1 olandiija je toliJkšna kakor naša Vogvodina', pa ima nad 10 niilijonov prebivalcev, tateo da epada med najfooila ob.lsjudene dc-žave Evrope. (Na vsakih 100 ha pride 319 pretbivatcev, v Jugo-»laviji pa 68). In vendar ta drža-v&, ki Uvaža dve tretliml žita ta eno tretjino živinsike kr-me, izvaža okrog eno tretjino svojih kmettjslkih pridelkov. — Hrane izvaža v glavnem več, kakor pa uvaža. Holandija Je dosegla tafeo visoko raven fcme-tijske proizvodm<je v prvl vrat! zaradi zelo razpirostranjeiiih in mofnih organizacij proizvajal-cev, kooperacJj, nadalje t me-Horaelja-ml, z organizacijo trž!-Sča in njegovo povezavo s pro-levodndo, i v^soko stopnjo me-haaizacdj« in kemteacijo proiz-vodmie iitd.
Cepra.v zatadi razJifnih raz-tter holandske organizaclje pro-izvodnje ni mogoče v celotl upo-rabiti pri nas, se bomo vemdar v sedan^i in v nekaj naslednjih St«vilkah seemaiaili s holandski-mt lzkiuSnjami lm Izkušnjaml drugih držav z naprednim kme-tUstvom, ki labko korJstlJo fcudf našim   proizvaia.lce.m.
Visokl donosi
V HolamdSji znaša slkupna kme-tidsika povrSina 2,336.000 ha, od tega odpade na setveme površi-ne 926.000 ha, na sadovnjafce Im vrtove pa oferog 103.000 ha. Vse drugo, t. J. okrog 1,300.000 ha so »talmj in začasni travniki. Pred petdmi leti se je samo petina prebivalstva ukvarjala s kmetij-etvom. (Od tedaj se je strulrtura vsekakor sipre-menila, in sicer 5e nadalje v korist neikmetijislkega prabivaJsitva.)
Za zemljo v HoJandaji lahkn rečemo, da je dobra. Pa vendar dosegaio z .initenzivn« agroteh-aiko io z iftvesticijami v kme-lilijetvo teke rezulitate. kakržne tohko dosežeiJo maJoJaje. Holan-dija je tnana po visokih dooo-
Izkušnje holandskega kmetijstva
Speciolizirana kmetijska proizvodnja
sito, v donosib drži prvo mesto, ali pa je med prviimi. Leta 1952 j« na primer biil povprečni do-nos naslednji:
Vrsta pridelka                  Stotov
Ozimna  pženica               40,5
Jara  pšeinica                    33,2
Ri                                    27
Ozimni ječmea                27
Jari ječmeo                      33.3
Oves                                 Sl,6
Koruza                             36,9
Tafco vlsokl donosl bo poieg ugodnih kiliinatičnJh razmer re-»uiltat zelo napcedne agrotehni-ke in velike potrošnj« umetaih gnojil.
Tudi travniSke površine zeilo tartenzivno Izlcorlščaj«. Povp-rei-no pridelajo 2500 do 2800 kg pr-vovrsUiaga sena na ha. Na vsa-loih 100 ha travne po-vršine pri-de v Holaodiiiji 110 do 155 glav iivine. Proizvodnja ml&ka zaaša sedaj okrog 4000 Jitrov po ha, računajo pa, da bodo dosegli tudi 6000 Utrw.
Specializacija po rajonih in gospodurstvih
Kmetijska proizvodnja na Ho-landisikem je specializiraoa po rajonih tn po gogpodairstvih. (Po opažanjih Inštituta za eko-nomilko kmetijatva v Haagu gre razvod Se dalje v tej  am&ri.)
Na rajonizacijo (apecializacljo proizvodnje po rajonih) je vpli-vala v prvl vtsti kakovost zei.i-lde In tržišfe. Sadje in zelemja-vo pod steklom goj-ltfo predvsem med Haagom ta Rotardamom, med veliikimi naselji in izvozni-md pristanlša. V Friaivjl, eni iz-med emajstih provlnc Holandije, se ukvarjaiJK} pretežno z rejo pi-saino-črnega goveda, zato fle sko-raj vsa zeralj.a apremeiiije.na v paSnlke. Proatrane po/krajine ee ufcvarjado s prkieilovarnjem se-memskega kpomipiria.
V Holandiiji so sicer tudi me-Sana goopodarsfcva, ka goijisio vei toulitur (industri|sike rastflime, ži-to,  sad|je *td.).   Taka  gosipodai>-
stiva so po navadi v rajonih, kijer je baljša zemJga. Prevladu-jedo pa v veliki tnerl speciald-zlrana gospodaistva. V pogl&du specialteacije so najbolj napre-dovalj proizvajaloi zeleajave to cvetja, ki se često omejujejo sa-nio na gajUev posameznih vrst trfi pridelkov. To so relo friteii-zivna goapodarstva, te na povr-šini enega hefctara uporabljjajo najeto delovno silo.
Gospodarsbva, kl gajido živino, po navadl nimajo njiv, če jih pa imaijo, pa prideflujejo samo živinsko krmo. Taka gospodar-atva kupujejokcnicenitriraiiohra-no, uvoženo Iz inozemstva (ali 1« drugih ra^onov), all seno, lu-canno iM. V potijedelskih rajo-nih Imajo gosipodarstva v plodo-redu lucerno, čeprav ndmajo ži-vdoe, aH pa tmaj0 le vprežno Jijvtno. Ijucerno prodajajo speci-a*niim podj&tdem in zadrugam, ki Jo sužijo, meljejo, stisikajo in prodajajo   živinorejceim.
Treba je upoštevati, da je v Holaodiiji tud; kmetLjdko prebi-vafctvo znatno t)»lj gosto nase-IJeno kakor pn nas, to pome-nl, da pride na vsafcih 100 ha po-y©de!ske površine vei kme-tiij-steih prebivalcev kakor v Jugo-alaviji. Kij-ub tako viso-kl otolju-denostl, in poleg tega ob 20-krat motnejži mehanizamjd kakor jo iiroamo pri nas, se Holandčani ppLtožujeijo zaradi pomainjkanja delovne sllle v kmetiJBtvu. To pomeni, da tud; pri nas lahko « pospeševaajem kmetijske proiz-vodnje zaposlimo razpoložljivo d«lovno silo. Torej ]e relaitivna preobljudenost pri nas posledica nerazvitosfi kmetiostva in neka-terih drugih gospodarakih dejav-nostl, ne pa neKadostnih poviv žin na vsakega kmečkega pirefoi-valca.
Holamdsika goapodaretva so ze-lo initenzivna. Ceprav po povr-Siml niso veLika, pa imajo vse odlike velikih gospodar&tev za-radi znatnih k&ličin vloienega kapitala na enoto površine. Ta-ko razvtto kmetijstvo z visoko produktivnostjo aa enoito povr-5in« ta prebivalca izkorišča lo uporablja do&ežke znanosti, o čemer bomo govoriili v enl )*¦ med   prihodTnjib  števillc