ti objekti grajeni s prostovoljnim delom, z majhnimi sredstvi in z relativno slabim materialom, zato je sanacija øe toliko zahtevnejøa in draæja. Pomemben del programa pri prenovi teh objektov pa mora biti njihova funkcionalna namembnost, saj objekt sam po sebi predstavlja stroøek, œe zanj ni moæno najti ustreznih uporabnikov, ki bi bili sposobni z lastnimi sredstvi zagotavljati njegovo tekoœe vzdræevanje oziroma plaœevati najemnino, s katero bi se zagotavljalo vzdræevanje. Seveda je pri tem pomembno, kje se objekt nahaja. V naseljih z veœjim øtevilom prebivalcev je v takønem objektu moæno pridobiti uporabnika, saj je verjetnost, da bo njegova dejavnost (obiœajno gostinska ali druga obrtna dejavnost) tudi dejansko ekonomsko upraviœena. Veœji problem so objekti v majhnih zaselkih oziroma naseljih, kjer je, prviœ, premalo ljudi, ki bi uporabljali gostilno ali trgovino, in drugiœ, je oddaljenost teh objektov od veœjih krajev tako velika, da na obisk ljudi od drugod ni moæno z gotovostjo raœunati. Ti objekti so tudi v najslabøem stanju in bodo prioritetno obravnavani pri delitvi sredstev, ki so v letoønjem letu namenjena za vzdræevanje javnih objektov v posameznih naseljih. Ob vaøko-gasilskih in kulturnih domovih so v posameznih naseljih tudi drugi objekti javnega znaœaja, ki bi morali biti povezani s kako namenskostjo in jih je potrebno v prihodnje v to smer nadgraditi ali dograditi. Gre predvsem za naslednje objekte: · v Norøincih bi bilo moæno stari vaøki dom preurediti v Dom Janoøa Kardoøa s stalno razstavo del tega priznanega prek murskega pisca, ki je bil rojen v Norøincih, tu pa bi bilo tudi izhodiøœe Kardoøove poti in sedeæ kulturno-turistiœnega druøtva, ki bi naj te kulturno-turistiœne vsebine pomagalo predstaviti in træiti. · Za staro øolo v Ivancih potekajo pogovori o odkupu objekta od æupnije Bogojina z namenom, da se v njej uredi kulturna dvo rana za potrebe naselja Ivanci in tako imenovani zelenjadarski in øportno-rekreativni center, v okviru katerega bi bilo moæno organizirati vsaj dve pomembni turistiœni prireditvi øirøega pomena v letu. · Nadalje je tu prenova oziroma dograditev podruæniœne osnovne øole v Teøanovcih z moænostjo, da jo usposobimo v center obøolskih dejavnosti. Œe takønega cilja ne bi podprlo resorno ministrstvo, bi bilo smiselno objekt preurediti v dom starejøih obœanov s kapaciteto, primerno temu okolju. · V ta vsebinski sklop sodi tudi kulturni dom v Prosenjakovcih, kjer je potrebno najti ustrezne najemnike za dejavnosti trgovine, gostinstva in storitveno-obrtnih vsebin, ki bi jih bilo moæno ponuditi lokalnemu in øirøemu obmoœju, vkljuœno z delom populacije iz Madæarske. · Med objekte, ki zahtevajo sodelovanje in angaæiranje obœine v smislu iskanja reøitev, pa gotovo spada tudi razvpiti Art center, ki je sicer v tem trenutku zaradi razliœnih postopkov na sodiøœu v fazi mirovanja, bo pa predmet razprav in opredeljevanja do vsebin takoj po dokonœanju teh sodnih procesov. Gotovo sodi v ta okvir tudi veliko drugih objektov, za katere pa v tem trenutku ni moæno najti ustrezne namembnosti in bo potrebno skupaj s krajani poiskati reøitve in vsebine, ki bi ustrezale takønim objektom. Kot sem omenil æe na zaœetku tega zapisa, so sredstva, ki naj bi se namenjala javnim objektom v posameznih naseljih, zagotovljena v proraœunu in bodo predmet pogovorov tudi s predstavniki vaøkih odborov in krajevnih skupnosti, zato je moæno tudi, da v posameznih naseljih pride do drugaœnih namenov uporabe teh sredstev, kar je vezano na odloœitve in prioritete krajanov, ki kot neposredni uporabniki javnih povrøin v svojem naselju velikokrat najbolje poznajo potrebe kraja. Ob vsem navedenem pa je potrebno zapisati, da je zaradi varnosti v cestnem prometu kljub temu, da obœina iz leta v leto namenja veliko sredstev za posodobitev cestne infrastrukture, smiselno del sredstev za javne objekte v posameznih naseljih nameniti tudi za ureditev prepotrebnih ploœnikov, predvsem na odsekih, ki so prometno najbolj nevarni. Tu pa so tudi stroøki, povezani z vzdræevanjem javnih povrøin in javne razsvetljave, zbiranjem in odvozom kosovnih odpadkov, in drugi stroøki, ki sodijo v okvir tako imenovanih javnih potreb na primarni lokalni ravni. Gotovo bo za vse, kar je potrebno sanirati in kar je bilo naøteto, premalo sredstev, zato je potrebno razumeti, da so programi za obnovo javnih objektov v okviru strateøkega razvojnega programa Oaza zdravja naravnani dolgoroœno in da bodo tovrstna vlaganja postala stalnica delovanja lokalne skupnosti. Franc Cipot, æupan 22. april 2008 MÁRCIUS 15-KE EMLÉKÉRE A MÚLTBÓL MERÍTHETOT UNK ER »Vannak napok, amelyek sosem szállnak el...« – ez volt az idei márciusi központ nemzeti ünnep mottója Pártosfalván. A verssor emlékeztet, hogy vannak napok, amelyek olyan nyomokat hagytak és hagynak egy nemzetben, amelyek örökké megmaradtnak, de az id√ múltával az emlékek, a megünneplések rutinná válnak, nem a nép szabad alkotóerejét tükrözik. A március 16-án megtartott ünnepélyen, amelynek f√ kivitelez√je a helyi kétnyelvΔ iskola volt, új írányelveket, színes látványosságot hozott, a szokásostól más mederbe terelte a folymatot és egyben bebizonyította, hogy Goriœkón a fiatalokból és más alkotni vágyókból kialakult egy olyan réteg, amely akárhol megállhatja a helyét és nem kell a ilyen bens√séges ünnepeken, mint a nemzeti, mások produkcióit szemlélni, hanem gyönyörködhetnek, csodálkozhatnak saját gyermekeik táncaiban, szavalataiban, színjátszásában... Vörös Tibor, a Moravske Toplice Község Magyar Nemzeti Önkormányzatának elnöke köszöntötte a március 15-ét ünnepl√ közönséget. A pártosfalvi faluotthon kultúrterme kicsinek bizonyult, hiszen nem csak a magyarlakta falvak képvisel√i, hanem számos vendég is jelen volt, köztΔk Franc Cipot polgármeter, Geza Dæuban, Pozsonec Mária, Joæe Horvat szlovén országgyΔlési képvisel√k, Német Zsolt magyar országgyülési képvisel√, Szegedi László Endre, a ljubljanai magyar nagykövetség tanácsosa, a puconci testvérközség képvisel√i, a szomszédos magyarországi önkormányzatok polgármeterei, a hodosi magyar nemzetiségi önkormányzat küldöttsége, a helyi mΔvel√dési egyesületek vezet√i és a társadalmipolitikai élet számos más képvisel√je. Az egybegyΔlteket mindkét nyelven Kovács Zsuzsanna köszöntötte és vezette a mΔsort. Az ünnepi szónok Vörös Tibor, a Moravske Toplice Község Magyar Nemzeti Önkormányzatának elnöke volt, s bár t√le az el√z√ években élesebb beszédet szoktunk meg, most kevesebb bíráló szót mondott, de nem azért, mert tán nem lennének nehézségek a határ tövében, hanem némi halvány reménynek lehetΔnk tanúi a község vegyesen lakott falvaiban. A fejletlen vidék mez√gazdasága, infrastrukturája, ipara szinte holtponra süllyed, az itteni ember görcsös harcot vív a megélhetésért, de mint az évszázadok során annyiszor, most sem adja fel. A történelem számos nehéz megpróbáltatásából szívja erejét – mondta az ünnepi szónok és kihangsulyozta, hogy nagy feladatok várnak a községi és a falusi vezet√kre, hiszen ma az állam mostohán bánik a hátrányos helyzetben lév√ telepΔlésekkel, f√leg pedig az agrávidékkel. Azonban a goriœkói ember életkedve, akartereje megrendíthetetlen, s bár kis lépésekkel, de halad tovább, f√leg a kultúra, a hagyományápolás terén lehetΔnk tanúi a fellendülésnek. Az ünnepi mΔsorban szerepl√k minden téren bizonyítottak, hiszen ilyen színvonalas és saját kivitelezés√ programot még nem láttunk a központ goriœkoi ünnepségeken. A pártosfalvi n√i kórus alkalmi dalokkal szerepelt, akárcsak ifj. Dóra Géza Szentlászlóról, akit édesapja harmonika kiséretében katonadalokból álló csokorral lépett a színpadra. Szintén az √ vezetésével helybeli táncokat mutatott be az itteni magyar falvak egyetlen tánccsoportja, amelybe sikerΔlt fiatal táncosokat verbuválni. Egy b√g√ és egy harmonika kiséretében a fiatalok a református környezet egykor ismert, de mára, sajnos feledésben menΔ azon táncait mutatták be amelyek nélkΔl nem múlhatott el lakodalom, falusi bál. A helyi KÁI kétnyelvΔ általános iskola szavalói és színjátszócsoportja kiválóan bizonyítottak. El√ször dramatizált formában adták el√ a Nemzeti dalt, majd Anderssen: A gyufaárus kislány c. me-se koszerΔ dramaturgiai változatával kápráztatták el az ünnepl√ közönséget és felépésΔk az est fénypontját jelentette. Egyben pedig bizonyíték arra, hogy az élet minden terén szΔkség van a változásokra, de ez történjen úgy, hogy az ünnep lényege, küldetése és üzenete sosem csorbuljon, a kifejezési forma tartson lépést az új id√k követelményeivel. Így a hagyomány fénye sosem kopik meg: emlékeztet, de egybe a jöv√be is mutat, akárcsak március 15-ke. A márciusi hagyományhoz hiven a gorickóiak és vendégeik az utolsó helyig megtöltötték a pártosfalvi faluotthon dísztermét. Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella 22. april 2008 PÁRTOSFALVA CARPE DIEM – KÉT ÖSSZEKÖTÖTT VÖLGY A 2006-ban kezd√d√ Carpe diem szlovén-magyar közös projekt az idén februárban meneteléssel ért véget Pártosfalván, az elmúlt egy és fél évben pedig több fázis során átadták a rábavidéki Kétvölgy-Orfaluban a faluotthont, a réti orchideáról elvezett tanösvényt, a Moravske Toplice községb√l az idegenforgalmi megbizottak vendégségben voltak a magyarországi szlovéneknél, majd hét hónappal ezel√tt, egy februári ködös napon a pártosfalvi Matzenau egykori kúria romjaihoz vezet√ tanösvényen ismerhették meg a menetel√k az itteni növényvilágot, köztΔk néhány ekszotikus fafajtát, amelyet az utolsó tulajdonos telepített. A közös kezdeményezés, mint a címe is mutatja, a két völgy összekötését, a közös kerékpárút kijelölését, használatát, a kulturális és idegenforgalmi célok megvalósítását szorgalmazza. A február 14-én megtartott bemutatón, amelyen részt vettek Martina Virk Kranjec, a M. Toplice község önkormányzatának igazgatója, Donœec András Kétvölgy polgármestere, Vörös Tibor, a M. Toplice község magyar nemzeti önkormányzatának elnöke, a rábavidéki szlovének képvisel√je, mindkét fél beszámolt az erdményekr√l. A történelmi szempontokat, f√leg a Matzenau örökséget mag. Franc Kuzmiœ, a Muraszombati Területi Muzeúm f√munkatársa, a tanösvény megjelöl√sével kapcsolatos teend√ket Øtefan Kovaœ erdészeti mérnök, a Szlovén Erdészeti Intézet f√munkatársa ecsetelték. Martina Virk Kranjec elmondása szerint az els√dleges célkitΔzés a Moravske Toplice község idegenforgalmi kinálatának kiszélesítése volt egészen Rábavidékig, azon bel√l pedig a legkisebb Kétvölgy-Orfalu/Verica-Andovci szlovénlakta településig. A projekt összértéke meghaladta a 300.000 EUR-ót, ebb√l a szlovén félre es√ összeg 193.000 EUR-ót tett ki, amit els√sorban a pártosfalvi kúria körΔli, »Matzenau kastély« nevet visel√ erdei tanösvény kijelölésére, az udvara, a sétaútak rendezésére, a jelz√- és információs táblák felállítására, a növényzet megjelölésére fordítottak. Franc Kuzmiœ, aki a »pártosfalvi grófnak« is nevezett tulajdonos életének nehezen felderíthet√ adatai kutatta, rámutatott a kuria és a körΔlötte lév√ park szomorú sorsára. A jeles klasszicista épület, amely a 19. század során számos gazdát cserélt, az elmúlt fél évszázad során teljesen tönkrement, az utolsó örökösök csak tíz évvel ezel√tt kapták vissza, az 1945 után államosított pompás épΔletet, amelynek ma már csak homlokzata áll, s szinte lehetelen rekonstruálni, legfelebb csak az újrapítése jöhetne számításba. Hasonló sors érte a parkot is, ahol a felújítások ellenére csak saját fe- ÚJRA A KULTÚRÁJÁBAN ÉL A FALU A pártosfalvi »Ady Endre« MΔvel√dési Egyesület sikeres és tartalmas évet tudhat maga mögött, hiszen a sikerΔlt megvalósítani a terveiket és megállapíthatjuk, hogy az itteniek nagy része újra a kultúráért él. A februárban megtartott évi közgyΔlésen örömmel könyvelték el, hogy számos új rendezvény színhelye volt a falu, többek között megszervezték a kivándoroltak találkozóját, a himz√szakkör elkezdte mΔködését, a n√i kórus hazai és külföldi felépéseken öregítette a falu hírnevét, az év végén megjelentették az immár hagyományos Prosenjakovski list-Pártosfalvi lapot. Az egyesΔlet keretében mΔköd√ bortermel√ szekció pedig kelepel√t állított, borászati versenyt tartott és még sorolhatnánk. Denis Malaœiœ, az egyesΔlet elnöke elmondása szerint az idei évben sem ülnek tétlenΔl, hiszen folytatják a hagyományos akciókat, s így megrendezésre kerΔl a kivándoroltak 2. találkozója, a n√napi ünnepély, a borászok rendezvénye, a himz√szakkör kiállítása. Az idén febráruárban Pártosfalva volt a színhelye a Moravske Toplice Község központi szlovén kultúrünnepének, valamint márciusban a központi magyar nemzeti ünnepnek. Továbbá a tervek között szerep a n√i kórus CD-jének kiadása, újabb öltözékek vásárlása, amire részben a községi magyar önkormányzat biztosít anyagi támogatást. Felbuzdulva a általános iskolások színpadi siekereit√l, az egyesület egy színjátszócsoport megalapítását tervezi és a fiatalok számára megrendeznék az »Adio nyár« c. zenés találkozót. A közgyülésen érdekes tervek is születtek, mint például az éjeli menetelés teli hold idején, amikor hold- és fáklyafényben járnák be a falu környékét. Bár a közelben több tanösvény is létesΔlt, úgy vélik, hasznos volna kijelölni egy vízi ösvényt és az id√sebb polgárok, természetismer√k segítségével feltárni az itteni érdekességeket. Már hosszabb ideje tervezik az egyesület nevének megváltoztatását és még keresik a megfelel√ javaslatokat, ami bizonyos adminisztrációs folyamtokat von maga után. Az egyesület anyagi helyzetét illet√en elhangzott, hogy a 2007. esztend√t síkeressen zárták és az idén is számíthatnak a községi magyar önkormányzat anyagi támogatására. Na obœnem zboru KUD Ady Endre Prosenjakovci so ugotavljali, da je za njimi uspeøno leto, vendar se je treba osredotoœiti na nove naloge. Po besedah Denisa Malaœiœa, predsednika druøtva, bo znova polno kulturnih dogodkov, med njimi proslava ob 15. marcu, madæarskem narodnem prazniku, znova bodo drugiœ gostili izseljene Prosenjakovœare. Pripravljajo øe novo prireditev za mlade Adijo poœitnice. Æenski pevski zbor naœrtuje izdajo zgoøœenke. Porodila se je ideja o pohodu, vendar malce drugaœnem, prosenjakovski bi bil ’Pohod ob polni luni’, tako bi lahko pohodniki spoznali te kraje ob svetlobi bakel in lune. Dotaknili so se Vodne uœne poti, ki jo æelijo oæiviti s pomoœjo starejøih domaœinov. lel√ségre lehet sétálni a romos épΔlet miatt. Az épΔlet és a park jellegzeteségeir√l egy információs tábla szól, ezenkivΔl pedig még tíz különleges fát jelöltek meg táblával. A kerékpárút mentén kilenc pihen√hely és tábla van. Az érdekl√d√knek az idegenforlami központokban a két völgyet összeköt√ útról térképpel szolgálhatnak, amit szintén az INTERREG IIIA Európai Uniós forrásokból pénzeltek. És mint a bemutatón elhangzott, ahol további együtt mΔködési szándékot írtak alá, a Carpe diem csak kezdetnek számít, hiszen már újabb közös projektet terveznek. Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella 22. april 2008 Kommentár A REFORMÁCIÓ ÉVÉBEN Az idei év Szlovéniában Primoæ Trubar és a reformáció éve. Méltó megemlékezés a nagy reformátorra és egyben alkalom a határmenti vegyesen lakott vidéken, ahol közel ötszáz éven át fennmaradtak a protestánsok, hogy leltárba vegyék szellemi, vallási örökségΔket is. Kevesen tudják, hogy a reformáció egyik ágának, a kálvinizmusnak követ√i az országban csak a dombvidéki magyar falvakban élnek még, s itt nagyon ritka tárgyi hagyománynyal rendelkenek. A fából készΔlt, söükfáknak is nevezett fejfák már csak a szentlászlói, csekefai, kisfalusi, szerdahelyi és a domaföldi temet√kben állnak a református sírokon. A népi építészet ezen gyögyszemeit az elmúlt fél évszázad során felszámolták, helyettΔk márvány síremlékeket állítottak. Szinte istenkáromló esetnek számítanak a nagy temet√tisztogatások, amikor a múltból származó becses fejfákat eltávolítják még ott is, ahol a temet√kertek már felére üresek. Kár, mert az ittenni szokás parancsa szerint amig valaki él a leszármozottak közΔl, s legyen az ötödik-hatodik ági rokon, √sei sírját gondozza. Ez a közösségformáló kapocs még az ellenreformáció idejéb√l ered, amikor az Δldöztetésnek él√k és holtak ellenálltak. És miért vetem mindezt papírra? Mert a Moravske Toplice községben is országos példára szabályrendeletet fogadnak el a temet√kr√l és a temetkezési rendr√l. Helyénvaló, hogy egységes rendet akarnak bevezetni a Temgermellékt√l Muravidékig, de kérdés, hogy vallásában, életformájában, szokásaiban, hagyományaiban eltér√ csekefai, jánosfai vagy szerdahelyi polgárt pontosan úgy kell-e eltemetni, mint például egy muraszombati lakost a szΔk városi temet√ben. A halál minden civilizációban, s ezeken bel√l minden társadalmi rétegben más-más szokásokat, gyászolási módot teremtett vallástól, történerlmi és földrajzi adottságoktól, kultúrától, népcsoportó, nemzeti hovatartozástól fΔgg√en. A temetési szertartást és részben a temet√k helyzetét az egyházi kánonok már kezdetekt√l meghatározták, s csak Mária Terézia vezetett be szígorú hatalmi, világi el√írásokat, amelyek lényegében az egészségügyet szolgálták, de minden településen bel√l engedélyezte a szabad formákat, így a birodalma terΔletén a temet√k, szokások széles skálája alakulthatott ki, s él a mai napig. A mai el√írások pedig els√sorban a temet√k látszatára és pénzelésre vonatkoznak, ahol mindenkinek meg kell vásárolni a sírhelyet és bizonyos id√közökben a szerz√dést felújítani, máskép a sírt elkapálják. Régen még a gonosztev√knek is biztosítottak helyet, mert a keresztény etika szerint minden embernek joga van méltóan megjelölt sírban piheni. Kérdem, mert ma valaki szegény, annak és hozzátartozójának tiz év múlva már nem is lesz helye a temet√ben? A földi összetartozásnak jele megvolt a temet√ben is: a családtagokat egymás mellé temették és a sírkertek a falvak kicsinyített mását képezték. A különböz√ szabályrendeletek kapcsán felvet√dik a gondolat, hogy talán nem is számít ki milyen ember volt életében, mennyit áldozott az embertársaiért, hanem mennyit és meddig tudnak fizetni az utódok... A diferenciálódás lassacskán oda vezet-e majd, hogy kialakítjuk a szegények és a gazdagok temet√részeit? Már nem csak az életében, hanem halálában is megkülönböztetés éri a falusi embereket, mert a községek a temet√kt√l is hasznot várnak? Tény, hogy a karbantartásnál szΔkség van bizonyos eszközökre, de ezt más forrásokból is lehet biztosítani. A Moravske Toplice községben most van elfogadás el√tt a szabályrendelet a temet√kr√l és érdemes volna meggondolni, hogy a követelések mindenben vonatkozhatnak a nemzetíségi falvakra is, ahol a temet√k identitást, örökséget, hagyományt, életformást képeznek. Tény, hogy az egészségügyi szabályok, bizonyos rend betartandó, de minden eddigi hagyomány megszakítása, a sírokat felszámolása az identitás rombolásához, rákényszerített globalizációhoz vezet, annál inkább is, mert akár falvaink, a temet√ink is egyre üresednek, s sajnos, temetkezési hely akad b√ven. És mivel a kis protestáns falvainkban mindez éppen az idén történik, amikor a szlovén reformáció atyára, Primoæ Trubarra emlékezik a nemzet, kétszer is meggondolandó a szabályrendelet kiterjesztése minden falura TUZOLTÓSÁG A Moravske Toplice Község nemzetiségileg vegyesen lakott vidékén Csekefán, Szentlászlón, Pártosfalván, Szerdahelyen már szinte minden tΔzoltóegylet megünnepelte fennállásának századik évfordulóját. Hosszú évtizedek során nem csak a tΔzvédelmet biztosították, hanem felvállalták a falu társadalmi életének irányítását is, mert voltak id√szakok, amikor az egyetlen egyesΔleti formát képezték. Az év elején megtartott évi közgyΔlések során elhangzott, hogy az egyesΔletek tagsága jól felkészΔlt, a felszerelésΔk megfelel√, hiszen a helyi igényeknek megfelel√ tΔzoltóautókkal, fecskend√kkel, korszerΔ szertárakkal rendelkeznek. Az egyletek bemutatására a Lipnicaban az év folyamán kerΔl sor. KEDVES KURUC PÉTÖR SÓGOR! Má majnem rámgyΔn a zistenatta, me nem tudom mi a törtínt magokke goricskuji Kuruc Sógor, meg Lendvaji Sógor, hogy a zútúbbi ΔdΔbe nem irogatnak egymásnak. Kérdöztem má több hellön, de senki se tuggya, hogy baj van-e, vagy akkorrán kΔbékΔtek, hogy mast mindön nap telefonyon aggyák egymásnak a jelentíst, vasárnaponkínt meg ecce Goricskún, ecce meg Lendván talákozgatnak, ahun sunka, meg lendvaji bor mellett megbeszílik a magyarok Δgyít. Hát tuggyák, nagyon nagy gondba estem, me akákive beszílök, aszt monggya, hogy nem látta magokat, én meg arra gondutam, hogy mi történthetött a sógoromakke, me mind nálunk illik, mindönki mindönkinek nyénnye vagy bátyo, ha meg az se, akko lealább sógora. Nincs még gombászúszezony, nem járok arra fele, így nem nagyon tudom, hogy mi történyik Goricskún, mast csag annyi jut el mihozzánk, amit néhanaptyán a televizujúba látok, de az se nagyon sok. Néztem, hogy Pártosfaluba vót központi ünnepél, nagyon sok politukus Δt a zesΔ sorba, de a fölépΔkbΔ nem sokat láttam. Kuruc Sógor, írhatna valamint, hogy én meg a zuram is, akinek Szenlászlún van rokkonnya, informálúdúzva lögyΔnk, hogy mi történyik mast tavassze, amiko maj a zözek meg a vaddísznúk kezdönek megint kártikonykonnyi, meg kezd kΔbújnyi a gomba. Nem vót szép, hogy egyik se kΔdött a másiknak, meg a többi rokonyságnak húsféti üdvözlΔlapot, legalább abbu tunnák, hogy nem hóatak mög. Én a Lendvaji Sógorre néha találkozok a koraji misén, amiko a felesége ráparancsul, hogy mennyön gyónnyi, de máskíbb nem nagyon látom, me mindig a högyön kójtorog, vagy este magyargyΔlísbe megy, én meg má akkor fekszök, a hegyre meg csag nyáron, szenháromsági búcsúko mönök. Meg nem is nagyon akar beszínyi amitΔ fontos embör. Remélöm Pétör Sógor, maga nem annyira kevél és megírgya, ha kΔbékΔtek-e, meg aszt is, hogy mi újság van Szenlászlún, ahun valami erΔs atomos villanyt építöttek, meg megmelegítik a falu vízít. Ha sok melegvíz lesz, akko a zembörre megvösszök a ZernΔ puszta házát, hogy a hidegbe ott melegödhetΔnk, meg ejárunk áti Magyarba. Ha nem akar irnya a Lendvaji Sógornak, akko írgyon neköm. Nagyon üdvözlöm a családot, a rokkonyságot meg a zismerΔsöket. A zátreszt úgy is tuggya. Csókúlla mindanyijokat SzeretΔ ányo Tikász Naca Stran pripravlja in ureja: Ella Tomøiœ Pivar / Az oldalt készíti és szerkeszti: Pivar Tomøiœ Ella 22. april 2008 BOGOJINA (1208–2008) (Skica za portret – nadaljevanje) Kraj Bogojina je bil prviœ omenjen v listini Szentpétery, Regesta regum stirpis Arpadianae, I, 75, n. 237 leta 1208, ko je na Ogrskem vladal Andrej II. Zapis imena nekateri strokovnjaki berejo kot Bogma, dr. France Bezlaj pa ga je bral kot Bogina, torej je imel prvo sestavino œrke m za œrko i, drugi dve pa za œrko n. Bogojina potemtakem letos praznuje 800-letnico svoje prve pisne omembe. Seveda je bil kraj naseljen æe veliko prej, preden je prviœ zapisano njegovo ime, morda celo æe v œasu pozne bronaste do-be (1400 do 750 pr. Kr.), o œemer nam priœa najdeno bronasto bodalo v njegovi okolici, ali kasneje, v œasu æelezne dobe (750 do 400 pred Kristusom), priœa je najdba bronaste naælebljene zapestnice, prav gotovo pa je bilo to podroœje poseljeno v rimski dobi. Antiœne gomile v okolici Bogojine in v gozdu nad njo, od katerih je ena øe zelo dobro ohranjena (v delu gozda z imenom Falúba), so namreœ najboljøi dokaz, da je tu æivelo avtohtono prebivalstvo. Te gomile so namreœ grobiøœa takratnih tukajønjih prebivalcev, sodijo pa v œas od 1. do 3. stoletja po Kristusu. Æupnijo in cerkev je Bogojina dobila najbræ v 14. stoletju. O verskem æivljenju v æupniji so ohranjeni starejøi vizitacijski zapisniki iz let 1669, 1688, 1690, 1692 in 1693. Kot zanimivost naj omenimo, da se leta 1768 v bogojinski æupniji omenja tudi podruæniœna kapela sv. Martina na Kobilju. Cerkvena stavba v Bogojini je bila po vizitacijskem zapisniku iz leta 1688 v slabem stanju, prava »puøœava«, predvsem kar se tiœe njene notranje opreme, patronat nad æupnijo pa je v tem œasu imel grof Pavel Eszterházy. Cerkev je bila tipiœna stavba za 14. stoletje, sezidana v prevladujoœem gotskem slogu, kasneje veœkrat popravljana in dozidana, posveœena pa je bila Sv. Trojici. Po kakih petih stoletjih in pol, v letih 1925–1927, jo je arhitekt Joæe Pleœnik skoraj v celoti ohranil, na treh mestih predrl njeno severno steno, strop uporabil za kor novi cerkvi, ki jo je postavil sever-no od stare. Danes je to æupnijska cerkev Gospodovega vnebohoda, sakralno-umetnostni spomenik, znan po svoji izredni lepoti, skladnosti starega z novim, domaœnosti, veliko simbolike in enkratnem mestu v vznoæju hriba Vrøiœa, kjer stoji in od koder vabi vase vernike in turiste. Sicer pa kraj sam leæi na mestu, kjer se konœuje prekmurska ledenodobna terasa in stekajo trije svetovi levega brega reke Mure: Ravénsko, Dólinsko in Goriœko. Najdlje, veœ kot tristo let, je bil kraj v lasti dolnjelendavske posestniøke rodbine Banfi (od 1339 do 1644). V drugi polovici 17. stoletja, po izumrtju te rodbine, je leta 1688 dobil trøke pravice. Poleg poljedelstva so se njegovi prebivalci zaœeli veœ ukvarjati tudi z obrtjo, tako da Bogojina v 18. stoletju doæivi pravi razcvet. V drugi polovici tega stoletja dobi svoja cehovska pravila. To se je zgodilo leta 1779. V njih se omenjajo obrtniki œevljarji, lonœarji, tkalci in sodarji. V æe omenjenem 17. stoletju so naøe kraje napadali Turki. Tudi Bogojina ni bila imuna na turøke vpade. Zaradi ropanj in po æigov je takrat v Prekmurju izginilo kar nekaj vasi in zaselkov, med njimi tudi Obranœakovci, ki bi jih po øe ohranjenem ledinskem imenu lahko locirali v trikot med Bogojino, Te øa novce in Vuœjo Gomilo, na desni breg Bogojanskega potoka in nekoliko severno od Øavlovega mlina. Moœ Turkov je zaœela slabeti po bit ki pri Monoøtru leta 1664, popolnoma pa so opustili plenjenje pri nas po letu 1690, ko je padlo njihovo najveœje oporiøœe in izhodiøœe roparskih napadov, to je Velika Kaniæa (Nagykanizsa) na Madæarskem. (NADALJEVANJE SLEDI) Joæe Vugrinec Del notranjosti æupnijske bogojinske cerkve. Iz knjige: Peter Kreœiœ: Bogojina. Foto: Bine Kovaœiœ Selo INFORMATIVNI TABLI OB ROTUNDI Øest partnerjev, ki so sodelovali tudi v projektu revitalizacije izvirne mlake neposredno ob romanski rotundi na Makoterjevem bregu v Selu (Obœina Moravske Toplice, OØ Fokovci, Helios iz Domæal, Druøtvo geografov Pomurja, Mednarodni center za ERM Filozofske fakultete v Mariboru in Turistiœno-informativni center Moravske Toplice) so svoje sodelovanje zaznamovali tudi s postavitvijo dveh turistiœnih informativnih tabel ob rotundi. Gre za izjemen arhitekturni biser v dolini Kobiljskega potoka ob srednjeveøki prometni poti iz Alp v Panonsko niæino, zgrajen v 13. stoletju, ki ga vsako leto obiøœe na tisoœe turistov. Zato je bilo samo vpraøanje œasa, kdaj bo tudi ob rotundi postavljena informacijska tabla. Zdaj sta postavljeni kar dve: prva v glavnem v sliki sporoœa o objektu, naœinu njegove gradnje in nekaterih znaœilnostih v neposredni okolici (pokopaliøœe z grobnico plemiøke druæine Matzenau iz Prosenjakovec, energijska stiœna toœka Kozmusa in Zemlje); druga tabla obiskovalca o rotundi seznanja z besednim zapisom v slovenskem, nemøkem, madæarskem in deloma angleøkem jeziku: med drugim izvemo, da je rotunda po legendi sprva pripadala srednjeveøkim templarjem, vendar resnica o tem ostaja øe naprej zapredena v skrivnosti. Kraj Selo se pod imenom Lak prviœ omenja leta 1340. Rotunda je bila prezidana v letih 1845/46. Danaønjo rekonstruirano romansko podobo so ji povrnili po obseænih konzervatorskih in rekostrukcijskih delih leta 1950. Poslikava njene kupole je bila restavrirana leta 1980. Geza Grabar 22. april 2008 Svetovni dan voda Martjanci MLAKA V SELU ÆE 50. VELIKONOŒNA RAZSTAVA OBNOVLJENI VODNI VIR Izvirno mlako na Makoterjevem bregu, po domaœe Pri Zaunikaj, v bliæini znamenite romanske rotunde sv. Nikolaja iz 13. stoletja so v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje œistih slovenskih voda obnovili kot jubilejni 50. vodni vir v Sloveniji oziroma kot vodnjak z vodno uœno potjo. S pomoœjo Heliosovega sklada je pred dvema letoma prijaznejøo podobo dobil tudi Øolski vodnjak v Prosenjakovcih. Sklad sta z namenom ohranjanja œistih slovenskih voda pred desetimi leti ustanovila domæalski Helios in Ministrstvo za okolje in prostor RS, v desetletju sodelovanja pa so ob 50 vodnjakih in vodnih virih obnovili tudi 17 kraøkih jam in odprli 16 vodnih uœnih poti. Z namenom nadaljevanja skupnih prizadevanj sta ob uradnem odprtju revitalizirane izvirne mlake v Selu – dogodek je sovpadal z 22. marcem, svetovnim dnevom voda – na Osnovni øoli Fokovci direktor Heliosa Uroø Slavinec in okoljski minister Janez Podobnik podpisala dogovor o nadaljnjem petletnem sodelovanju. Na krajøi sveœanosti ob mlaki so poleg omenjenih spregovorili tudi dræavni sekretar mag. Mitja Bricelj, æupan Franc Cipot in ravnateljica fokovske devetletke Suzana Deutsch. Æupan je ob dejstvu, da postaja voda vse veœja naravna dobrina, to pa zaradi manj padavin vse bolj œutijo in spoznavajo tudi na Goriœkem, izrazil zadovoljstvo, da je oæivljen dragocen vodni vir. Prepriœan je, da bi ga teæko uresniœili brez izdatne pomoœi Heliosovega sklada, pomemben prispevek mu daje tudi okoljsko ministrstvo. Æupan je obljubil, da bodo tudi ta vodni vir vkljuœili v ponudbo obœinskega projekta Oaza zdravja, ki mu bodo nedvomno dali poseben peœat tudi zvedavi uœenci in prijazni domaœini. Ob spoznanju, da je narava najboljøa uœiteljica, je tudi ravnateljica prepriœana, da bodo z vkljuœitvijo pomembne ponudbe na øoli laæje uresniœevali izobraæevalne cilje. Prepriœana je, da bo mlaka z okrog 1,5 km uœne poti s petimi delovnimi toœkami izjemen interdisciplinarni uœni prostor, ki bo omogoœal medpredmetno povezovanje kemikov, biologov, fizikov, slavistov ... Po drugi strani pa bo prav zato omogoœila uœenje za skladnejøi razvoj. Nenazadnje je prav OØ Fokovci doloœena za skrbnika in nadzornika revitalizirane mlake. Vse redke mlake na Goriœkem danes predstavljajo pomemben del naravne dediøœine pokrajine in so s svojo biotsko raznovrstnostjo tudi pester naravni ekosistem. Dokumentacijo za revitalizacijo izvirne mlake na Makoterjevem bregu v Selu, ki leæi v obmoœju Natura 2000 in v Krajinskem parku Goriœko, sta na pobudo Druøtva geografov Pomurja pripravili Obœina Moravske Toplice in OØ Fokovci, izpeljali pa so jo ob finanœni pomoœi Heliosovega sklada. Zasnovo obnove mlake z ekoremediacijskimi metodami je pripravil Mednarodni center za ERM na Filozofski fakulteti v Mariboru. Obnovitvena dela na mlaki so v øtirih delovnih akcijah potekala od poletja 2007 in jih je ob pomoœi prebivalcev Sela izvajalo druøtvo geografov. V Turistiœnem druøtvu Martin Martjanci, kjer delujejo pod sloganom Kjer æivimo z naravo, so v œasu pred velikonoœnimi prazniki v dvorani vaøko-gasilskega doma pripravili najobseænejøo tovrstno razstavo doslej. Zato organizatorji zasluæijo vso pohvalo. Z razstavo niso zaznamovali le enega od osrednjih krøœanskih praznikov paœ pa tudi prihajajoœi pomladni œas. Na enem mestu je bilo tako mogoœe obœudovati na stotine razliœnih izdelkov, nastalih pod spretnimi prsti bodisi mojstrov ljudskih obrti ali gospodinj in obœanov, pa tudi nosilcev dopolnilnega dela. Dobro sodelovanje organizatorjev razstave s øtevilnimi okoliøkimi druøtvi, najbolj pa seveda iz obœine, je gotovo razlog, da lahko brez zadrækov zapiøemo, da je bila letoønja razstava velikonoœnih izdelkov osrednja obœinska. Iz naøe obœine se je namreœ s svojimi izdelki predstavilo kar devet druøtev in posameznikov. Remenke, kulinariœne dobrote in na desetine razliœnih izdelkov iz volne, papirja in drugih materialov so ob domaœem druøtvu z upraviœenim ponosom predstavili œlani kulturno-turistiœnih in drugih druøtev iz Prosenjakovec, Ivanovec, Ivanec, Fokovec, Sebeborec in Vuœje Go-mile, poleg tega pa øe malœki iz martjanskega vrtca, œebelarstvo Klement in Æeljka Hoblaj, slednja z roœno izdelanimi dekorativnimi dodatki, okraøenimi steklenicami in okvirji za fotografije. S tem pa se dolg seznam bogate razstave ne kon œa, saj med razstavljavci kaæe tudi letos omeniti goste iz Satahovec, Brezovec, Lipovec ter Do ma starejøih v Rakiœanu in Druø tva upokojencev Mur ska Sobota. Filovci ROKODELSKA DELAVNICA V okviru projekta Craft Attract (stare obrti-nove atrakcije za kulturni turizem), œigar nosilec je zavod Bistra Ptuj, se je kot partner v projektu s kar nekaj rokodelskimi delavnicami vkljuœil tudi Pokrajinski muzej Murska Sobota. Muzej je od lanske pomladi pripravil æe delavnice izdelovanja roæ iz krep papirja in papirnatega okrasja, pletenja iz koruznega liœja in vezenja, pred zakljuœkom pa bo konec aprila øe delavnica pletenja iz øibja in slame. Œetrto iz ciklusa petih delavnic, ki se nanaøajo na domaœe obrti, znaœilne za Pomurje, je muzej pripravil pri znani lonœarski druæini Bojnec v Filovcih. Tomi Bojnec iz tretje generacije znamenite lonœarske druæine, sicer øtudent arhitekture, je osmim udeleæencem dvodnevne delavnice na praktiœen naœin, z delom na vretenu, poslikavo in æganjem razkril skrivnosti lonœarske obrti. Besedilo in fotografije: Geza Grabar 22. april 2008 Prosenjakovci NAROD PREÆIVI V SVOJI KULTURI Obœinstvo je prosenjakovsko kulturno dvorano 8. februarja, ob slovenskem kulturnem prazniku, ter 16. marca, na madæarski narodni praznik, napolnilo do zadnjega kotiœka ter tako ob prisotnosti povabljenih predstavnikov druæbenopolitiœnega in javnega æivljenja vzajemno poœastilo praznika, ki prispevata k identiteti in soæitju ljudi na narodnostno meøanem obmoœju ob meji. Morda so za koga take proslave æe preæivele, vendar je v tem globalnem svetu veleblagovnic, avtocest, televizije, rock glasbe, amerikanizacije in uniformiranega kitajskega tekstila prava osveæitev zapeti v materinem jeziku, se spomniti svoje zgodovine, velikih ljudi, ki so ohranili jezik, domaœi melos in sanjali o novih œasih, kot sta to storila France Preøeren in Sándor Pet√fi, ki sta s svojo ustvarjalnostjo in vizijo svobode osrednja ideala obeh kulturnih praznikov. Iztoœnica madæarske proslave, stih Pet√fijeve pesmi »so dnevi, ki nikoli ne minejo ...« je tudi simboliœna, saj asociira na narodnoosvoboditeljski boj, na davni leti 1848/49, ko so se narodi hoteli znebiti habsburgøkega jarma, zaostalosti, obenem pa odseva tudi trdoæivost, voljo do æivljenja na goriœkih hribih, kjer je teæko obstati. Boj za preæivetje brez ustreznih delovnih mest, neperspek tivnega kmetijstva je tam, kjer si drugaœen zaradi narodnosti, skorajda nemogoœ, zato se vasi praznijo, je opozoril slavnostni govornik, Tibor Vörös st., predsednik Madæarske narodne skupnosti obœine Moravske Toplice. V brezperspektivnosti, ko je œlovek prikovan na rodno grudo, se vraœa k svojim koreninam, svojemu jeziku, kulturnemu izroœilu. To so dokazali tudi nastopajoœi uœenci tukajønje osnovne øole, pevke iz Prosenjakovec, folklorna skupina iz Motvarjevec pod vodstvom Geza Dore ml., ki so letos prviœ sami, brez gostov iz Madæarske pripravili kvaliteten kulturni program. To je zelo razveseljivo, saj velja 15. marec med Madæari v Prekmurju prav za madæarski kulturni praznik, za nekakøen prikaz kulturnega snovanja. Kljub temnim oblakom, ki se zbirajo nad tukajønjim gospodarstvom in kmetijstvom, zbuja letoønji narodni praznik upanje v mladi rod, ki hoœe ustvarjati nove vrednote, v katerih bo preæivel. (-ep) Martjanci OBŒNI ZBOR DRUØTVA UPOKOJENCEV Druøtvo upokojencev obœine Moravske Toplice je s 714 œlani naj øtevilœnejøe druøtvo v obœini. Ne odlikujejo se samo po øtevilu œlanov, paœ pa tudi z razliœnimi oblikami aktivnosti. Prav zato jih lahko uvrøœamo tudi med najaktivnejøa druøtva. Na rednem obœnem zboru so pregledali dosedanje delo in se dogovorili za aktivnosti v tekoœem letu. Zbor, ki se ga je udeleæil tudi predsednik Pomurske zveze DU Mirko Lebariœ, so z nastopom popestrile œlanice æenskega pevskega zbora Marjetice. (G. G.) Razpis Druøtva upokojencev »MOJ DOM LEPO UREJEN« Druøtvo upokojencev obœine Moravske Toplice razpisuje nateœaj med svojim œlanstvom za najlepøe urejeno hiøo. Pravico do sodelovanja na nateœaju imajo samo œlani Druøtva upokojencev obœine Moravske Toplice. Prijavi se lahko vsak sam oziroma vas lahko prijavijo tudi drugi. Prijave zbira tajnica druøtva Olga Gutman, Vuœja Gomila 98, 9208 Fokovci, tel. 547 10 99. Rok za oddajo prijav je 30. maj 2008. Vsem prijavljenim æelim veliko uspeha. Rajko Janjiå, predsednik DU obœine Moravske Toplice 22. april 2008 Carpe Diem – S kolesom skozi dve dolini POT, KI PELJE DO BOLJØE TURISTIŒNE PONUDBE Po pohodu øolarjev in vaøœanov po uœni poti do prosenjakovske graøœine je v prostorih Madæarske narodne samoupravne skupnosti Obœine Moravske Toplice 14. februarja TIC Moravske Toplice z madæarskimi partnerji predstavil uspehe in doseæke ob zakljuœku projekta »Carpe Diem – S kolesom skozi dve dolini«, ki je financiran iz sredstev EU v okviru Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA. Zaœetki projekta segajo v leto 2006. Kot so zapisali, je bila njihova vizija dopolnitev obstojeœe turistiœne infrastrukture v obœini Moravske Toplice in povezovanje na œezmejnem, regijskem nivoju z madæarskimi partnerji, Obœino Verica-Kétvölgy. Glavni cilj projekta je bil nadgradnja œezmejnega sodelovanja in kulturno- turistiœne infrastrukture na obmoœju obeh obœin, kar bo prispevalo k razvoju turistiœnega in kulturnega œezmejnega prostora. Skupna vrednost projekta je 300.000 EUR, slovenski strani je od tega pripadlo 193.000 EUR, lastni deleæ sofinanciranja bil je 6 %, kar je omogoœilo izvedbo naœrtovane turistiœne infrastrukture, vzpostavitev dveh kulturno-turistiœnih interaktivnih centrov, nove skupne ponudbe, organizacijo tradicionalnih sreœanj in skupno promocijo. S sredstvi projekta sta bila prenovljena in povezana dva turistiœna centra, vzpostavljeni dve novi e-toœki za turiste ter priprava uœne poti »Graøœina Matzenau« na naøi strani in naravoslovno-etnografske poti »Travniøka orhideja« v Porabju. Œezmejna, medkrajevna kolesarska pot je opremljena s poœivaliøœi in informacijskimi tablami, v naœrtu pa je øe objava strokovnega gradiva z zemljevidom œezmejnega obmoœja. V œasu trajanja projekta je TIC pripravil øe øtevilne skupne akcije, øtudijske ekskurzije, organiziral delavnice, vzpostavil novo spletno stran. Na februarski tiskovni konferenci sta sodelovala tudi mag. Franc Kuzmiœ, strokovni sodelavec muzeja, in Øtefan Kovaœ, vodja soboøke enote Inøtituta za gozdove Slovenije, ki sta z zgodovinskega in naravovarstvenega vidika doloœila in uredila uœno pot ob graøœini iz 19. stoletja ter pripravila zgibanko. Vodja projekta, Martina Kranjc Vink, je poudarila, da je graøœina sicer v ruøevinah, vendar pomeni øe veœji izziv, saj se ob umiku meja znotraj EU za oba partnerja odpirajo nove moænosti. Projekt »Carpe Diem – S kolesom skozi dve dolini«, ki je bil zasnovan kot usklajevanje in iskanje skupne sosedske strategije, se je na ta naœin izkazal za pravo pot, ki tudi v praksi moœno povezuje dve gospodarsko nerazviti krajini z manjøinskim prebivalstvom in partnerstvo med TIC Moravske Toplice, Obœino Verica, Obœino Moravske Toplice, Madæarsko narodno samoupravno skupnostjo Obœine Moravske Toplice in Zvezo Slovencev na Madæarskem æe kaæe prve sadove. (-ep) MORAVSKE TOPLICE – Proslave ob dnevu æena v organizaciji krajevne skupnosti se je udeleæilo 62 æena in deklet. 13. REDNA SEJA 25. februar 2008 Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 12. redne seje Obœinskega sveta 2. Obravnava Odloka o ustanovitvi javnega podjetja CERO Puconci – II. obravnava in potrditev DIIP CERO Puconci ter Aneksa 3 k Medobœinski pogodbi 3. Predlog Sklepa o doloœitvi ekonomske cene programov predøolske vzgoje in plaœila starøev v javnem vzgojno-varstvenem zavodu Vrtci Obœine Moravske Toplice 4. Spremembe in dopolnitve Odloka o naœinu opravljanja gospodarske javne sluæbe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov, predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov na obmoœju Obœine Moravske Toplice – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 5. Spremembe in dopolnitve Odloka o obœinskih cestah – predlog za sprejem po skrajøanem postopku 6. Predlog sklepov: a) o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi v k. o. Mlajtinci b) o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi – javno dobro v k. o. Teøanovci c) o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi v k. o. Prosenjakovci d) o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi v k. o. Ivanjøevci e) o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi v k. o. Berkovci f) o ukinitvi statusa zemljiøœ v druæbeni lasti v k. o. Bogojina 7. Predlog sklepa o seznanitvi in odobritvi projektov Komasacija Ratkovci in Ivanjøevci 8. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori 9. Razno: – obravnava predloga vodov. projekta Berkovci-Ivanjøevci-Srediøœe – projekt povezovalne ceste Motvarjevci – Szentgyörgyvölgy 14. REDNA SEJA 7. april 2008 Dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 13. redne seje Obœinskega sveta 2. Obravnava zakljuœnega raœuna Proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2007 z Odlokom o zakljuœnem raœunu proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2007 3. Predlogi sklepov: a) o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi v k. o. Moravci, b) o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi v k. o. Filovci, c) o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi v k. o. Ivanci, d) o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi v k. o. Bukovnica e) o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi v k. o. Lonœarovci 4. Predlog sklepa za sofinanciranje prevozov pitne vode 5. Predlog sklepa o viøini prispevka sofinanciranja obœanov za izgradnjo vodovoda v okviru »Pomurskega vodovoda« 6. Sklep o viøini najemnine za grobove na pokopaliøœih v Obœini Moravske Toplice 7. Doloœitev sejnine œlanom Nadz. sveta JKP Œista narava Teøanovci 8. Imenovanje v. d. direktorja TIC Moravske Toplice 9. Pobude, mnenja, predlogi, vpraøanja in odgovori 10. Razøiritev dnevnega reda: a) Proønja za prikljuœitev na vodovodno omreæje b) Dopis Ministrstva za obrambo v zvezi s stanovanjem v Prosenjakovcih c) Predlog sklepa, da se zaœne postopke za zazidalno obmoœje zemljiøœ ob cesti Bogojina-Ivanci d) Art Center 11. Razno UKINITEV STATUSA ZEMLJIØŒ V SPLOØNI RABI Na 13. in 14. seji je obœinski svet sprejel sklepe o ukinitvi statusa zemljiøœ v sploøni rabi v k. o. Mlajtinci, Teøanovci, Prosenjakovci, Ivanjøevci, Berkovci, Bogojina (13. seja) in v k. o. Moravci, Filovci, Ivanci, Bukovnica in Lonœarovci (14. seja). Najveœ krat gre za poti in ceste, ki so v zemljiøki knjigi vpisane kot sploøno ljudsko premoæenje. Zemljiøœa se prenesejo v last Obœine Moravske Toplice, sicer na njih ni moæno opraviti rekonstrukcije ali drugih posegov. Na naslednjih sejah bo obœinski svet lastniøtvo tovrstnih zemljiøœ uredil øe za preostala naselja v obœini. EKONOMSKA CENA PROGRAMOV PREDØOLSKE VZGOJE Na podlagi 31. œlena Zakona o vrtcih je Zavod Vrtci obœine Moravske Toplice posredoval ustanoviteljici, Obœini Moravske Toplice, predlog ekonomske cene za vzgojno-varstvene programe v vrtcih obœine Moravske Toplice in izraœun plaœila stroøkov po plaœilnih razredih v skladu s Pravilnikom o plaœilih starøev za programe v vrtcih. Izraœun ekonomske cene je pripravil Vrtec v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cene programov v vrtcih, ki izvajajo javno sluæbo. Cena dnevnega programa, ki je doslej znaøala 323,65 EUR, bi se naj poviøala za 27,61 EUR oziroma za 8,53 % in tako znaøala 351,26 EUR/mesec na otroka, cena poldnevnega programa pa naj bi znaøala 245,88 EUR/mesec na otroka in pomeni 70 % cene dnevnega programa. Svetniki so soglaøali s predlogom sklepa o doloœitvi ekonomske cene programov predøolske vzgoje in plaœila starøev v javnem vzgojno-varstvenem zavodu Vrtci Obœine Moravske Toplice. PREVOZ PITNE VODE IN SOFINANCIRANJE VODOVODOV Ob pomanjkanju pitne vode v posameznih naseljih obœine se iz stalne proraœunske rezerve financira prevoze pitne vode z gasilskimi avtocisternami druøtvom, ki imajo za to ustrezne avtocisterne pod pogojem, da se voda polni v rezervoarje. V primeru toœenja vode v studence, ribnike, bazene ali druge objekte obœina prevozov, deæurstva in polnjenja cistern ne bo financirala. Financira se prevoz do 10 km oddaljenosti v viøini 25,00 EUR ter polnitev in praznjenje za en prevoz v viøini 5,00 EUR. Prostovoljnim gasilskim druøtvom – izvajalcem prevoza – se sredstva financiranja prevozov nakaæejo na podlagi zahtevka s priloæeno popolno dokumentacijo o opravljenih polnjenjih in prevozih (podatki o datumu polnjenja, øtevilo polnjenj, podpisom prevoznika, naslovom in podpisom gospodinjstva, ki je vodo koristilo, razdalja prevoza). Deæurstvo in polnjenje cistern na odjemnem mestu opravlja gasilec, katerega doloœi PGD in o tem pisno obvesti obœino. *** Viøina sofinanciranja izgradnje vodovodov, ki se bodo izgrajevali v okviru »Pomurskega vodovoda« s strani obœanov znaøa 1.000,00 EUR po prikljuœku. Na podlagi 9. œlena Odloka o urejanju in vzdræevanju pokopaliøœ ter o izvajanju pogrebnih storitev v Obœini Moravske Toplice (Ur. l. RS, øt. 104/07) je Obœinski svet Obœine Moravske Toplice na svoji 14. redni seji dne 07.04.2008 sprejel naslednji S K L E P o viøini najemnin za grobove na pokopaliøœih v Obœini Moravske Toplice 1. œlen Najemnina za vzdræevanje pokopaliøœ se plaœuje enkrat letno in se doloœi za vsa pokopaliøœa v Obœini Moravske Toplice enotno, in sicer: Vrsta groba Znesek v EUR z DDV letno – enojni grob 15,00 – dvojni grob 21,00 – otroøki grob 10,00 – grobnica 30,00 – æarni grob 10,00 2. œlen Najemniki grobov plaœujejo najemnine v skladu s tem sklepom izvajalcu javne sluæbe »urejanje in vzdræevanje pokopaliøœ« na obmoœju Obœine Moravske Toplice. 3. œlen Ta sklep priœne veljati naslednji dan po objavi v obœinskem glasilu Lipnica, uporablja pa se od 1.5.2008 naprej. V letu 2008 se najemnina zaraœuna za sorazmerni del leta od dneva zaœetka uporabe sklepa do konca leta 2008. 4. œlen Z dnem, ko zaœne veljati ta sklep, se za obraœunavanje najemnine za najem grobnega prostora preneha uporabljati cenik, ki je cene najema doloœal do uveljavitve tega sklepa. Øtevilka: 380-05/08-9 Datum: 07.04.2008 Obœina Moravske Toplice: Franc Cipot, æupan 22. april 2008 Na podlagi 98. œlena zakona o javnih financah (Ur. list RS, øt. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02 ) ter 16. œlena statuta Obœine Moravske Toplice (Ur. list RS, øt. 11/99, 2/2001, 24/01, 69/02 in 28/03 ) je Obœinski svet obœine Moravske Toplice na 14. redni seji dne 07.04.2008 sprejel O D L O K O ZAKLJUŒNEM RAŒUNU PRORAŒUNA OBŒINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2007 1. œlen S tem odlokom se sprejme zakljuœni raœun proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2007, ki zajema bilanco prihodkov in odhodkov, raœun finanœnih terjatev in naloæb ter raœun financiranja. Sestavni del zakljuœnega raœuna proraœuna Obœine Moravske Toplice so tudi izvirni prihodki in odhodki krajevnih skupnosti za leto 2007. 2. œlen A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Doseæeni prihodki in odhodki v bilanci prihodkov in odhodkov proraœuna v zakljuœnem raœunu za leto 2007 znaøajo: I/ P r i h o d k i 6.221.858,67 70 DAVŒNI PRIHODKI 4.208.075,41 700 Davki na dohodek in dobiœek 3.372.995,00 703 Davki na premoæenje 341.106,84 704 Domaœi davki na blago in storitve 493.973,57 71 NEDAVŒNI PRIHODKI 1.120.642,82 710 Udeleæba na dobiœku in dohodki od premoæenja 45.914,17 711 Takse in pristojbine 12.861,44 712 Denarne kazni 510,67 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 12.380,62 714 Drugi nedavœni prihodki 1.048.975,92 72 KAPITALSKI PRIHODKI 46.065,36 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljiøœ 46.065,36 73 PREJETE DONACIJE 3.060,00 730 Prejete donacije iz domaœih virov 3.060,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 844.015,08 740 Transferni prihodki 844.015,08 II/ O d h o d k i 5.802.433,44 40 TEKOŒI ODHODKI 1.278.994,74 400 Plaœe in drugi izdatki zaposlenim 261.353,38 401 Prispevki delodajalcev 41.214,44 402 Izdatki za blago in storitve 921.132,46 403 Plaœila obresti 40.524,34 409 Rezerve 14.770,12 41 TEKOŒI TRANSFERI 1.620.014,83 410 Subvencije 19.427,62 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 747.675,31 412 Transferi neprofitnim organizacijam 184.104,71 413 Drugi domaœi tekoœi transferi 668.807,19 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.438.071,34 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.438.071,34 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 465.352,53 431 Investicijski transferi osebam, ki niso proraœunski uporabniki 342.406,18 432 Investicijski transferi proraœunskim uporabnikom 122.946,35 NOVI ZAŒASNI VODJA TIC Svetniki so na 14. seji za v. d. direktorja TIC za obdobje treh mesecev imenovali Silvo Nemeø. Nasledila je Martino Vink Kranjec, ki ji je konec marca potekel mandat v. d. Imenovanje pomeni izhod v sili, saj razpis za direktorja TIC ni bil uspeøen. Øtiri izmed petih prijavljenih kandidatk so sicer izpolnile osnovne razpisne pogoje, vendar nobena kandidatka ni ustrezala kriterijem (zbrala zadostno øtevilo toœk), ki jih je v skladu z zakonodajo doloœil upravni odbor TIC-a. Javni razpis bo ponovljen v kratkem. 22. april 2008 III/ S A L D O bilance prihodkov in odhodkov + 419.425,23 3. œlen B) RAŒUN FINANŒNIH TERJATEV IN NALOÆB Raœun finanœnih terjatev in naloæb za leto 2007 izkazuje: IV / Prejeta vraœila danih posojil in prodaja kap. deleæev 16.162,34 75 PREJETA VRAŒILA DANIH POSOJIL 16.162,34 750 Prejeta vraœila danih posojil 16.162,34 V / Dana posojila in poveœanje kap. deleæev 10.775,00 44 DANA POSOJILA IN POVEŒANJE KAPITAL. DELEÆEV 10.775,00 440 Dana posojila in poveœanje kapitalskih deleæev 0 441 Poveœanje kapitalskih deleæev 10.775,00 VI/ S A L D O raœuna finanœnih terjatev in naloæb+ 5.387,34 4. œlen C) RAŒUN FINANCIRANJA Raœun financiranja obœine Moravske Toplice za leto 2007 izkazuje: VII / Zadolæevanje 0 50 ZADOLÆEVANJE 0 500 Domaœe zadolæevanje 0 VIII / Odplaœila dolga 169.330,94 55 ODPLAŒILA DOLGA 169.330,94 550 Odplaœila dolga 169.330,94 IX/ SPREMEMBA stanja sredstev na raœunih + 255.481,63 X / NETO ZADOLÆEVANJE (VII – VIII) – 169.330,94 XI/ NETO FINANCIRANJE – 419.425,23 D) SREDSTEV NA DAN 31.12.2007 + 690.986,93 5. œlen Sprememba stanja sredstev na raœunih proraœuna Obœine Moravske Toplice za leto 2007 v viøini 255.481,63 EUR se prenaøa kot neporabljena sredstva v leto 2008 skupaj s sredstvi iz preteklih let. Na dan 31.12.2007 znaøa saldo nerazporejenih sredstev skupaj s sredstvi iz preteklih let 690.986,93 EUR in sicer 573.473,72 EUR na raœunih Obœine Moravske Toplice in 117.513,21 EUR na raœunih krajevnih skupnosti. Ugotovljeni preseæek se uporablja za pokrivanje odhodkov proraœuna Obœine Moravske Toplice v letu 2008 in Krajevnih skupnosti kot namenska sredstva. 6. œlen Stanje neporabljenih sredstev stalne proraœunske rezerve na dan 31. december 2007 se izkazuje v viøini 13.236,34 EUR in se prenese v leto 2008. 7. œlen Pregled vseh prihodkov in odhodkov proraœuna Obœine Moravske Toplice skupaj s sredstvi Krajevnih skupnosti za leto 2007 je sestavni del tega odloka. 8. œlen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Øtevilka: 403-03/08-1 Moravske Toplice, dne 07.04.2008 Æupan:Franc CIPOT, l. r. 11 (O)GZ Moravske Toplice KDAJ IN KDO S POGODBO O JAVNI GASILSKI SLUÆBI? Tudi zadnji obœni zbor 27 gasilskih druøtev, povezanih v obœinsko zvezo, potrjuje, da so pogledi na stanje, øe bolj pa razvoj gasilstva v obœini Moravske Toplice, zelo razliœni. Œeprav so se na volilnem zboru napovedovale korenite spremembe v vodenju, do teh ni priølo, tako da vodstvo s predsednikom Øtefanom Kuharjem in poveljnikom Joæetom Œarnijem ostaja tu di v naslednjem 5-letnem obdobju. V poroœilu za leto 2007 je predsednik Kuhar povedal, da je bila zveza ustanovljena z dobrim namenom zastopanja vseh 27 gasilskih druøtev v obœini, ki naj bi imele enake pravice in obveznosti. Vendar se nekatera druøtva na sklepe predsedstva ne odzivajo in vodijo svojo politiko, s œimer povzroœajo teæave na zvezi. Vnos podatkov v raœunalniøki program Vulkan je pogoj za sofinanciranje iz sredstev poæarnega sklada. To za nekatera druøtva ne velja, so pa kljub temu deleæna finanœnih sredstev, je opozoril. Kljub temu glavnina druøtev opravlja svoje poslanstvo in se opremlja po programu. Tako je bilo minulo leto v uporabo predanih troje novih in eno rabljeno gasilsko vozilo. Kljub temu, da se za nova vozila odloœa malo druøtev – kot poglavitni razlog za to je Kuhar navedel pomanjkanje finanœnih sredstev, vœasih pa se pri nabavi opreme ne upoøteva programa in meril opremljanja – realizacije pa potekajo mimo zveze. »Æe od 1. julija 2007 27 druøtev z 42 vozili in uradno 1.403 gasilci, pa tudi zveza, nimajo pogodbe za opravljanje gasilske javne sluæbe in za delovanje zveze. Druøtva tega niti ne upoøtevajo, œe je potrebno, opravljajo svoje poslanstvo tudi brez tega,« je bil kritiœen predsednik, ki meni, da je prav to eden od poglavitnih razlogov, da se druøtva intenzivneje ne odloœajo za vlaganje v opremo za osebno zaøœitno opremo. V duhu napovedane reorganizacije gasilstva v obœini do razgovorov med vodstvom zveze in vodstvom lokalne skupnosti kljub dogovorjenim datumom ni priølo, je Kuhar opozoril tudi na oœitke, da je gasilcev preveœ, da imajo10 in veœ kilometrov cevi, 42 vozil ... »Nekateri so celo izjavili, da bodo gasilska druøtva ostala, da bodo lahko gasilci hodili na prireditve in pogrebe in podobno. Ali gasilci res hodimo samo po prireditvah? Osebno sem bil, pa sem se øe vedno pripravljen dogovarjati na primernem nivoju in v takønem obsegu, ki je vezan na vsestransko odgovornost v dobro vseh ljudi. Red je potreben. Œe ocenjujemo, ga je v gasilski organizaciji veœ kot kjerkoli drugje.« Kuhar je posvaril, da se to, kar se je v gasilski organizaciji na osnovi humanosti in prostovoljstva gradilo skozi veœ kot 120 let, lahko hitro razbije. Vpraøal se je, ali je kdo pripravljen prevzeti tudi materialno odgovornost za posledice, ki lahko nastanejo z nepremiøljenimi in ekonomsko neupraviœenimi reøitvami. Œeprav so o neljubem dogodku, fiziœnem napadu na vodjo tekmovanja s strani dveh gasilcev, ki se je pripetil na sektorskih vajah v Suhem Vrhu junija lani, govorili tako predsednik kot poveljnik kakor tudi predsednik nadzornega odbora, in ocenili, da takøni primeri kvarijo ugled gasilske organizacije in negativno vplivajo na mlade gasilce, ki to opazujejo, so o primeru veliko priœakovali od œastnega razsodiøœa. Predsednik Koloman Pintariœ se zbora ni udeleæil, v njegovem poroœilu, ki ga je prebral predsednik zveze (in delovnega predsedstva) Øtefan Kuhar, pa je navedeno, da je œastno razsodiøœe po aktih OGZ pristojno le za obravnavanje sporov med svojimi œlanicami, to pa so druøtva. Zato œastno razsodiøœe OGZ Moravske Toplice ne more obravnavati sporov med posameznimi gasilci oziroma odloœati o neprimernem vedenju posameznega gasilca. Za to je po njegovih navedbah pristojno œastno razsodiøœe matiœnega PGD, katerega œlan je gasilec, ki naj bi se neprimerno vedel. »Ugotavljamo, da do sporov in neprimernega vedenja prihaja predvsem med œastniki razliœnih gasilskih druøtev, zato predlagamo, da se ustanovi œastniøki zbor OGZ, ki se naj sestane vsaj enkrat na leto: Na tem sestanku se naj obvezno obravnava Kodeks etike slovenskega prostovoljnega gasilstva, na njem pa se razreøijo tudi vsa morebitna nesoglasja med œastniki,« je kot sklepno misel v svojem poroœilu zapisal Pintariœ. O delu zveze na podroœju operative, kamor sodijo pregledi druøtev, sektorske vaje in obœinsko ter regijsko tekmovanje, po drugi strani pa tudi izobraæevanja za izpraøane gasilce, nadaljevalni teœaji za gasilce, za vodjo skupine in za varno delo z motorno æago, obnovitvena za sodnike gasilsko-øportnih disciplin ter izobraæevanje za doloœene specialnosti – je poroœal poveljnik Joæe Œarni. Po nekaj letih je bil za mlade gasilce ponovno organiziran mladinski gasilski tabor. Tudi poveljnik je opozoril, da druøtva kljub temu, da z æupanom nimajo podpisane pogodbe o zaøœiti in reøevanju, vseeno sodelujejo na vseh intervencijah in opravljajo svoje osnovno poslanstvo. »Nekateri mislijo, da gasilcev ne potrebujemo v tolikønem øtevilu, ker da ni toliko poæarov. Vendar je ravno to, da je v obœini veliko gasilcev in s tem dobra poæarna preventiva, zelo dobro, saj je bolje prepreœevati kot pa gasiti. V imenu predsednice mladinske komisije Valerije Horvat je poroœilo prebral œlan komisije Joæe Solar; z delom zveze je bil v poroœilu zadovoljen tudi predsednik nadzornega odbora Joæe Lipaj, a kritiœen do nekaterih dogodkov. Æupan Franc Cipot, ki obœnemu zboru ni prisostvoval od zaœetka, kljub temu pa je ujel kar nekaj oœitkov na svoje poœetje, se je œutil izzvanega. Dejal je, da so gasilska druøtva prostovoljna, zato naj tako tudi delujejo. Naravnost je tudi povedal, da z vsemi 27 druøtvi pogodbe o opravljanju javne gasilske sluæbe veœ ne namerava podpisati. Kot razlog, zakaj niti v tej smeri niti v smeri z njegove strani napovedane reorganizacije gasilstva oziroma do formiranja operativnih enot v nekaj centrih (obœinskih) ni priølo, je navedel kadrovske teæave v obœinski upravi in prezasedenost. Je pa obljubil, da bodo v tej smeri kmalu vidni premiki. Ker se je poslanstvo prostovoljstva skozi œas v popolnosti spremenilo, je prepriœan, da takøna oblika iz preteklosti danes ne vzdræi veœ. Zato se je potrebno dogovoriti glede strokovnega pristopa operative na eni ter prostovoljstva na drugi strani. »Niœ nimam proti gasilcem in prostovoljnim druøtvom, a se je glede na danaønje drugaœne razmere potrebno dogovoriti, kako naprej!« Vodstvo zveze, ki se je s sprejetjem novega statuta iz Obœinske gasilske zveze (OGZ) preimenovalo v GZ, ostaja enako (od leve): poveljnik Joæe Œarni in predsednik Øtefan Kuhar. Ker je Øtefan Janœariœ na obœnem zboru nepriœakovano umaknil kandidaturo za predsednika, je izziv niœ kaj hvaleæne naloge po dolgem pregovarjanju tudi v prihodnje sprejel Øtefan Kuhar, Joæe Œarni pa je ostal na poveljniøkem mestu. Novi œlani upravnega odbora zveze so: Damjan Dervariœ, Joæe Lipaj, Drago Ivaniœ, Robi Janko in Zlatko Balajc. Branko Bauman bo vodil nadzorni odbor, Darko Perø pa œastno razsodiøœe. Besedilo in fotografija: Geza Grabar 22. april 2008 Terme 3000 LASTNIKI ZAMENJALI DUØANA BENCIKA Veœmeseœnih ugibanj je konec: Duøan Bencik, dolgoletni in priljubljeni direktor Zdraviliøœa Moravske Toplice oziroma Naravnega parka Terme 3000, kakor se je zdraviliøœe imenovalo zadnja leta, ni veœ prvi œlovek Term 3000. V tej vodilni slovenski turistiœni druæbi z veœ kot 440 zaposlenimi je bil vse od leta 1991 in je povezan z domala vsemi njenimi investicijskimi vlaganji. Zaœetek konca Bencikove zamenjave je bila druæbe ... Nadzorni svet je z Duøanom Bencisedma redna seja nadzornega sveta druæbe v kom podpisal dogovor o ureditvi vseh korpozaœetku marca, ko so nadzorniki kot glavno racijskih in delovnopravnih razmerij, ki na ostoœko obravnavali poroœilo o poslovanju v le-novi Zakona o gospodarskih druæbah in inditu 2007. Kot je znano, letno poroœilo izka-vidualne pogodbe o zaposlitvi izhajajo iz odzuje veliko odstopanje od naœrtovanih rezul-poklica ter prenehanja delovnega razmerja.« tatov, zato so razpravljali tudi o odgovornosti direktorja Bencika. Œeprav na tej seji niso sprejeli konkretnih zakljuœkov, smo jih kmalu doœakali. Na osmi seji nadzornega odbora druæbe, ki je bila 28. marca 2008 na sedeæu druæbe Sava d. d. v Kranju, ki je edina delniœarka Term 3000, so nadzorniki sprejeli sklep o odpoklicu direktorja druæbe Duøana Bencika in na njegovo mesto za dobo petih let imenovali mag. Antonijo Pirc. V sporoœilu z Gorenjske beremo, da »... so Antonija nadzorniki Term 3000 s funkcije glavnega di- Pirc rektorja druæbe odpoklicali zaradi ekonomsko poslovnih razlogov, a brez krivde direktorja.« Nova direktorica, mag. Antonija Pirc, pri-Zapisali so øe, da je do zamenjave priølo (tudi) haja iz Save, kjer je zadnje leto vodila kom »... zaradi statusnega preoblikovanja Term petenœni center Strateøki kontroling. Vodenje 3000 v druæbo z omejeno odgovornostjo in druæbe Terme 3000 je prevzela na dan zaposlediœno drugaœnega upravljanja in vodenja menjave Bencika, torej 28. marca 2008. Takoj po sedmi seji nadzornega sveta (ko øe ni bil uradno razreøen z mesta glavnega direktorja Term 3000) je Bencik namigovanje o svoji zamenjavi za Murski val komentiral z besedami, da so se lastniki Term 3000 na seji odloœali, kaj storiti s 7,8 milijona evri bilanœnega dobiœka. »Ta podatek kaæe, da Terme 3000 na dolgi rok dobro poslujejo in se lahko primerjajo z rezultati, ki jih dosegajo turistiœne druæbe drugje po Sloveniji. Ugotovimo lahko, da nobena nima toliko bilanœnega dobiœka ali pa ga ima le malokatera. Res je, da je bilo, na primer, ko so zgradili hotel Ajda, leto ali dve nekaj teæav z zasedenostjo, sedaj, ko je konkurenca øe veœja – œe vzamemo le turistiœno ponudbo v Avstriji, na Madæarskem in Œeøkem – se dogaja nekaj podobnega. Res pa je, da novi hotel Livada trenutno dobro posluje, saj je bilo v prvih dveh letoønjih mesecih v primerjavi z lani za 80 odstotkov veœ gostov. Ocenjujem, da se bo zasedenost naøih kapacitet z dokonœanjem avtoceste poveœala za 20 odstotkov.« Besedilo in fotografije: Geza Grabar 22. april 2008 Terme 3000 DANILO KOZAR JE IZJEMEN KUHAR Kuharski mojster Danilo Kozar, vodja kuhinje v hotelih Ajda in Livada Prestige v Termah 3000 v Moravskih Toplicah, je izjemen strokovnjak na svojem podroœju. To je dokazal s øtevilnimi dræavnimi in mednarodnimi priznanji na podroœju kulinarike, nazadnje kot œlan slovenske kuharske ekipe na mednarodnem kulinariœnem tekmovanju v Stuttgartu v Nemœiji, kjer je kot samostojni tekmovalec v dveh kategorijah (v pripravi vegetarijanske ploøœe za 4 osebe oziroma pri pripravi menija s tremi ho-di in v kulinariœni artistiki z izdelkom iz slanega testa) osvojil dve zlati medalji. V skupnem seøtevku je slovenska kuharska ekipa osvojila 3. mesto. Danilo Kozar, rojen v Martinju, sedaj z druæino æivi v Markiøavcih, je v nacionalni kuharski reprezentanci æe osmo leto, kar samo potrjuje njegov visoki nivo kuharskega znanja in izkuøenj, ki si jih je pridobil v 25 letih dela v Moravskih Toplicah. Trenutno se s œlani ekipe intenzivno pripravlja na svojo drugo kuharsko olimpiado. Ta bo jeseni v Erfurtu v Nemœiji. Na olimpiadi bodo v æivo kuhali meni za 110 oseb, ob pripravi hladnih jedi pa bo tudi razstava. »Biti œlan ekipe pomeni po eni strani priznanje za dosedanje delo in doseæke, po drugi strani pa tudi veliko odgovornost in odrekanje ter moænost izobraæevanja in prenosa novih idej v delovno sredino,« je povedal Danilo. Naj omenim, da je med drugim na lanskem Gostinsko-turistiœnem zboru prejel tudi najviøje priznanje, trak kakovosti, ki ga je oplemenitil z diamantno znaœko za kakovost. Gostitelj jubilejnega 55. Gostinsko-turistiœnega zbora bo letos jeseni prav druæba Terme 3000. Ob 11. prazniku obœine Moravske Toplice (leta 2007) je bil Duøanu Benciku v zahvalo za uspeøno vodenje Term 3000 podeljen na ziv Œastni obœan, saj je bil povezan z doma la vsemi investicijskimi vlaganji izjemnega, desetletje in pol trajajoœega razvoja. Na obisku pri Joæetu Øtefku v Ivancih KAPITAL SE PLEMENITI PRI TRGOVCU, NAMESTO PRI KMETU IN MESARJU Govedorejec Joæe Øtefko iz Ivanec, ki se od leta 1995 ukvarja s pitanjem bikcev na konœno klavno teæo 700 kg in telet na viøjo klavno teæo (200 kg), je œlovek, ki nenehno in argumentirano opozarja na teæave, s katerimi se sreœuje, zato velja na enega najostrejøih kritikov razmer v kmetijstvu v danem trenutku. Æe pred veœ kot dobrim mesecem je na svojem primeru dokazal, da ima zaradi visokih vhodnih stroøkov in nizke odkupne cene za 513 ” izgube po glavi. Z vkljuœenimi subvencijami oziroma klavnimi premijami, ki je bo za januarja prodano æivino deleæen øele œez 18 mesecev, se bo izguba sicer zniæala, a bo øe vedno znaøala 377 ”. »Po tem izraœunu si z enim turnusom pridelam za 50 tisoœ evrov izgube. Iz œesa naj to pokrijem? Naj za to pro-dam 10 hektarjev zemlje?« ODKUPOVALCI ÆIVINE S FIGO V ÆEPU Æe lep œas opozarja na nerealne podatke, ki jih v glavnem isti odkupovalci oziroma kmetijske zadruge javno objavljajo v osrednjih slovenskih œasopisih. Pogreøa podatke odkupovalcev iz severovzhodne Slovenije, kjer je govedoreja prav tako moœno vpeta v osnovno kmetijsko proizvodnjo. »To so ‘nore cene’, ki jih potem dobro izkoriøœajo kupci æivine iz tujine, prepriœani, da so to zares verodostojne odkupne cene pri nas. Vemo pa, da odkupovalci tudi pri nas ponujajo viøje cene, vendar noœejo podatkov javno objaviti,« pravi. Zato svetuje, da bi bilo potrebno objavljati tudi borzne cene z italijanskega, avstrijskega in nemøkega trga, kjer so odkupne cene mnogo viøje (za R3 razred z nemøke borze denimo od 3,2–3,3 ”/kg), pri nas pa te cene zaostajajo tudi za pol evra in veœ. Prepriœan je, da bi se tedaj tudi pri nas za govejo æivino oblikovale viøje odkupne cene in govedorejci ne bi umirali na obroke. VELIKO SMO SI TUDI KRIVI SAMI Øtefko se je zaradi pomanjkanja æivali za pitanje doma kot vsi veœji slovenski govedorejci vezal na uvoz. Sprva iz Poljske in Madæarske, po vstopu Romunije v EU pa tudi iz te dræave. »Naøi odkupovalci ne povedo realnih cen ali pa se jih pri obraœunu ne dræijo, kar je samo v økodo kmetom. Veœji govedorejci sicer imamo drugaœno pogajalsko pozicijo, saj se za vsak kontingent æivali v slovenske klavnice posebej pogajamo, skrbi pa me za male kmete, ki niso øe zdaleœ nepomembni.« Tako kot vselej je kritiœen tako do Zadruæne zveze Slovenije kakor do njenih zadrug oziroma njihovih upravnih odborov, ki bi morali imeti veœji vpliv na zadruæno politiko. Veliko pripomb ima tudi na organiziranost in uœinkovitost delovanja Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Kot prvi korak zoper vse slabøe razmere v kmetijstvu vidi v nujnosti branæne organiziranosti. Mesno-predelovalni obrat Lipiœ-Passero v Teøanovcih ZIMSKO IZOBRAÆEVANJE: TEŒAJ PREDELAVE MESA Murskosoboøki Kmetijsko-gozdarski zavod je v okviru øtevilnih zimskih izobraæevanj in usposabljanj ter praktiœnih teœajev po treh letih zopet pripravil teœaj predelave mesa. Øtiridnevnega oziroma 30-urnega usposabljanja, med katerimi sta bila dva dneva namenjena teoretiœnemu delu, dva pa praktiœnemu, se je udeleæilo 19 sluøateljev. Kot je povedala svetovalka za dom, druæino in dopolnilne dejavnosti Anica Petroviœ, so kandidati priøli iz celotne pomurske regije. Po teoretiœnemu usposabljanju v prostorih soboøkega zavoda je praktiœni del tokrat potekal v sodobno urejenem mesno-predelovalnem obratu, ki sta si ga zakonca Nada in Drago Passero uredila za potrebe lastnega vinotoœa Lipiœ-Passero v Teøanovcih. Praktiœno delo je obsegalo razsek in krojenje mesa za prekmursko øunko in prleøko tünko – domaœi mesnini, tipiœni za to obmoœje, ter obdelavo svinjskega pleœa oziroma izdelavo rolance. Nekateri izmed teœajnikov naœrtujejo eno od oblik dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, drugi pa bi si na ta naœin radi samo utrdili sploøno znanje o predelavi mesa. Petroviœeva zakljuœuje, da je uspeøno opravljen teœaj eden od pogojev za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije s tega podroœja. Kandidati, ki jo æelijo pridobiti, morajo po znanih navodilih pripraviti zbirno mapo, vanjo pa morajo vloæiti tudi potrdilo o uspeøno opravljenem teœaju. O tem potem odloœa posebna strokovna komisija, ki po potrebi kandidata povabi tudi na zagovor. (PRE)VELIKA MOŒ TRGOVCEV Preseneœa ga, da se v 17 letih samostojnosti v Sloveniji ni ustvarila podjetniøka klima za formiranje vaøkih klavnic, kakor je to denimo v sosednji Avstriji, ki si jo v øtevilnih pogledih v kmetijstvu jemljemo za vzgled. »Z vaøkimi klavnicami oziroma prodajo mesa na domu bi kmetom omogoœili vsaj malenkostno boljøi ekonomski poloæaj, na ta naœin pa bi tudi potroønikom omogoœili dostop do kakovostnega mesa znanega porekla. Nenazadnje bi te lahko bile tudi konkurenca mesnicam v trgovskih verigah.« Ker po njegovem prepriœanju trije trgovci v Sloveniji z veœ kot 85-odstotnim deleæem æe lep œas obvladujejo tudi pridelavo in predelavo, se ves likvidnostni kapital steka v trgovine in se namesto pri kmetu in mesarju plemeniti pri trgovcu. »Zastavlja se mi vpraøanje, zakaj politika doma in v EU tiho soglaøa s takønim obnaøanjem trgovskih verig. To je pri nas øe toliko bolj oœitno.« Besedilo in fotografiji: Geza Grabar 22. april 2008 Tekmovanje za prekmurskega rezaœa vinske trte RUDI NOVAK NAJBOLJØI, TRETJI NJEGOV SIN BOØTJAN Pravilna rez vinske trte je eden od temeljnih pogojev za kakovosten pridelek grozdja, od le-tega pa je potem odvisna tudi kakovost vina. Zaradi tega spoznanja so v Druøtvu vinogradnikov Goriœko zaœeli s tekmovanji za rezaœa vinske trte. V okviru druøtva so jih doslej pripravili æe pet. Da pa bi v tej smeri spodbudili tudi rezaœe iz drugih vinogradniøkih druøtev – v Prekmurju jih deluje 13 – je koordinacija druøtev vinogradnikov Prekmurja, øe posebej pa Ernest Novak (KGZ Murska Sobota), glavni pobudnik za povezovanje in kakovostno usklajeno delo, specialistiœni kmetijski svetovalec s podroœja vinogradniøtva in vinarstva, sicer pa neumorni predsednik Druøtva vinogradnikov (DV) Goriœko, tudi letos pripravila tekmovanje rezaœev za prekmurskega prvaka. V vinogradu vinotoœa Janija Erniøe v Suhem Vrhu se je tako pomerilo osem rezaœev iz øtirih druøtev: Filovci, Goriœko, Kobilje in Strehovci. V odmerjenem œasu pol ure je bilo potrebno œimbolj kakovostno na dva øparona obrezati 30 trsov sorte laøki rizling. Ocenjevali so tako hitrost opravljene rezi kakor tudi kakovost opravljenega dela. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodil Alojz Slepec, je ugotovila, da je naslov najboljøega rezaœa pripadel Rudolfu Novaku iz Moravskih Toplic, ki je od 162 moænih zbral 155 toœk. Drugo mesto je osvojil Anton Nemec iz Nuskove s 151 toœkami, tretji pa je bil zmagovalœev sin Boøtjan s 149,5 toœke. Vsi so œlani DV Goriœko. Delo je sicer najhitreje O gospodarjenju z vinogradi v Prosenjakovcih priœajo dokumenti iz 18. in 19. stoletja, ki med drugim navajajo, da neposluønim lastnikom, tatovom, lahko odvzamejo in prodajo njihove gorice. V poznejøih desetletjih, predvsem po veliki bolezni trte, so propadla cela obmoœja plemenitih nasadov. Kasneje so posadili odpornejøe, divje vrste, predvsem ømarnico, ki je tu kraljevala do srede 20. stoletja. Øele po letu 1960 so spet zaœeli uvajati nove vrste in danes so na griœu Nagyhegy sodobni nasadi, kjer pridelujejo kvalitetna vina, ki imajo kupce po celi dræavi. Po vstopu v EU so v okviru KUD »Ady Endre« ustanovili vinogradniøko sekcijo z 52 œlani in vsak izmed njih je prvo leto simboliœno po 22. april 2008 opravil drugo uvrøœeni Nemec, ki je za 30 trsov potreboval zavidljivih 16 minut in 50 sekund, pa tudi preostali tekmovalci so delo konœali krepko pod 20 minutami. Øe beseda dve o zmagovalcu: Novakovi v Lonœarovcih ljubiteljsko obdelujejo vinograd z 2.500 trsov izkljuœno belih sort grozdja in so vkljuœeni v integrirano pridelavo. Pri træenju vina nimajo teæav, saj imajo stalne odjemalce, med katerimi so tudi gostinski lokali. Naœrtujejo, da bi vinograd øe razøirili. Po konœanem tekmovanju je gostitelj Jani Erniøa v svoji vinski kleti pripravil vodeno degustacijo v lastnem vinogradu pridelanih belih in rdeœih vin. (G. G.) sadil eno trto v skupnem vinogradu. Po besedah Rajka Janjiåa, vodje sekcije, so prebili led in lahko veliko storijo za razvoj veœ kot sto hektarjev zasebnih vinogradov v okolici Prosenjakovec, kjer je bilo v preteklosti veliko zamujenega. V prvem letu so imeli v zimskem œasu veœ predavanj o kletarjenju, poleti so postavili klopotec, skupaj s sosednjimi madæarskimi vinogradniki so organizirali ocenjevanje vin. Za letos so si zadali øtiri naloge: v aprilu bodo posadili dodatnih 25 trsov v skupnem vinogradu, 7. maja se bodo udeleæili skupnega ocenjevanja vin na Madæarskem, sredi avgusta bo postavljanje klopotca s tradicionalnim piknikom in novembra naœrtujejo øe martinovanje. (-ep) Erniøevi iz Teøanovec se poskuøajo tudi v predikatih LETOS PRVIŒ ØE SLAMNO VINO Na uveljavljeni vinogradniøki kmetiji Marije in Mirana Erniøe iz Teøanovec, ki ima vinograd in vinotoœ na Jelovøkovem bregu v Suhem Vrhu, se ob rednih trgatvah v vinogradu s 4.000 trsi æe dobro desetletje ukvarjajo tudi s pridelavo predikatnih vin. Miklavæevem vinu, vinu sv. Treh kraljev ter øe nekaterim drugim jagodnim in suhim jagodnim izborom bodo z letnico 2007 dodali tudi slamno vino, prvo te vrste v Prekmurju. Kot smo izvedeli od gospodarja Mirana, so z nekaj sto trsov ob pomoœi sosedov in prijateljev æe sredi septembra potrgali grozdje sort chardonnay, sauvignon in øipon. Miran, ki se je po upokojitvi povsem posvetil vinogradniøtvu, nas poduœi, da je za slamno vino pomembno v celoti zdravo grozdje, brez ene same grozdne jagode ælahtne gnilobe. Œe so jo naøli ob trgatvi, so jo seveda odstranili. Za tovrstno vino, ki ga bo vinski inøpektor po vsej verjetnosti uvrstil v predikat suhega jagodnega izbora, je kot za vse predikate znaœilno tudi dolgotrajno in kontrolirano vrenje. Pred stiskanjem posuøenih grozdnih jagod je pomemben tudi naœin suøenja: v zabojih in v tankih plasteh na slami. Slama namreœ omogoœa kroæenje zraka. Zaradi zagotovitve enakomerne temperature in tudi umetno ustvarjenega vetra so Erniøevi grozdje veœ kot dva meseca in pol suøili v lastni hladilnici za meso in druga æivila. Teoretiœno je mogoœe grozdje za slamno vino suøiti tudi v naravnem okolju, a je to zaradi razliœnih vremenskih vplivov zelo negotovo. Ob stiskanju posuøenih grozdnih jagod so namerili grozdni sok, ki je imel kar 156 Oekslejevih stopinj. Skupaj so iz okrog 150 kilogramov grozdja stisnili 40 litrov moøta. Vino za pokuøino bo nared pribliæno œez leto dni, ko naj bi slamno vino napolnili v posebne, 2,5-decilitrske steklenice. (G. G.) FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR Bioplinarna Motvarjevci GRADBENO DOVOLJENJE OSTAJA V VELJAVI Potem ko je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) 22. januarja letos izdalo odloœbo, po kateri – domnevno zaradi nekaterih proceduralnih napak investitorja – ostaja v veljavi æe 4. decembra lani izdani sklep UE Murska Sobota za obnovitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja æe skoraj zgrajene bioplinarne Panvitine druæbe KG Rakiœan Ekoteh, je »vroœi« pri mer 11. marca letos dobil (zaœasni) epilog. Domaœini, krajevna skupnost ter reformatorska krøœanska cerkev v RS vse od julija lani, ko se je v narodnostno meøanih in obmejnih Motvarjevcih zaœela gradnja, zaradi domnevnega smradu, hrupa, onesnaæenosti okolja in nevarnosti eksplozije nasprotujejo bioplinarni sredi vasi. S pritoæbo na izdajo gradbenega dovoljenja so v drugem poskusu dosegli obnovitev postopka. V ponovitvi postopka, iz katerega pa je MOP izloœilo KS Motvarjevci in reformatorsko cerkev, so opravili ustno obravnavo øtirih bioplinarni najbliæjih domaœinov (Silve in Eröja Geci, Aranke Hari in Katarine Æagar) in investitorja. V njem je murskosoboøka upravna enota ugotovila, da je bila æe prvotno izdano gradbeno dovoljenje v skladu z zakonom o graditvi objektov in odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih Obœine Moravske Toplice, ki velja tudi za poselitveno obmoœje naselja Motvarjevci, zato se prvotno izdano gradbeno dovoljenje »... pusti v veljavi«. Ker v omenjenem odloku gradnja posameznih vrst objektov ni prepovedana, na upravni enoti ocenjujejo, da je gradnja bioplinarne na zemljiøœu, ki je bilo kot gradbeno æe prvotno v lastni KG Rakiœan, dovoljena. Kot so øe zapisali v odloœbi, se v ustreznost in sprejemljivost bioplinarne na obstojeœi lokaciji upravni organ ne spuøœa, paœ pa le presoja usklajenost projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja s prostorskimi izvedbenimi akti. PONUJENA ROKA DOMAŒINOM Matjaæ Duriœ, direktor KG Rakiœan Ekoteh, omenjeno informacijo komentira v besedami, da so tak razplet priœakovali. Tembolj, ker je postopek æe februarja leta 2007 pridobljenega gradbenega dovoljenja potekal transparento in strokovno. Do tehniœnega prevzema oziroma poskusnega obratovanja 0,835-megavatne bioplinarne kmetijskega tipa, ki bo kot glavno surovino uporabljala koruzno silaæo in gnojevko, je investitorju ostalo od 10 do 14 dni dela na sami napravi. Bioplinarno pa naj bi po napovedih poskusno zagnali konec aprila. Ob tem je Duriœ øe povedal, da je Panvita øe vedno pripravljena na dialog s krajani Motvarjevec in da izdana odloœba ne pomeni poraza domaœinov, paœ pa le, da je investitorju omogoœeno nadaljevati æe zaœeti projekt. »V zvezi z njim smo bili vedno pripravljeni na strpen pogovor, v katerem smo predvideli tudi pozitivne uœinke za kraj Motvarjevci, to je dodatna zaposlitev krajanov, nadgradnja bioplinarne z objektom za sprejem æit in podobno,« je zakljuœil. INTERNACIONALIZACIJA PRIMERA S takøno odloœbo UE pa niso zadovoljni v Civilni iniciativi Motvarjevci, ki zastopa interese krajanov in domaœih skupnosti. Na nedavnem sestanku so sklenili, da se bodo na odloœbo upravne enote pritoæili na MOP, z razpletom pa seznanili tudi pristojne evropske institucije. Tibor Vöröø, predsednik Madæarske samoupravne narodnostne skupnosti v obœini, pravi, da je tudi omenjeni razplet njihove pritoæbe dokaz, da v Sloveniji ni mogoœe govoriti o narodnostnih pravicah avtohtone madæarske narodnosti, zato se bodo pritoæili v Bruselj. S svojo namero bodo seznanili tudi slovensko vlado in predsednika dræave. Dodal je øe, da je zadnja odloœba, s katero so zavrgli pritoæbo krajanov, slovenska sramota. (G. G.) Panvita je æe v fazi priprave projekta Motvarjevci II. To pomeni, da gre za postopke za nadgradnjo kmetijske bioplinarne s suøilnico za lucerno in razliœna æita, s œimer bodo lahko optimalno izkoristili tudi toplotno energijo, ki nastaja kot vzporedni produkt pri proizvodnji zelene elektriœne energije. V zimskih mesecih naj bi toploto rabili za ogrevanje æe obstojeœe piøœanœje farme, ki je znotraj Panvitine enote Posestvo Motvarjevci, poleti pa za suøilnico. UPRAVNA ENOTA JE DOLÆNA UPOØTEVATI VELJAVNO ZAKONODAJO S øtirimi kratkimi vpraøanji smo se obrnili tudi na Upravno enoto Murska Sobota in dobili naslednje odgovore Bernarde Tibaut, vodje Oddelka za okolje in prostor. Zaœnimo na zaœetku: kakøne so dolænosti upravne enote pri izdaji gradbenega dovoljenja? Podroœje graditve objektov ureja Zakon o graditvi objektov (ZGO1,UPB-1, Uradni list RS, øt. 102/04, popravek 14/05). Tako se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in odstranitev objekta lahko zaœne na podlagi pravnomoœnega gradbenega dovoljenja oziroma na lastno odgovornost investitorja po dokonœnosti gradbenega dovoljenja (3. œlen ZGO-1). Pristojni upravni organ za gradbene zadeve, ki izdaja gradbena dovoljenja za objekte, ki niso objekti dræavnega pomena na prvi stopnji, je upravna enota, na katere obmoœju leæi nepremiœnina, ki je predmet izdaje gradbenega dovoljena (24. œlen ZGO-1). Naloga upravnega organa, torej upravne enote, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja je, da preveri, ali so izpolnjeni vsi pogoji, doloœeni v 66. œlenu ZGO-1, in sicer: • ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom • ali je projekt izdelala pravna oziroma fiziœna oseba, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta • ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja • ali ima projekt predpisane sestavine in ali je opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana NADALJEVANJE NA 17. STRANI 22. april 2008 • ali je investitor predloæil dokazilo, da so dajatve in prispevki, doloœeni z zakonom plaœani oziroma da so na drug naœin izpolnjene takøne njegove obveznosti in • ali ima investitor pravico graditi So bili vsi ti postopki dosledno upoøtevani pri izdaji prvega dovoljenja za bioplinarno Motvarjevci v prvi polovici lanskega leta? Upravna enota Murska Sobota je izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo bioplinarne s pripadajoœimi objekti za proizvodnjo elektriœne energije v Motvarjevcih. Æe v postopku izdaje prvotnega gradbenega dovoljenja za to gradnjo in pa tudi v obnovljenem postopku je upravni organ ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji, doloœeni v 66. œlenu ZGO-1, in je zato gradbeno dovoljenje tudi izdal. Ugotovljeno je bilo: • da je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, to je Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za obmoœje Obœine Moravske Toplice (Ur. list RS, øt. 71/98, 92/03, 48/2004), po katerem je na poselitvenih obmoœjih naselij in delov naselij dopustna novogradnja vseh vrst objektov (11. œlen), • da je projekt izdelala pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje za projektanta, • da so bila k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja: projektni pogoji in soglasja upravljalcev infrastrukturnih objektov in naprav na tem obmoœju (Elektro Maribor, Telekom Slovenija, Œista narava), Inøpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesreœami (poæarno soglasje) in Agencije RS za okolje (naravovarstveno soglasje), Obœina Moravske Toplice je izdala lokacijsko informacijo za projektiranje, v obnovljenem postopku pa so bila predloæena øe okoljevarstvena dovoljenja za obratovanje bioplinarne glede emisij v zrak, za predelavo odpadkov 2007 in glede emisij hrupa, • da ima projekt predpisane sestavine, • da je investitor predloæil dokazilo, da so dajatve in prispevki, doloœeni z zakonom, plaœani, • da ima investitor pravico na navedem zemljiøœu pravico graditi. Kaj, konkretno, vse ste opravili pri obravnavi pritoæbe, pred izdajo zadnje odloœbe? Stranke so predlagale obnovo postopka prvotnega gradbenega dovoljenja predvsem iz razloga, da je vplivno obmoœje nameravane gradnje prikazano napaœno in bi kot stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja morale sodelovati. Upravni organ jim je v obnovljenem postopku na ustni obravnavi dal moænost, da se z nameravano gradnjo seznanijo in se o njej izreœejo. Vsi so nameravani gradnji nasprotovali iz razloga, da bosta z gradnjo bioplinarne ogroæeno njihovo zdravje in varnost, poslabøalo pa se bo njihovo bivalno okolje, saj æe sedaj smrdi z obstojeœe piøœanœje far-me. Po njihovem mnenju je gradnja bioplinarne nesprejemljiva in tudi ni v skladu s prostorskimi akti Obœine Moravske Toplice. Spremenjeno vplivno obmoœje gradnje bioplinarne je bilo v obnovitvenem postopku upoøtevano in strankam dana moænost, da zavarujejo svoje interese in pravne koristi. Zahtevku strank, da se bioplinarna na tem obmoœju ne bi gradila, upravni organ ni mogel ugoditi, strinja pa se z ugotovitvami, da bo bioplinarna imela vpliv na okolje. Vplive na okolje je predvidel tudi projektant, zato je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja predvidel (predvsem z izbiro tehnologije) ustrezne ukrepe za prepreœevanje tega oz. ohranjanje øe zakonsko dopustnega stanja. Domaœini (civilna iniciativa) grozi z internacionalizacijo. Œetudi se to zgodi, ste vi – kolikor razumem – øe vedno zavezani ravnati po naøi zakonodaji, kajne? Upravna enota je pri svoji odloœitvi dolæna upoøtevati veljavno zakonodajo s podroœja graditve objektov. Ludvik Soœiœ LOVSKA DRUÆINA PROSENJAKOVCI Øt.: 01-56/08 Dne: 22.03.2008 OBVESTILO Lovska druæina Prosenjakovci v skladu s 56. œlenom Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, øt. 16 z dne 20.02.2004 in øt. 17 z dne 12.02.2008) obveøœa imetnike kmetijskih in gozdnih kultur na obmoœju Lovske druæine Prosenjakovci, da so imenovani pooblaøœenci upravljalca loviøœa za ocenjevanje økode na kmetijskih in gozdnih kulturah za dobo øtirih let. Lovska druæina Prosenjakovci upravlja z loviøœem na obmoœju k. o. Berkovci, Œikeœka vas, Fokovci, Ivanjøevci, Kanœevci, Lonœarovci, Motvarjevci, Pordaøinci, Prosenjakovci, Ratkovci, Selo, Srediøœe in delno k. o. Ivanovci ter Vuœja Gomila. Imenovani pooblaøœenci so: 1. Ludvik Berden, stanujoœ Berkovci 12, 9207 Prosenjakovci, telefon 02 / 544 11 12, GSM 041 328 255; 2. Marjan Burjan, stanujoœ Mladinska 1, Rakiœan, 9000 Murska Sobota, telefon 02 / 524 10 56, GSM 051 352 565; 3. Rajko Janjiå, stanujoœ Prosenjakovci 71, 9207 Prosenjakovci, telefon 02 / 544 11 40, GSM 031 838 164; 4. Ernest Kovaœ, stanujoœ Domanjøevci 101, 9206 Kriæevci, telefon 02 / 554 11 65, GSM 031 472 721; 5. Davorin Novak, stanujoœ Øtefana Kovaœa 15, 9000 Murska Sobota, telefon 02 / 532 13 32 in GSM 041 765 325; 6. Ludvik Rituper, stanujoœ Jakobovo naselje 23, 9000 Murska Sobota, telefon 02 / 530 47 65, GSM 041 671 038. Oøkodovanec je dolæan po 56. œlenu Zakona o divjadi in lovstvu økodo na kmetijskih in gozdnih kulturah prijaviti v treh dneh od dneva, ko je økodo opazil in to pisno pooblaøœencu upravljalca. Prijava mora vsebovati parcelno øtevilko, katastrsko obœino, øt. gerka in kulturo. LOVSKI ZDRAVO! Ludvik RITUPER, l. r. predsednik LD Prosenjakovci PÁRTOSFALVI VADÁSZEGYLET Szám: 01-56/08 Dátum: 2008.03.22. ÉRTESÍTÉS Vadról és vadászatról szóló törtvény 56. cikkelyével összhangban (SzK Hivatalos Lapja, 16. sz. 2004.02.20-ki dátummal és 16. sz. 2008. 02. 12-ki dátummal) értesítjΔk a Pártosfalvi Vadászegylet területén lév√ mez√gazdasági földterületek és erd√k tulajdonosait, hogy a vadászterület felhatalmazott igazgatója részér√l négy évre kineveztettek a mez√gazdasági- és erd√terΔleteken történ√ károk becsΔsei. A Pártosfalvi Vadászegyelet a Berkovci, Csekefa, Fokovci, Ivanjøevci, Kanœevci, Lonœarevci, Szentlászló, Kisfalu, Párosfalva, Ratkovci, Selo, Szerdahely és részben Ivanovci és Vuœja Gomila kat. községekben igazgatja a vadászterületet. A kinevezett felhatalmazottak a következ√k: 1. Ludvik Berden, Berkovci 12, 9207 Pártosfalva, telefon 02 544 11 12, GSM 041 328 255; 2. Marjan Burjan, Rakiœan, Mladinska 1, 9000 Murska Sobota, telefon 02 524 10 56, GSM 051 352 565; 3. Rajko Janjiå, Pártosfalva 71, 9207 Pártosfalva, telefon 02 544 11 40, GSM 031 838 164; 4. Ernest Kovaœ, Domonkosfa 101, 9206 Kriæevci, telefon 02 554 11 65, GSM 031 472 721; 5. Davorin Novak, Øtefana Kovaœa 15, 9000 Murska Sobota, telefon 02 532 13 32, GSM 041 765 325; 6. Ludvik Rituper, Jakobovo naselje 23, 9000 Murska Sobota, telefon 02 530 47 65, GSM 041 671 038. A kárvallott a Vadról és vadászatról szóló törvény 56. cikkelye alapján köteles a mez√gazdasági- és erd√terΔleteken történ√ kárt az észrevételt√l számítva 3 napon bel√l írásbelileg jelenteni a felhatalmazott személynek. A jelentésben fel kell tΔnteni a parcella számát, a kataszteri községet, gerk-számot és a mez√gazdasági kultúra fajtáját. TISZTELETTEL! Ludvik RITUPER, s. k., a Pártosdfalvi VE elnöke 22. april 2008 Øportniki v obœini v letu 2007 NAJBOLJØI ROBERT ŒONTALA, SONJA GABOR IN ÆNK POMURJE V naøi obœini je veliko dobrih øportnikov, ki leto za letom poskrbijo, da se glas o njihovih øportnih uspehih sliøi daleœ po Sloveniji in tudi v tujini. Zato je prav, da v Obœinski øportni zvezi (OØZ) Moravske Toplice, krovni øportni organizaciji z veœ kot 20 klubi in øportnimi druøtvi, s plaketami in priznanji nagradijo najboljøe v posamiœni in ekipni konkurenci, spomnijo pa se tudi zasluænih øportnih delavcev, ki so na podroœju øporta in rekreacije v preteklosti pustili neizbrisen peœat. Predsednik komisije za izbor øportnika obœine 2007, Koloman Pintariœ, je povedal, da je komisija najboljøe izbrala na osnovni prispelih predlogov, teh pa je bilo tudi letos zelo veliko. NAJBOLJØI ØPORTNIKI: ŒONTALA, KULŒAR, KERŒMAR V moøki konkurenci je naslov najboljøega øportnika v obœini v minulem letu pripadel strelcu Robertu Œontali iz Sebeborec, œlanu tamkajønjega strelskega druøtva. Je strelec, ki v zadnjih letih dosega vse boljøe rezultate in se uvrøœa v sam vrh pomurskega strelstva. To je potrdil z odmevnimi zmagami na razliœnih tekmovanjih, zasluæen pa je tudi za uspehe druøtva. Na drugo mesto se je uvrstil Kristjan Kulœar, nogometaø NK Mura 05, doma iz Filovec, ki je minulo leto nastopal za ekipo NK Nafta iz Lendave, s svojimi igrami pa potrdil, da je eden najboljøih mladih igralcev okroglega usnja v Pomurju; prav tako nogometaø, Iztok Kerœmar iz Sebeborec, œlan NK Œarda Martjanci, je bil izbran za tretjega najboljøega øportnika. Kot je zapisano v obrazloæitvi, je Iztok æe veœ let eden najpomembnejøih igralcev ekipe, zato mu gre najveœ zaslug za uspeøno nastopanje Œarde v Pomurski nogometni ligi. NAJBOLJØE ØPORTNICE: GABOR, GOMBOC, KUŒAN Sonja Gabor iz Filovec, œlanica tamkajønjega Æenskega nogometnega kluba (ÆNK) Pomurje, velja za eno najboljøih igralk v klubu, svoje vrline pa je potrdila tudi kot œlanica slovenske nogometne reprezentance. Zato ne preseneœa, da je bila izbrana za najboljøo øportnico obœine v letu 2007. Sonja se je s svojim klubom v dræavnem ligaøkem tekmovanju uvrstila na 2. mesto, v zimski ligi pa je ekipa osvojila naslov dræavnih prvakinj, prav tako tudi pokal Slovenije. Tekaœica Simona Gomboc iz Ivanovec je letos osvojila 2., igralka hokeja na travi HK Moravske Toplice Danijela Kuœan iz Teøanovec pa 3. mesto. Simona se æe vrsto let uvrøœa med najboljøe rekreativne tekaœice v Sloveniji. Lani je bila v skupni razvrstitvi tekov za Pomurski pokal v rekreativnih tekih uvrøœena na 2. mesto, zmagala pa je na treh posameznih tekih. Je tudi petkratna zaporedna zmagovalka teka na 5 km na tekaøkem maratonu Treh src v Radencih, na cestnem dræavnem prvenstvu v teku na 10 km pa je osvojila 2. mesto. Danijela pa je ena najboljøih igralk v hokejskem klubu, s katerim je osvojila 2 mesto v srednjeevropski ligi. ØPORTNE EKIPE: ÆNK POMURJE, NK ŒARDA, HK MORAVSKE TOPLICE Tudi letos je naslov najboljøega v ekipni konkurenci pripadel ÆNK Pomurje iz Filovec, ki æe veœ let sodi med najboljøe nogometne kolektive v Sloveniji. Œlanice so lani postale pokalne prvakinje Slovenije, v dræavnem ligaøkem tekmovanju pa so bile druge. V okviru kluba uspeøno delujejo tudi mlajøe selekcije. NK Œarda iz Martjanec je prav tako zelo poznan pomurski øportni javnosti, saj je standardno po uspehih med vodilnimi klubi v Pomurski nogometni ligi (PNL), v klubu pa se lahko pohvalijo tudi z dobro organiziranostjo in skrbjo za videz øportnih objektov. V letu 2007 je bila œlanska ekipa v PNL druga, uspeøno pa nastopajo tudi mlajøe selekcije. HK Moravske Toplice na tretjem mestu pa je øportni kolektiv, ki uspeøno zdruæuje igranje hokeja na travi tako v æenski kot moøki ekipi, zgledno pa skrbi tudi za delo z mlajøimi selekcijami. MLADI IN ZASLUÆNI ØPORTNI DELAVCI: KOŒAR, CIPOT, CIFER Ker na mladih svet stoji, organizatorji razglasitve tudi letos niso zaobøli mladih oziroma perspektivnih øportnikov. Med fanti je naziv najperspektivnejøega øportnika pripadel Danijelu Koœarju iz Fokovec, tekmovalcu Rokoborskega druøtva Sobota iz Murske Sobote. Velja za enega naj obetavnejøih mladih rokoborcev v dræavi. Med drugim je osvojil dva naslova dræavnega prvaka v konkurenci deœkov, zmagal pa je øe na dveh turnirjih v Sloveniji, na mednarodnem turnirju v Italiji pa je bil 5. Kaja Cipot iz Teøanovec je zelo obetavna igralka nogometa, œlanica kadetske selekcije ÆNK Pomurje, s katero je lani v slovenski ligi osvojila 2. mesto, v dvoranskem nogometu pa naslov dræavnih prvakinj. Je tudi stalna œlanica slovenske æenske kadetske nogometne reprezentance. Plaketa zasluænemu øportnemu delavcu za leto 2007 je pripadla Francu Cifru st. iz Sebeborec, ki je kot aktiven igralec igral v veœ nogometnih klubih, med drugim tudi pri NK Mura. S øportom se je zaœel ukvarjati æe v mladih letih. Bil je tudi med ustanovnimi œlani NK Œarda, kjer je najprej igral, bil zatem trener, nazadnje pa je v klubu opravljal razliœne druge naloge. Z njegovim imenom je povezan tudi razvoj malega nogometa v Pomurju, saj je pomagal pri ustanavljanju veœ klubov, vrsto let pa je bil aktiven tudi v regijski zvezi klubov malega nogometa. Vse od ustanovitve aktivno deluje tudi v organih OØZ Moravske Toplice. ØPORTU POSEBNO MESTO TUDI V PRORAŒUNU Kot je na priloænostni prireditvi razglasitve najboljøih v Andrejcih dejal predsednik OØZ Branko Recek, je zveza lani poœastila æe 10-let nico uspeønega delovanja in v tem œasu se je do potankosti uveljavilo njeno poslanstvo. Ne le na obœinskem nivoju, paœ pa z regijsko pisarno za øport in z nekaterimi odmevnejøimi prireditvami tudi na regijski in celo mednarodni ravni. Øiroko podporo za øportno dejavnost ji nudi lokalna skupnost, saj je letos za delovanje OØZ, investicije in amortizacijo øportnih objektov iz obœinskega proraœuna namenjenih rekordnih 63 tisoœ evrov. Doseæke øportnikov iz naøe obœine izjemno ceni in jih spoøtuje tudi æupan Franc Cipot. Verjetno se dobro poœuti tudi øportnik, ki ve, da v sredini, od koder prihaja, njegove rezultate pozitivno ocenjujejo, je omenil æupan. Ob tej priloænosti je zahvalo izrekel tudi vsem organizatorjem øportnih prireditev in drugih tekmovanj na obœinski ravni, saj s tem opravljajo pomembno poslanstvo. Ni pa pozabil omeniti niti posameznikov, ki so pri delovanju OØZ æe vse od njenega nastanka. IZREDNI PLAKETI ZA ŒRNKA IN PODLESKA OØZ Moravske Toplice je podelila tudi dve izredni plaketi: plaketo za izjemni prispevek k razvoju øporta v obœini Joæetu Œrnku iz Murske Sobote kot øportnemu delavcu, zasluænemu za ustanovitev in uspeøno delovanje HK Moravske Toplice. Je najbolj zasluæen, da je hokej na travi v Moravskih Toplicah dosegel tolikøne razseænosti in danes nudi moænost ukvarjanja s tem lepim øportom vse veœjemu øtevilu mladih. S svojimi idejami in delom dosega, da na igriøœe prihajajo mladi, ki si æelijo ukvarjati se s øportom. Besedilo in fotografija: Geza Grabar 22. april 2008 Obœinska øportna zveza Moravske Toplice LETOS KAR ØESTNAJST ØPORTNIH PRIREDITEV OØZ Moravske Toplice je objavila koledar øportno-rekreativnih prireditev, katerih organizatorica je v letu 2008. Po zimskem prvenstvu v dvoranskem nogometu za mlade (U-12 in U-14), turnirju v okviru zimske lige malega nogometa in razglasitvi najboljøih øportnikov bo prvo odmevnejøe tekmovanje 3. maja, ko bo v Moravskih Toplicah 3. Moravski tek, ki bo veljal tudi za Pomurski pokal v rekreativnih tekih in za mednarodni pokal teka treh deæel (CERR-CUP 2008). Maja bo na vzletiøœu Mariœ pri Moravskih Toplicah tudi pokalno modelarsko tekmovanje oziroma pokal v letenju z motornimi letali. 7. junija bo v Moravskih Toplicah tradicionalno sreœanje imetnikov olimpijske kartice, v veœernih urah pa øe Olimpijski tek, dan pozneje (8. junija) bo na sporedu kolesarski maraton Ajda. Pokalno prvenstvu obœine oziroma klubov malega nogometa bo 15. junija v Prosenjakovcih, 22. junija pa v Selu pokalni turnir v velikem nogometu. Konec avgusta (24. 8.) bo v Moravskih Toplicah turnir v hokeju na travi, slab teden pozneje (30. 8.) pa v okviru obœinskega praznika øe kolesarski maraton po obœini. 6. septembra bodo nogometni turnir za œlane in œlanice ter mini otroøka olimpiada in golfski turnir, vse v Moravskih Toplicah. Okrog martinovega, 7. oziroma 8. novembra, bo v Ivanovcih tradicionalni øahovski turnir, na relaciji Martjanci-Moravske Toplice-Jelovøkov breg pa 9. Martinov pohod. 21. decembra bo v Sebeborcih v okviru boæiœno-novoletnega turnirja prvenstvo z zraœno puøko za obœinski pokal. PETI POHOD PO SLADKI POTI Veœ kot 200 pohodnikov je tudi letos obœudovalo lepote vzhodnega dela naøe obœine, krajev Ratkovci, Berkovci, Fokovci, Ivanjøevci in Lonœarovci. Tolikøna je namreœ øtevilka udeleæencev letoønjega jubilejnega 5. pohoda Po sladki poti. Moœi pri organizaciji prireditve sta tudi letos zdruæila Mikroturistiœni gozd Sladka pot in PGD Ratkovci, podporo na progi pa so jim nudila tudi druga druøtva, organizacije in posamezniki. Na okrog 12 km dolgi kroæni poti po neokrnjeni naravi, zaœenøi pred ratkovskim vaøko-gasilskim domom, kjer je bil tudi kratki kulturni program, so pohodniki spoznavali stari leseni Œasarjev mlin v Berkovcih, œebelarstvo pri druæini Kozic v Ivanjøevcih, mediœarstvo Celec v Ratkovcih, œez drn in strn pa tudi redke rastlinske in æivalske vrste. Pohodniki so se letos sladkali in krepili na kar treh postojankah. Na enem od njih so se lahko poizkusili v streljanju z lokom. Franc Podlesek iz Norøinec je dobil plaketo za izjemne øportne doseæke v øportu. Velja za najuspeønejøega øportnika v obœini doslej. S øportnimi doseæki na podroœju rokoborbe je zaznamoval 80. in 90. leta prejønjega stoletja. Kot reprezentant nekdanje skupne dræave (Jugoslavije) se je udeleæil veœ svetovnih, evropskih, balkanskih in sredozemskih prvenstev. Njegovi najveœji uspehi so 4. mesto na svetovnem prvenstvu leta 1986, leta 1987 je osvojil naslov sredozemskega prvaka, krona njegove izjemne øportne poti pa je udeleæba na olimpijskih igrah v Seulu v Koreji leta 1988, ko je pred natanko 20 leti zasedel 8. mesto. Moravske Toplice DESET LET GOLFA Letos mineva deset let od zaœetkov golfa v Moravskih Toplicah. Leta 1998 so namreœ namenu predali I. fazo golfskega igriøœa z nekaj luknjami in takrat je bil ustanovljen Golfski klub Moravske Toplice. Danes je vanj vœlanjenih æe veœ kot 50 œlanov. V minulem letu je klub izvedel kar 41 turnirjev, kar kaæe na zelo aktivno delovanje kluba. Med pomembnejøimi turnirji v Moravskih Toplicah so Mednarodno mladinsko prvenstvo Slovenije, turnirji v okviru tekmovanj Golf zveze Slovenije ter sponzorski turnirji. Ekipe Golf kluba Moravske Toplice so v lanskem letu sodelovale v Øtajerski ligi Stableford in v ligah Golf zveze Slovenije, in sicer v œlanski, senior-ski, æenski konkurenci in Junior tour oziroma Mini cupu. Odmevni so rezultati mladih igralcev golfa pod vodstvom profesionalnega uœitelja golfa Bojana Gaberca, med njimi 1. mesto Æige Avseca v skupini B na mladinskem dræavnem prvenstvu v Moravskih Toplicah ter 5. mesto Davida Oølaja v isti kategoriji, 1. mesto Vanje Bransberger na æenskem pokalnem tekmovanju ter 2. mesto ekipe Golf kluba Moravske Toplice na moøkem pokalnem tekmovanju. V letoønjem letu so prioritetne aktivnosti kluba usmerjene v promocijo in popularizacijo golfa s ciljem poveœevati øtevilo œlanov, okrepitev povezovanja z drugimi klubi, poveœanje øtevila turnirjev in sreœanj na domicilnem igriøœu, krepitev dela z mladimi ter spodbujanje mladih k vœlanitvi v klub. Øe beseda dve o igriøœu: golf igriøœe Livada se z 18 igralnimi polji razprostira na veœ kot 50 hektarjih in kot naravni park obdaja turistiœni kompleks Terme 3000. Njegova posebnost je igralno polje øtevilka 9, ki je s skoraj 600 metri najdaljøe v Sloveniji. Ob atraktivnosti golf igriøœa Livada pa z ureditvijo novih prostorov za golfiste v petzvezdiœnem hotelu Livada Prestige celovito zaokroæujejo turistiœno ponudbo tudi za najzahtevnejøe goste. Okrogli jubilej ob omenjenih obletnicah bodo v Moravskih Toplicah predvidoma poœastili septembra. Martjanci SVETOVNI POKAL LETALSKIH MODELOV Druøtvo modelarjev (DM) Pomurja je v Martjancih tudi letos pripravilo tradicionalno tekmovanje. Vendar to ni bilo obiœajno tekmovanje za slovenski pokal kakor prejønja leta, paœ pa je organizatorjem uspel nenavaden podvig – pod okriljem Svetovne letalske zveze (FAI) so namreœ prviœ gostili tekmovanje za svetovni pokal. Tekmovanja, imenovanega Mura Cup 2008, se je v zelo teæavnih vremenskih razmerah – oba dneva je namreœ modele letal, ki jih sestavi vsak tekmovalec posebej, oviral zelo moœan veter spremenljivih smeri – udeleæilo 95 modelarjev iz osmih dræav. Z velikim uspehom so nastopili tudi pomurski tekmovalci, nekateri tudi iz naøe obœine. V absolutni œlanski konkurenci modelov F-1 A je 1. mesto pripadlo Boøtjanu Bagariju (Aeroklub Murska Sobota), 4. je bil Rok Øiftar (ØRD Øtart, Polana pri Murski Soboti), zmagovalec pri mladinci, 11. pa je bil Andrej Cigüt iz Martjanec, œlan DM Pomurja. Drugi tekmovalec iz naøe obœine, Grega Filo iz Martjanec, je bil med mladinci 11. Dejan Gomboc iz Martjanec ni tekmoval, saj je zaradi nepredvidljivega in turbulentnega vetra ostal brez modela. Ljubitelji letalskih modelov so lahko obœudovali tudi letenje v kategoriji F-1 B in F-1 C, kjer pa pomurski tekmovalci niso nastopili. Tekmovanje je bilo zelo dobra promocija za naøo obœino, zato organizatorji raœunajo, da bodo tekmovanje na svetovni ravni pripravili tudi prihodnje leto. Besedilo in fotografija: Geza Grabar 22. april 2008 ZBIRNI CENTRI ZA LOŒENO ZBIRANJE FRAKCIJ Ureditev zbirnih centrov za oddajo loœeno zbranih odpadkov zahteva Odredba o ravnanju z loœeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne sluæbe ravnanja s komunalnimi odpadki. V omenjeni odredbi je zbirni center definiran kot pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za loœeno zbiranje in zaœasno hranjenje vseh vrst loœenih frakcij, kjer povzroœitelji komunalnih odpadkov iz øirøe okolice izvajalcu javne sluæbe prepuøœajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij. Podjetje Saubermacher&Komunala up rav lja zbirni center za loœeno zbiranje frakcij za obœane obœin Puconci in Moravske Toplice v Puconcih ob odlagaliøœu komunalnih odpadkov. Zbirni centri so namenjeni izkljuœno zbiranju loœenih frakcij, kot so papir, steklo, plastika, kovine, elektriœna in elektronska oprema, les in kosovni odpadki. Kljub nenehnemu opozarjanju in ozaveøœanju obœanov øe vedno zelo pogosto ugotavljamo, da le-ti ne upoøtevajo navodil za pravilno loœeno oddajanje odpadkov. Prav tako obœani ne spoøtujejo navodil o tem, kaj sodi in kaj ne sodi v zbirne centre. Da ne bi prihajalo do nejevolje obœanov ob dovozu sekundarnih surovin v zbirne centre, æelimo tokrat øe enkrat opozoriti, da v zbirnih centrih ne sprejemamo nevarnih in posebnih odpadkov, kot so azbestni odpadki, gume, gradbeni odpadki, akumulatorji, plastiœni avtomobilski odbijaœi, œistila, neonska svetila in podobno, ter ostalih odpadkov, to je nesortiranih onesnaæenih odpadkov, ki sodijo v œrno-sivi zabojnik. Œe imate veœjo koliœino le-teh, lahko zamenjate zabojnik za ostale odpadke za veœjega ali kupite vreœke za odvoz dodatne koliœine odpadkov na sedeæu naøega podjetja v Kopaliøki ulici 2 v Murski Soboti ali pri vozniku v œasu odvoza odpadkov. Hkrati ugotavljamo, da povzroœitelji odpadkov ne upoøtevajo, komu so zbirni centri namenjeni. Zbirni centri so namenjeni izkljuœno obœanom in v njih ne sprejemamo odpadkov iz opravljanja dejavnosti – torej ne sprejmemo odpadkov od samostojnih podjetnikov, druæb z omejeno odgovornostjo, delniøkih druæb, javnih podjetij, druøtev, zavodov in drugih organizacij. Le-ti lahko s podjetjem Saubermacher&Komunala sklenejo pogodbo o gospodarnem ravnanju s posamezno vrsto odpadkov. Prosimo Vas, da pripeljete odpadke v zbirni center loœeno ter tako razbremenite okolje in odlagaliøœe Puconci, industriji pa vrnete sekundarne surovine. Oddaja odpadkov v zbirnih centrih je brezplaœna! DELOVNI ŒAS ZBIRNEGA CENTRA PUCONCI (za obœini Puconci in Moravske Toplice) OKTOBER – MAREC: od 8.00 do 17.00 APRIL – SEPTEMBER: od 8.00 do 19.00 SOBOTA: od 8.00 do 12.00 NEDELJA, PRAZNIKI: ZAPRTO ZBIRNI CENTER se nahaja ob deponiji za nenevarne odpadke v Puconcih. AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Nekatere vrste odpadkov zahtevajo vedno snovno povezano in od drugih vrst loœeno obdelavo. Pri tem je potrebno paziti, da økodljive snovi ne pridejo v stik z odpadki, ki jih je øe mogoœe uporabiti. Prav nevarne snovi iz gospodinjstev so zaradi kemiœne se-stave dejavnik, ki lahko uniœi sleherni koncept gospodarjenja z odpadki ter prepreœuje njihovo koristno izkoriøœanje in deponiranje. Danes nastaja v gospodinjstvih veliko posebnih in nevarnih odpadkov, pa tudi njihova sestava je precej spremenjena. Kljub temu posveœamo premalo pozornosti obdelovanju nevarnih snovi, o œemer priœajo øtevilne nesreœe pri obdelovanju gospodinjskih odpadkov, poæari, eksplozije, økodljive snovi v odtoœnih vodah ... Odpadek je lahko eksploziven, oksidativen, vnetljiv, draæljiv, zdravju økodljiv, strupen, rakotvoren, jedek, infektiven, mutagen, ekotoksiœen ... Lahko sproøœa strupene pline ob stiku z zrakom, vodo ali kislino. Imamo tudi odpadke, za katere obstaja moænost, da se iz njih izluæijo snovi, ki imajo eno od prej navedenih lastnosti. Œe nevarne odpadke pomeøamo med nenevarne, se nevarne snovi prenesejo in nenevarni odpadki postanejo nevarni. Baterija na primer vsebuje teæke kovine (kadmij, krom, nikelj), ki se v prenesejo ob nesortiranju odpadkov na nenevarne odpadke. Le ustrezno motivirani in okoljsko ozaveøœeni obœani, ki so pripravljeni sodelovati pri zbiranju nevarnih snovi in prevzeti odgovornost za svoje ravnanje, lahko pripomorejo k pravilnemu in trajnemu odstranjevanju. Na osnovi Odredbe o ravnanju z loœeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne sluæbe ravnanja s komunalnimi odpadki moramo v naseljih z veœ kot 1.000 prebivalci, v katerih ni zbiralnice nevarnih frakcij, v okviru javne sluæbe zagotoviti loœeno zbiranje nevarnih frakcij s premiœno zbiralnico nevarnih frakcij najmanj enkrat v koledarskem letu. Podjetje Saubermacher&Komunala zbira nevarne odpadke s pomoœjo premiœne zbiralnice in jih predaja pooblaøœenim predelovalcem ali odstranjevalcem. Ekipo sestavljata voznik in kemik, ki razvrøœa nevarne snovi, ki jih prinesejo obœani, glede na kemiœne lastnosti, da bi prepreœili økodljive reakcije. Kraj, datum in ura postanka premiœne zbiralnice so vnaprej doloœeni z urnikom, s katerim so obœani obveøœeni z naznanilom, objavljenim na krajevno obiœajen naœin. Po opravljenem zbiranju prejme obœina zbirni zapisnik, iz katerega je razviden rezultat zbiranja. Med akcijo zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev lahko obœani oddajo naslednje vrste nevarnih odpadkov: 1. embalaæo, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnaæena z nevarnimi snovmi (ostanki barv, lakov, lepil, smol, posode s preostankom barv in lakov, œopiœi, krpe, meøala, lopatice ..., ostanki, onesnaæeni z oljem – oljni filtri, embalaæa, veziva in odpadna olja), 2. barve, lake, spreje, impregnirana sredstva, premaze, 3. odpadna olja (motorna, hidravliœna, mazalna olja ...), 4. razredœila, odpadna topila, 5. odpadna zdravila, 6. baterije in akumulatorje vseh vrst (baterijski vloæki, baterijski gumbi, avtomobilski, kamionski, traktorski akumulatorji), 7. odpadna zaøœitna sredstva (økropiva vseh vrst s podroœja sadjarstva, vinogradniøtva, vrtnarstva, poljedelstva), 8. kisline, luge, belila, œistila, lepila, fotokemikalije, 9. pralna in kozmetiœna sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi, 10. æivosrebrne (Hg) termometre in druge æivosrebrne instrumente, 11. neonska svetila (cevi) in halogenska svetila, 12. odpadna jedilna olja. Akcije zbiranja nevarnih odpadkov v obœinah so namenjene izkljuœno gospodinjstvom, oddaja odpadkov pa je za obœane brezplaœna. Stroøke poravna obœina ali pa so vkljuœeni v ceno meseœnega odvoza odpadkov. Spoøtovane obœanke in obœani! Prosimo Vas, da nevarnih odpadkov ne odlagate v zabojnike za ostale odpadke in v ali ob zabojnike na zbirnih mestih, saj lahko s takønim poœetjem povzroœite poøkodbe svojih najdraæjih. Do spomladanske ali jesenske akcije zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev le-te zaœasno skladiøœite doma v zaprti originalni embalaæi, loœeno od drugih stvari in izven dosega otrok. Po gradivu Saubermacher&Komunala 22. april 2008 V skladu z veljavnimi zakonskimi doloœili mora biti v vsakem kraju ne glede na øtevilo prebivalcev zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov najmanj enkrat v koledarskem letu. Podjetje Saubermacher&Komunala odvaæa kosovne odpadke iz gospodinjstev od hiøe do hiøe oziroma s prevzemnih mest na obmoœju stanovanjskih blokov. Kosovne odpadke morajo obœani pripraviti en dan prej ali najpozneje do øeste ure zjutraj na dan odvoza na mestu prevzema ob cestiøœu tako, da ne ovirajo prometa. Obœani so z urnikom zbiranja kosovnih odpadkov seznanjeni na krajevno obiœajen naœin, in sicer s pomoœjo plakatov ali objav v obœinskih glasilih ter lokalnih radijskih in televizijskih postajah. Ob akcijah zbiranja kosovnih odpadkov v posameznih naseljih v podjetju Saubermacher-Komunala ugotavljamo, da obœani kljub nenehnemu ozaveøœanju øe vedno velikokrat ne vedo, kaj sodi med kosovne odpadke. Med kosovne odpadke sodijo: pohiøtvo, stara okna in vrata, ograje, voziœki, kolesa, ælebovi, vzmetnice, elektriœna in elektronska oprema (øtedilniki, hladilniki, TV aparati, raœunalniki...), peœi, smuœi itd. ter drugi predmeti, ki zaradi svoje velikosti ne sodijo v zabojnike za komunalne odpadke. Med kosovne odpadke ne sodijo: azbestni odpadki, gume, keramiœne ploøœice in drugi gradbeni odpadki, veje in drugi bioloøki odpadki, meøani komunalni odpadki itd. Prosimo Vas, da kosovne odpadke, ki jih imate doma, hranite in poœakate na akcijo zbiranja kosovnih odpadkov v Vaøem kraju ter jih na dan odvoza postavite na prevzemno mesto ali jih med letom pripeljete v zbirni center za loœeno zbiranje frakcij, œe ga ima Vaøa obœina urejenega. ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV V OBŒINI MORAVSKE TOPLICE OD 5. 5. 2008 DO 14. 5. 2008 ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV (stari øtedilniki, pralni stroji, staro pohiøtvo ...) Odvoz bo potekal po naslednjem urniku: PONEDELJEK, 5. 5. 2008 Moravske Toplice, Suhi Vrh TOREK, 6. 5. 2008 Teøanovci, Martjanci, Norøinci SREDA, 7. 5. 2008 Mlajtinci, Lukaœevci, Ivanci, Sebeborci ŒETRTEK, 8. 5. 2008 Krnci, Ivanovci, Andrejci, Fokovci, Selo PETEK, 9. 5. 2008 Lonœarovci, Ratkovci, Srediøœe PONEDELJEK, 12. 5. 2008 Vuœja Gomila, Berkovci, Ivanjøevci, Kanœevci TOREK, 13. 5. 2008 Prosenjakovci, Motvarjevci, Pordaøinci, Œikeœka vas, Bukovnica SREDA, 14. 5. 2008 Bogojina, Filovci Razrezanih avtomobilov, gum s platiøœi, azbestnih ploøœ in gradbenega materiala ne odvaæamo. Gospodinjstva v omenjenih vaseh prosimo, da KOSOVNE ODPADKE ZJUTRAJ, NA DAN ODVOZA, POSTAVIJO na rob cestiøœa. Na goriœkem delu prosimo gospodinjstva, da kosovne odpadke odloæite na rob glavne ceste. Prosimo, da urnik odvoza KOSOVNIH ODPADKOV UPOØTEVATE. ZBIRANJE KOSOVNIH ODPADKOV JE ZA GOSPODINJSTVA BREZPLAŒNO. Œe imate øe kakøno vpraøanje glede odvoza KOSOVNIH ODPADKOV, nas pokliœite na telefon øtevilka 521 37 20. SAUBERMACHER&KOMUNALA Murska Sobota in OBŒINA MORAVSKE TOPLICE 22. april 2008 Fokovci DRUGI VELIKONOŒNI POHOD Ste se æe kdaj na velikonoœni ponedeljek sprehajali po zasneæeni goriœki pokrajini? Dvomim, saj tako zgodnje velike noœi (24. marca) ni bilo vse od leta 1913, vnoviœ pa se bo to zgodilo øele leta 2160. Organizatorjem v fokovskem Kulturnoturistiœnem druøtvu Ceker je tako letos s pomoœjo vremena uspel nenavaden podvig: za razliko od øtevilnih organizatorjev, ki so pohode organizirali v koledarski zimi, pa tedaj ni bilo sledu o snegu, so v Fokovcih drugi pohod po tako imenovani »juæni øolski poti« na velikonoœni ponedeljek zaœeli v snegu. Pravo zimsko vreme v œasu letoønjih velikonoœnih praznikov jim po katerih naj bi Vuœja Gomila dobil ime. Ker bo prihodnje leto je zagodlo do te mere, da so se med tremi razliœicami tras morali minilo 140 let od zaœetka delovanja øole v Fokovcih, so na ta odloœiti za tretjo. Tako se je okrog 70 pohodnikov, med njimi tu-praznik navezali tudi letoønji pohod. In ker je bil prav velikonoœdi tri druæine Angleæev, na okrog deset kilometrov dolgo pot po-ni ponedeljek, je bil vsak pohodnik deleæen velikonoœnega pirha, dali kar po glavni cesti proti Vuœji Gomili. Vodja pohoda Tihomir kupiti pa je bilo mogoœe tudi druøtveni zaøœitni znak – cekarje. Kræanko je tudi letos poskrbel, da so se udeleæenci pohoda na Geza Grabar poti seznanili s kulturno-zgodovinskimi in naravnimi znaœilnostmi okolja. Med drugim so si ogledali tudi znamenite antiœne gomile, TIC V SELU VSTOPNINA ZA OGLED ROTUNDE: · Za posameznike: – odrasli 1,7 EUR – øtudenti (z izkaznico) 1,2 EUR – otroci od 7. do 18. leta 1,2 EUR – otroci do 7. leta v spremstvu starøev brezplaœno · Za organizirane skupine (nad 15 oseb): – odrasli 1,5 EUR – otroci nad 7 let ter øtudenti 1,00 EUR 22. april 2008 Moravske Toplice DITEŒI VÜZEN IN RAZSTAVA UPOKOJENCEV S prisrœno razstavo pirhov, izdelanih v razliœnih tehnikah, in drugih velikonoœnih motivov, vezanih na ljudsko izroœilo velike noœi, so simboliko praznovanja tega krøœanskega praznika letos æe s svojo 7. razstavo v hotelu Sonœnega parka Vivat vdahnili otroci in zaposleni iz javnega zavoda Vrtci Moravske Toplice. Z domiselnimi velikonoœnimi postavitvami, katerih izdelki pa niso nastali le med delom vzgojiteljic z otroci, paœ pa v okviru ustvarjalnih delavnic tudi s starøi in starimi starøi, je letos sodelovalo prav vseh øest enot javnega zavoda, torej iz Martjanec, Moravskih Toplic, Bogojine, Filovec, Fokovec in Prosenjakovec. Najbogatejøo razstavo doslej so ob odprtju tudi letos pospremili otroci s priloænostnim kulturnim programom. Teøanovci ZA ÆENE IN MAME Zelo aktivna folklorna skupina KTD Teøanovci je v dvorani do maœega vaøko-gasilskega doma pripravila tradicionalno priredi tev ob dnevu æena in materinskem dnevu. V prisrœnem kulturnem programu pred nabito polno dvorano obiskovalcev, zlasti pa obiskovalk, sta s pesmijo o mami najprej odliœno nastopila brata Mojca in Aleø Vitez iz Moravskih Toplic, zapel je pevski zbor KUD Avgust Gaøpariœ iz Vuœje Gomile, s predstavo v okviru nateœaja Turizmu pomaga lastna glava pa tudi uœenci III. soboøke devetletke. Prijetno razpoloæenje v dvorani so s spletom razliœnih plesov v dveh vloækih popestrili øe gostitelji prireditve – domaœi folkloristi. O vlogi matere v druæini in druæbi je razmiøljal æupan Franc Cipot, sicer krajan Teøanovec. FOTO: Geza GRABARFOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR FOTO: Geza GRABAR MK Ftiœ Mlajtinci FTIŒ SPET LETI Modelarski klub (MK) Ftiœ Mlajtinci in Aeroklub Murska Sobota sta na letaliøœu v Rakiœanu organizirala tekmo z modeli jadralnih letal v kategoriji F3J, ki je øtela za slovenski pokal. Sodelovalo je 18 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaøke, tudi dva œlana MK Ftiœ: Metod Meolic in Mitja Horvat v konkurenci mladincev; med œlani je nastopil Rajko Grœar iz Aerokluba Murska Sobota. V absolutni kategoriji je zmagal Primoæ Riæner (LC Maribor), pri mladincih pa Jure Marc (MD Ventus iz Ajdovøœine). Od domaœinov je bil v absolutni konkurenci najboljøi Metod Meolic, ki je finale zgreøil za vsega 0,8 toœke in je zasedel 8. mesto, v kategoriji mladincev pa je bil tretji. Mitja Horvat je imel teæave z letalom (G. G.) Obœinski odbor VVS VETERANI BODO RAZØIRILI SODELOVANJE Obœinski odbor veteranov vojne za Slovenijo Moravske Toplice trenutno øteje 58 veteranov vojne za Slovenijo iz vrst takratnih vojaøkih obveznikov, ki so sodelovali pri aktivnostih za zaøœito demokratiœnih procesov Slovenije in v vojni za neodvisnost Slovenije leta 1991. V zaœetku marca so spregovorili o preteklem delu in o naœrtovanih aktivnostih za letoønje leto. Napovedanih je veliko sreœanj s sorodnimi druøtvi in veœ udeleæb na razliœnih prireditvah po Sloveniji. Obœinski odbor bo v prihodnje skuøal navezati tudi stike z veteransko organizacijo iz Madæarske. Dogovorili so se, da bodo aktivneje v svoje vrste vkljuœevali œlane in konkretneje uveljavljali status vojnega veterana. (Miøa Cipot) Sadjarsko druøtvo Pomurja OCENILI VZORCE, PODELILI PRIZNANJA Na letoønjem mednarodnem ocenjevanju v organizaciji SD Pomurja so ocenili 144 vzorcev æganj, likerjev in sadnih vin. S 96 vzorci so prevladovale ægane pijaœe, med 15 razliœnimi vrstami pa so bila tudi letos v ospredju æganja slive in hruøke. Skupaj je bilo podeljenih rekordnih 79 zlatih, 61 srebrnih in eno bronasto priznanje. Med najbolj trofejnimi posamezniki je bil tudi letos Karel Œernjaviœ iz Moravskih Toplic, œastni obœan Obœine Moravske Toplice in dolgoletni direktor soboøke druæbe Zvezda. Œernjaviœ je za svoje vzorce razliœnih æganj prejel kar de-vet zlatih in eno srebrno priznanje. Zlato priznanje so dobili tudi: Franc Emberøiœ iz Moravskih Toplic, Øtefan Felbar iz Bogojine in Øtefan Panker iz Norøinec. (G. G.) 22. april 2008 Tekmovanje kuharjev – amaterjev DRAGO JE NAJBOLJØI V KUHINJI V zaœetku lanskega decembra je v Ljubljani potekalo 14. tekmovanje kuharjev amaterjev v organizaciji revije Naøa æena. Tekmovanja se je po sreœnem nakljuœju udeleæil tudi univ. dipl. organizator Drago Kerec iz Vuœje Gomile, saj so ga prijavili sodelavci, ki jih je neøtetokrat razveselil s svojimi kulinariœnimi dobrotami. Zaposlen je v druæbi PODING kot namestnik vodje Kluba za iskanje zaposlitev. Roœne spretnosti PRILJUBLJENI IZDELKI ÆELJKE HOBLAJ Ko sta se pred leti upokojila, sta se Hoblajeva iz Murske Sobote preselila v Martjance. Kmalu je Æeljka turistiœno ponudbo v obœini popestrila z izjemnimi izdelki iz modelirne fimo mase in Tema letoønjega tekmovanja je bila Jedi iz zelja. Slovenci, øe posebej Prekmurci, zauæijemo veliko zelja, a najveœ v solatah, juhah in pozimi kislega. Iz zelja vseh vrst pa se da pripraviti marsikaj. In Drago Kerec, veøœi amaterski kuhar, je to tudi dokazal, saj je prekosil vseh 16 tekmovalcev. Pripravil je kislo zelje z gobami in peœenega kunca z ananasom. Drago je dokazal, da lahko povsem obiœajno kmeœko jed kombiniramo in tako dobimo izvrstne specialitete, ki so predvsem zdrave. Drago nam je zaupal, da ga je za kuhanje navduøila babica, s svojim kuhanjem pa je najbolj razveseljeval svoje øtudentske kolege, ko jim je neøtetokrat pripravil slastne prigrizke, katerih smo øtudentje po øtudentskih domovih najbolj veseli. Na koncu mi je øe zaupal, da bi v prihodnje rad odprl verigo restavracij s hitro pripravljeno zdravo hrano. Kmalu bo tudi izøla njegova knjiga receptov z naslovom Dobro bejæanje. Miøa Cipot RECEPTA DRAGA KERECA Peœen kunec z ananasovim zeljem Potrebujemo: 1/2 kunca, 2 stroka œesna, sol, kumina, timijan, majaron, 2 lovorova lista, 1 dl suhega belega vina, malo vode in 3 ælice olja Priprava: Najprej za marinado zmeøamo eno ælico olja, strt œesen, kumino, timijan, majaron in lovorov list. Oœiøœenega kunca solimo in natremo s pripravljeno marinado in ga najmanj za 4 ure postavimo v hladilnik. Nato ga damo v pekaœ. Segrejemo 2 ælici olja in z njim pokapljamo meso. Ob rob pekaœa prilijemo malo vroœe vode in ga damo v peœico, ogreto na 200 do 220 °C, ter peœemo pribliæno 50 do 60 min. Meso veœkrat prelijemo in obrnemo. Vroœo vodo prilivamo po potrebi. Ob koncu peœenja prilijemo vino, dodamo duøeno kislo zelje z ananasom in peœemo øe 5 min. Kislo zelje z gobami Potrebujemo: 1 kg kislega zelja, 500 g gobanov, 3 ælice sonœniœnega olja, sol, poper, peterøilj in 2 ælici kisle smetane. Priprava: Zelje skuhamo, gobane nareæemo in duøimo na olju, da izpari tekoœina. Dodamo odcejeno zelje, pomeøamo, zaœinimo in malo poduøimo. Na koncu jed potresemo s sesekljanim peterøiljem in okrasimo s kislo smetano. Kislo zelje s smetano je primerno kot samostojna jed ali kot priloga k mesu. tudi øirøa javnost je spoznala njene okrasne in uporabne izdelke. Æeljka Hoblaj pravi, da je najbolj doma pri izdelavi razliœnih ogrlic oziroma nakita. Ker se vsakemu kosu posebej posveti in ga v celoti izdela na roko, so vsi njeni izdelki do zadnjega unikati. Upokojenka soboøke Mure pove, da so ji bile roœne spretnosti blizu æe od nekdaj, ko se je upokojila, pa se jim je predala z duøo in telesom. Tako moœno, da so jo turistiœni delavci nagovorili k osebnemu dopolnilnemu delu. Æeljka Hoblaj s svojimi izdelki. Œeprav se je doslej s svojo ponudbo – okraøenimi steklenicami in okvirji, priloænostnimi œestitkami in zlasti ogrlicami – pojavljala le v domaœem kraju in v okviru poletnih turistiœnih stojnic pred Termami 3000, nekajkrat se je predstavila tudi v Radencih, so ljudje nad njimi veœ kot navduøeni. Skromno pove, da izdelke v glavnem podari, œe pa jih ljudje æe plaœajo, lastnega dela noœe vraœunati. (G. G.) FOTO: Geza GRABAR LIPNICA – glasilo Obœine Moravske Toplice • izdajateljski svet: Andrej Baligaœ, Matjaæ Cerovøek, Marjanca Granfol, Vida Øavel (predsednica), Slavko Økerlak, Tibor Vöröø ml., Tibor Vöröø st. • ureja: uredniøki odbor v sestavi: Geza Grabar, Ella Tomøiœ Pivar (urednica prispevkov v madæarøœini), Ludvik Soœiœ (odgovorni urednik) • administrativna opravila: Marjanca Granfol • prelom in fotoliti: Atelje za œrko in sliko • tisk: S-tisk d.o.o., Beltinci – april 2008 • naklada: 2.300 izvodov • Lipnica ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v obœini jo dobi brezplaœno, drugi zainteresirani pa na sedeæu Obœine Moravske Toplice, Kranjœeva 3, 9226 Moravske Toplice – telefon: 02 / 538 15 00 – faks: 02 / 538 15 02, E-mail: obcina@moravske-toplice.si – internet: www.moravske-toplice.si 22. april 2008