Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2006 070(497 12 Ilirska Bistrica) <0010852,188 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 ro beri. Jod ic@ porsche, si z H ti Cl' V 318-3656 TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO Ilirska Bistrica, letnik XV - št. 188. - maj 2006 - cena 350 SIT -1,46 € 771318 365006 l< Banica Koper e REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ILIRSKA BISTRICA Spoštovane občanke, spoštovani občani! Uslužbenci Upravne enote Ilirska Bistrica vam čestitamo ob občinskem prazniku, z željo, da bi ga preživeli v zadovoljstvu in medsebojnem sožitju. MINISTER ZA NOTRANJE ZADEVE OBISKAL MEJNI PREHOD JELŠANE V okviru obiska vlade RS v Notranjski regiji je ministerza notranje zadeve, g. Dragutin Mate, obiskal mejni prehod Jelšane. V kratkem in prijetnem pogovoru z ministrom so sodelovali vodja SUR PU Postojna Bojan Križman, ki je nadomeščal direktorja policijske uprave, vodja SKP PU Postojna Janez Godeša, vodja urada direktorja PU Postojna Andrej Janežič in komandir PMP Jelšane Zlatan Kovačevič. Pristojni so mu predstavili varnostne razmere na območju policijske uprave Postojna in postaje mejne policije Jelšane. VABILO Moto klub Bistre bo tudi letos v počastitev občinskega praznika pripravil izbor veteranskih vozil, ki bo v soboto, 3. junija na placu. Zbrali se bomo že zjutraj med 8.30 in 9.00 uro. Na placu ostanemo do 10.00 ure, nakar se odpeljemo okrom mesta pa do Kosez, od tam pa preko Knežaka na Mašun. Po kosilu se vračamo skozi Podtabor in Mereče do Gornje Bitnje ter nazaj na plač. Na ogled vabimo vse, ki so vam ljuba veteranska vozila. Računovodski servis Vojkov drevored 2, (5230 Ilirsko Bistrico Tel./Bojc. : 03-710 14 99, OS Al: 040 838 320 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 - 18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto MINISTER ZA ŠOLSTVO OBISKAL OSNOVNO ŠOLO ANTONA ŽNIDERŠIČA OBISK »MINI < ŽIVALSKEGA VRTA Otroci skupin POLŽKI, ZAJČKI in METULJČKI smo se z vzgojiteljicami izpred vrtca v Ilirski Bistrici z avtobusom odpeljali proti Podbežam na ogled »MINI« živalskega vrta. Vožnja z avtobusom je bila pravo doživetje, saj se je večina otrok peljala prvič. Prijazni lastnik Goran nas je po stezicah popeljal med živali. Otroci so bili nad prelepim izletom zelo navdušeni. SPREMEMBA OBRATO- VALNEGA ČASAMP0P NOVOKRAČINE Spoštovani občani! Stalna mešana komisija je na podlagi predloga posvetovalnega telesa župana občine Ilirska Bistrica in Policijskih postaj z območja občine na svojem 16 zasedanju sprejela sklep o spremembi obratovalnega časa mejnega prehoda za obmejni promet Novokračine. Z veseljem vas obveščamo, da je podaljšan obratovalni čas v sobotah in nedeljah tako, da se boste v času turistične sezone lahko izognili gneči na MPMP Jelšane. Od 15.06.2006 pa do 1.10.2006 bo MPOP Novokračine odprt za prehod državne meje vsako soboto in nedeljo od 07.00 do 22.00 ure. Tistim, ki se večkrat odpravite na kopanje v Kvarner priporočamo, da si pridobite obmejne prepustnice, s katerimi je mogoče prehajati mejo na MPOP Novokračine. Zlatan Kovačevič KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE Policijski inšpektor I. www.jazzvecer.tk 17. junij 2006 ob 20h CERKVENIK NA F* LACU * sveže ribe * zamrznj * školjki * “bacaja in * kom ribe Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 OlU AOSL debile! ® Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 > PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV -> PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME »SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOKOPIRANJE hmmadiičrn akcij:-: ‘Možna vezava družinskega bonusa na Penzion paket- 5 naročniških razmerij ‘Naročniško razmerje Penzion paket lahko sklenejo tudi invalidski upokojenci ‘Zaposleni v Policiji in Slovenski vojski lahko sklenejo naročniško razmerje SOS ali SOS plus P0NEDEUEK-PETEK 8" -12" in 15" -19" SOBOTA 8" - 12" VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV AČ.MIM I novi a beseda urednika »Povs®d je lepo, doma je najlepše...« Dragi bralci, pred vami je nekoliko prenovljeni Snežnik. Izhajali bomo še naprej in z novo uredniško ekipo se bomo po najboljših močeh potrudili, da vas bomo mesečno razveseljevali z aktualnimi dogodki iz naših krajev, z novicami in zanimivimi članki. Računam tudi na vaše sodelovanje. Vabim vas, da s svojimi prispevki obogatite njegovo vsebino ter da s svojimi predlogi in pripombami sooblikujete njegovo podobo. “Povsod je lepo, doma je najlepše,"pravijo. Vesel sem, da sem spet doma, spet na Snežniku. V dvanajstih letih življenja na Obali sem pogrešal Bistrico in ljudi, ki tu živijo. Kljub temu, da imam službo v Izoli, bom ves preostali čas namenil urednikovanju Snežnika. Upam, da boste z mano zadovoljni. Sicer pa je za nami pomladni mesec maj, ki nam je postregel s kar pestrim dogajanjem na bistriškem. Vse bolj “pomladno” pa je razpoložen tudi Borut Pahor, ki je bil v začetku meseca gost dobro obiskane javne tribune SD-ja. Le nekaj dni za tem smo dobili tudi prenovljeno črpalko. Na otvoritvi se je zbralo zares lepo število ljudi, celo občinski svetniki so prekinili sejo in pohiteli na zakusko. Črpalka je svojo ponudbo dopolnila tudi z dobro založeno trgovino, svežim kruhom in pecivi ter gostinskim lokalom. Glede na astronomske cene goriv ga bo marsikdo najbrž obiskal kar s kolesom... Bistrica je končno dočakala tudi obisk Vlade. Ministri so nas med drugim pozvali k rešitvi »problemaz identiteto«, ki naj bi ga imeli glede vključevanja v notranjsko oz. južnoprimorsko regijo. Sicer pa so nam obljubili boljše čase. Če jim verjamete, presodite sami. Bojan Oblak, Urednik V________________________________________________________> Minister Božič z ekipo, ki je pokrivala vsa področja cestnega in železniškega prometa, se je s predstavniki lokalne skupnosti srečal v gostilni Škorpijon. Dogodka so se udeležili še župan Anton Šenkinc, podžupana Julijan Lavrenčič ter Zlatko Jenko, Danilo Štemberger, iz občine il. Bistrica direktor občinske uprave Ivan Barba ter Stanko Škrab, Anton Jaksetič v imenu OOZ ter predstavniki občin Postojna, Pivka, Hrpelje Kozina in Divača. Minister je najprej predstavil plan za celotno območje v nadaljevanju pa so predstavniki občin postavljali vprašanja glede svojih specifičnih problemov. Posebej so bile izpostavljene tematike izgradnja avtoceste, izgradnja bistriške obvoznice, izvedba sanacije kritičnih točk na odseku Postojna - II. Bistrica, prepoved prevozov naftnih derivatov po hrvaških avtocestah ter posodobitev proge Pivka II. Bistrica. Posebej je bila še izpostavljena problematika tožbe železnic in obljube ministrstva, da bo uredila plačevanje vzdrževanja železniških prehodov. Predstavniki železnic so odgovorili, da so v teku dogovarjanja, v kratkem pa naj bi dosegli dogovor o rešitvi tega problema. Predstavila se je tudi zahteva, da bi se slemenska cesta uvrstila ponovno med države ceste v celotni njeni dolžini. Vlada je obravnavala problematiko izgradnje avtoceste in je načelno podprla varianto Y s tem, da so dopustili različne možnost pri izdelavi strokovnih študij za končno varianto. V kolikor bosta izbrana dva kraka je pričakovati, da se ne bosta gradila istočasno zaradi velikega finančnega zalogaja. Po njihovih besedah naj bi se izdelava projektna dokumentacija lahko zaključila v roku 3. -4. let, Izgradnja pa naj bi potekala v naslednjih 3 letih. Glede obvoznice so pojasnili, da je v teku izdelavi lokacijskega načrta, njegovo sprejemanje pa naj bi bilo še letos. Izgradnja se načrtuje v letu 2008. Glede kritičnih točk na odsekih ceste je v teku izdelava projektne dokumentacije. Posebej je potekala tudi razprava o prevozu nevarnih snovi ter parkirišč, ki so temu namenjena. Predstavniki vlade so pojasnili, da je bila imenovana posebna medresorska komisija, ki to problematiko obdeluje in da naj se vsi naši zainteresirani subjekti lahko obrnejo nanjo. Minister je bil z obiskom zadovoljen, ker so bili problemi predstavljeni na terenu, da pa je potrebno delati na tem, da bi se roki skrajševali ter da bi se povečala sredstva v proračunu. OBISK VLADE Z dopoldanskim delovnim posvetom vlade na Mašunu se je pričel delovni obisk predsednika vlade Janeza Janše ter ministrice in ministrov na Notranjskem in v Ilirski Bistrici. Člani vlade so se seznanili z aktualnimi razmerami v regiji ter govorili o razvojnih perspektivah tega področja. Na popoldanski novinarski konferenci je premier v uvodu izpostavil, daje vlada danes na obisku v regiji, ki je nekoliko specifična. Je namreč na predzadnjem mestu, kar se tiče razvojnih perspektiv oziroma na drugem mestu po razvojni ogroženosti. Hkrati pa je to tudi regija, ki ima nadpovprečno zaposlenost, del regije pa ima izjemno dobro prometno povezavo in je vpet v prometne tokove. Na drugi strani pa se del regije sooča z večjimi problemi s cestnimi, železniškimi in telekomunikacijskimi povezavami oziroma s stabilnim napajanjem z električno energijo. Po besedah predsednika vlade so razvojni potenciali te regije, v katere je najbolj primerno vlagati, v turizmu, ki pa doslej še ni bil dovolj dobro izkoriščen. »Del regije ima zelo velike razvojne možnosti na področju logistike, zaradi dobrih prometnih povezav. Dobre razvojne možnosti so tudi v kovinskopredelovalni industriji, v lesnopredelovalni industriji pa ima regija izjemne vire praktično na dvorišču. Dobre možnosti so tudi pri izkoriščanju novih virov energije pa tudi v gozdarstvu,« je prepričan premier. Veliko vprašanj na pogovorih seje po besedah predsednika vlade nanašalo na prometno infrastrukturo, še posebej na avtocestno povezavo med Postojno, Divačo in Jelšanami. »Gre za projekt iz državnega programa, ki ga je možno realizirati v okviru naslednje finančne perspektive v obdobju 2007 - 2013. V zvezi s tem so bili nekateri koraki v letošnjem letu že storjeni, tako da so te napovedi realne. Enako bo možno v tem časovnem okviru rešiti tudi, po teži največji infrastrukturni problem v tej regiji, modernizacijo državne ceste na relaciji Unec - Loška dolina - hrvaška meja, pa tudi na drugo stran proti Sodražici. Pomemben projekt je tudi povezava Postojna - Bloke - Kočevje - Novo mesto. Tudi to modernizacijo pa bo mogoče izvesti v okviru naslednje finančne perspektive, še posebej ker je to edina infrastrukturna povezave za prebivalce te regije,« je prepričan premier. Po novinarski konferenci seje premier Janez Janša, skupaj z gospodarskim in zunanjim ministrom ter ministrom za okolje in prostor, sestal še vodstvom družbe Postojnska jama, turizem, d.d., s katerim so govorili o razvojnih ciljih in perspektiva turističnega razvoja v notranjsko-kraški regiji. Gostitelji so predstavnike vlade seznanili z integralnim turističnim produktom pod enotno blagovno znamko »Kras«. Ta bi obsega poglavitne turistične atrakcije v regiji: Postojnska jama, Predjamski grad, Škocjanske jame, Štanjel, Kobilama Lipica in posestvo Snežnik. Po besedah predsednika vlade je vlaganje v turistično infrastrukturo po modelu javno-zasebnega partnerstva gotovo prava pot na področju opravljanja z naravno in kulturno dediščino. Turizem v tej regiji naj predstavlja prioritetno področje, država pa se bo potrudila, da postopoma odpravi vse administrativne ovire, ki zavirajo dejavnosti nosilcev turističnega razvoja. Pozno popoldne se je premier skupaj z ministrico in ministri na delovnem pogovoru srečal z župani, gospodarstveniki, poslanci in državnimi svetniki z območja te regije. Govorili so o razvojnih perspektivah in izzivih, s katerimi se soočata regija in celotna Slovenija. Po končanem srečanju je v Postojni sledila še dobrodelna nogometna tekma med ekipo vlade in ekipo regije. V sklopu obiska vlade RS v Notranjsko kraški regiji in Občini Ilirska Bistrica, je minister za zdravje s sodelavkami obiskal Zdravstveni dom Ilirska Bistrica. V skoraj enournem razgovoru z vodilnimi delavci zavoda in podžupanom Zlatkom Jenkom, so bile predstavljene velike specifike našega zdravstvenega področja. Razpršenost naselij, starostna struktura prebivalstva, obremenjene in slabe ceste, bližina meje in oddaljenost od hospitalnih centrov namreč zahtevajo veliko dodatnih zdravstvenih storitev, ki so premalo oz. sploh niso priznane in plačane, kar se odraža tudi v nekajletnih negativnih finančnih rezultatih poslovanja Zdravstvenega doma. Z operativnimi problemi, ki jih ni malo, visokega obiska niso želeli obremenjevati, opozorili pa so na dejstvo, da se veliko prihrankov iz osnovnega zdravstva, preko zdravstvene blagajne preliva na sekundarno raven, kar ni stimulativno. Ministra so seznanili tudi s prostorsko problematiko in željo po prenosu prazne, nekdanje garnizijske ambulante na Občino za potrebe zdravstva. Za planirane večje investicije (preureditev nekdanje lekarne, zamenjava RTG aparata, adaptacija ZP Knežak) je obljubljeno sofinanciranje Ministrstva, vendar z vidika investitorja, pridobivanje soglasja traja (pre)dolgo, kar odmika tudi izvedbo del. Minister Bručan je povedal, da so z navedenimi specifikami bistriškega zdravstva in območja na Ministrstvu že dobro seznanjeni in daje o njih informirana tudi vlada. Nekateri problemi bodo rešeni že s Področnim dogovorom za letošnje leto, za druge bo potreba počakati novo zdravstveno mrežo in nadaljnje spremembe zakonodaje. časa za predviden ogled prostorov je zmanjkalo, je pa direktor Mihelj v naprej povabil ministra na otvoritev prve od novih investicijskih pridobitev, v upanju da bo takrat manj obremenjen in da si bo vzel več časa za izmenjavo mnenj, spoznavanje uspehov in problemov na zdravstvenem področju v naši občini. V sklopu obiska Vlade RS na našem območju smo na Upravni enoti pripravili srečanje z ministrom za javno upravo g. Virantom z obravnavo skupnega reševanja prostorske problematike upravne enote in drugih državnih organov, ki imajo sedež v II. Bistrici. Srečanju so prisostvovali minister s svojo ekipo, predstavniki občine, UE in drugih državnih organov. Ministru so bile predstavljene dosedanje aktivnosti v zvezi z reševanjem te pereče problematike, ki trajajo že od leta 1996, pa na žalost do sedaj niso obrodile želenih sadov. Kot kaže pa se bo sedaj našla sprejemljiva rešitev tako za državo kot lastnico nepremičnine Dom na Vidmu kot za občino. Ta stavba že 15 let čaka ureditve ustreznega statusa. Država bo z njeno preureditvijo in ureditvijo prostorov pridobila prostore za delovanje UE in drugih organov, občina pa bo pridobila del stavbe za izvajanje kulturnih dejavnosti. Primerna rešitev se ponuja tudi za sedaj odprt atrij, ki se bo nadkril, pridobil večnamenskost tako, da bo lahko služil v protokolarne in konferenčne namene, kot poročna dvorana in stalna galerija. Država in občina bosta seveda morali najti skupen jezik za ureditev in sofinanciranje skupnih prostorov in instalacij, pa tudi za celovito rešitev prometnega režima in zagotovitev potrebnih parkirnih mest za vse uporabnike, tudi za zdravstveni dom in osnovno šolo. Vsi postopki za začetek del (funkcionalna razdelitev prostorov, prenos lastništva, priprava projektne dokumentacije, razpisi za dela,...) naj bi bili zaključeni do konca tega leta. Gradbena dela naj bi se izvedla do konca leta 2007 oz. v začetku leta 2008. UEpaje obiskal tudi minister g. Šturm s svojo ekipo. Zanimalo ga je izvajanje denacionalizacijskih postopkov, kijih vodimo na UE. Pojasnili smo mu stanje, da imamo zelo malo še nerešenih zadev. Ob tem pa seveda tudi probleme s katerimi se srečujemo oz. razloge, zaradi katerih se reševanje postopkov tako vleče (nerešeno državljanstvo, nadomestna zemljišča, neskladje med podatki v katastru in zemljiški knjigi, potrebne geodetske odmere). Z razrešitvijo teh predhodnih vprašanj in procesnih dejanj se bodo denacionalizacijski zahtevki v kratkem rešili. Komentar 24. MAJA V okviru obiska vlade je PP — H ti II. Bistrica obiskal minister za notranje zadeve Dragotin Mate, vodja njegovega kabineta Tatjana Balorda, svetovalka ministra za odnose z javnostmi, Nina Klun in vodja Sektorja za logistiko na generalni policijski upravi Bojan Bučinel. Poleg njih so nas obiskali še predstavniki policijske uprave Postojna Bojan Križman vodja Sektorja uniformirane policije PU, g. Janez Godeša vodja Sektorja kriminalistične policije in vodja Službe direktorja PU g. Andrej Janežič. Minister se je na policijski postaji, zanimal predvsem za varnostne razmere na območju PP in za sodelovanje policije z lokalno skupnostjo. Ob obisku sije ogledal prostore policijske postaje, ob samem obisku, pa se je tudi sam prepričal in prišel do zaključka, da policisti delajo v zelo slabih delovnih razmerah predvsem zaradi prostorske stiske in dotrajanosti stavbe, v kateri je policijska postaja. Minister je dejal, da se bo zavzel za čimprejšnjo ureditev prostorov v bivši vojašnici, kamor naj bi se preselila skupina za nadzor državne meje in bi tako delno rešili prostorsko stisko. Obiska invalidskega podjetja IPIL d.o.o. so se udeležili: minister mag. Janez Drobnič z vodjo kabineta in Predstavniki posameznih direktoratov, Podžupan mag. Zlatko Jenko, Predstavnik skupine Viator & Vektor Aleksander Modrijan ter predstavniki ustanoviteljev invalidskega podjetja IPIL d.o.o. (TIB Transport, Plama-Pur, Termoplasti Piama in Izoterm Piama). Direktor IPIL d.o.o, Jože Frank je ministru Pojasnil cilje in načrte podjetja ter obrazložil težave s katerimi se srečujejo. Povedal je še, da bodo poizkušali razširiti obseg dela zlasti na področju storitvenih dejavnosti za kupce na področju Ilirske Bistrice in okolice. Uvajanje novih dejavnosti pa bo potekalo postopoma glede na dolgoročnost storitev in najprej tistih, ki ne zahtevajo večjih začetnih vlaganj. Skrbeli bodo za zagotavljanje kompletnosti storitev in pozitivno poslovanje ob upoštevanju pogojev gospodarjenja v invalidskih podjetjih. V okviru vladnega obiska Notranjsko-Kraške regije je Ministerza zdravje, Andrej Bručan, obiskal Javni zavod Kraške lekarne. Seznanil seje z delovanjem zavoda, ki z zdravili in medicinskimi pripomočki oskrbuje celotno regijo, in si ogledal novo lekarno v Ilirski Bistrici. Korenine javnega zavoda Kraške lekarne segajo v leto 1968. Z lekarnami v Ilirski Bistrici, Komnu, Sežani, Divači, Pivki in Postojni oskrbuje prebivalce šestih občin z zdravili, medicinskimi pripomočki in sredstvi za nego ter ohranjanje zdravja. V šestih enotah je 38 zaposlenih. V lanskem letu je zavod ustvaril 3,1 milijarde celotnega prihodka. Lekarna v Ilirski Bistrici je bila lansko leto preseljena v nove prostore. Poleg lekarne je na tej lokaciji tudi lekarniških storitev. Farmacevt ima pomembno vlogo pri svetovanju o vami in učinkoviti uporabi zdravil ter promociji zdravega načina življenja, zato želimo skozi različne strokovne projekte izvajati skrb za ohranjanje zdravja občanov in pomoč pri samozdravljenju. Lekarne smo zagotovo tisti člen v zdravstveni verigi, kamor se pacienti pogosto najprej obračajo. Naš dolgoročni cilj ni le oskrba prebivalcev z zdravili, temveč tudi aktivno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi pri razvoju zdravstvene oskrbe v regiji. Tako smo v letošnjem letu pomagali Zdravstvenemu domu Postojna pri nakupu rentgenske naprave.« pojasnjuje načrte direktorica Javnega zavoda Kraške lekarne, Anita Malnar. Okrajno sodišče v II. Bistrici je obiskal minister za pravosodje, dr. Lovro Šturm. Ministra je predvsem zanimala statistika nerešenih zadev. Ugotovil je, da sodišče posluje dobro in da ima minimalne zaostanke. Nadalje so ministra zanimale prostorske možnosti poslovanja sodišča na enem mestu, torej v eni stavbi. Tendenca ministrstva namreč je, da se poslovanje sodišča uredi na enem mestu, glavno stavbo sodišča na Bazoviški 22, s čimer bi se po že opravljenih izračunih strokovnjakov, materialni stroški znižali za najmanj 30%. Minister je izpostavil tudi vprašanje dodatnega zaposlovanja sodniških pripravnikov in strokovnih sodelavcev in ugotovil, da interes sodišča po novih zaposlitvah je, da pa je pomemben zaviralni moment prostorska stiska. Nazadnje je minister pohvalil delo sodišča upravni sedež javnega zavoda Kraške lekarne. Prenovljeni prostori predstavljajo veliko pridobitev tako za zaposlene kot tudi za vse uporabnike lekarniških storitev. Posebej so v lekarni ponosni na svetovalni kotiček, kjer se pacient lahko v miru pogovori in posvetuje z magistrom farmacije. Dnevno lekarno obišče preko 400 kupcev. Poleg domačinov, pomemben delež v prometu lekarne predstavljajo kupci iz Hrvaške. Novi prostori imajo enostaven dostop, prav tako je pred samo lekarno dovolj parkirnih površin. »Z obnovo lekarne v Ilirski Bistrici smo zaključili s prenovami obstoječih lekarn, tako da na celotnem območju, ki ga Javni zavod Kraške lekarne pokriva, obiskovalcem zagotavljamo hitrejši in kvalitetnejši dostop do kar v bodočnosti pomeni, da se bo in vsem zaposlenim zaželel veliko oddelek za prekrške preselil in priključil v uspehov pri nadaljnjem delu. . || Kje so tiste stezice.... No, pa smo zopet tam ali pa tukaj, kakorkoli vzamete. Ce bi začela v stilu enega naših lokalnih politikov, bi najprej morala pozdraviti svojega moža, saj je sin še malo premajhen. Glede nato kako svet hitro napreduje, mogoče to ne bi bila niti tako slaba zamisel, vse v duhu reka nikoli ni prepozno. A ker je ta slog skrajno nekulturen, žaljiv in samouničujoč moram začeti drugače, zato vas pozdravljam vse, ne glede na vero, spol, izobrazbo ali politično pripadnost. Vsi imamo svoje muhe in razvade, nekateri kadijo, drugi pijejo, tretji se prenajedajo , nekateri stradajo, smo pa tudi tisti, ki najdemo svojo odvisnost v pisanju. Papirvse prenese, ljudje pa ne. Časopisi so ogledalo časa in ko se ogledalo zamegli je skrajni cas za spremembe. Občutek imam, da smo se vsi malo zatemnili, zameglili in umaknili. Mogoče smo ugotovili, da karkoli naredimo, nekomu ni nikoli dovolj dobro. Mogoče nam je pa preprosto dovolj izsiljevanja in glodanja. To, da smo tiho, pa ne pomeni, da smo obupali, da se strinjamo ter da se uklanjamo -to pomeni samo to, da se pripravljamo in čakamo na ugoden trenutek. ... bom grmovje posekal... Škoda, da ne pride vlada vsaj enkrat na mesec ali vsaj nekajkrat na leto. Si predstavljate koliko rož, novih ograj, c rt in crtic po ulici bi imeli? Ko bi to izčrpali, bi zagotovo obnovili še kakšno fasado, naredili še kakšen pločnik - ali morda dobili celo semafor. Hudič je, ko ugotoviš, da ni vse tako kot bi moralo biti. Še huje pa je, ce se zavedaš svoje krivde. Rešitvi sta dve: ali greš ali poizkušaš ponovno. Za prvo rabiš samo sebe, za drugo pa vse druge. mag. Milena Urh ZAHVALA Za pomoč pri pripravi Snežnika se zahvaljujemo predsedniku sodišča Miru Urbančiču, Jride Mršnik, načelniku Upravne enote Branku Celinu, komandirju PP Ilirska Bistrica Božidarju Štembergerju, komandirju MPP Jelšane Zlatanu Kovačeviču, Kraškim lekarnam, direktorju Ipila d.o.o. Jošku Franku, direktorju Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica Vojku Mihlju ter direktorju občinske uprave Ivanu Barbi. INTERVJU Z MINISTROM ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT, PR. MILANOM ZVEROM Ob obisku vlade nas je obiskal tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver, ki se je udeležil srečanja na občini ter si v nadaljevanju obiska ogledal še OŠ A. Žnideršiča. Minister seje za kratek čas ustavil tudi v šolskih klopeh in nam odgovoril na nekaj vprašanj. Gospod minister, dobrodošli v Vaši Ilirski Bistrici. Pozdravljeni, lepo je biti spet tukaj. Ob izvolitvi ste nam obljubili, da se bomo v Bistrici večkrat srečali, tudi nat.i. »Klepetih ob kavici«. Kako je s tem? Če bi bil poslanec bi zagotovo imel tukaj poslansko pisarno in bi se dobivali zelo pogosto. Kasneje pa sem postal minister in zaradi obveznosti ne morem pogosto prihajati. Kljub temu pa včasih vendarle pridem sem. Tu sem si v času predvolilne kampanje ustvaril lepo ekipo znancev in prijateljev in z njimi včasih predebatiram marsikakšen projekt in zgodbo iz občine. Poskušam priti čim bolj pogosto, kolikor mi možnosti dopuščajo. Gospod minister, v Ilirski Bistrici smo dobili dislociran oddelek srednje šole. Pričakovali smo, da se bo šola širila, da bodo prihajali novi programi, žal pa se v treh letih ni nič zgodilo.Ostali programi in šole se razvijajo, Bistrica pa stagnira. Je za to situacijo kriva neaktivnost občine ali je razlog drugje? Kako je z ravojem visokega šolstva v našem kraju? Odgovornost nosi država, niti ne lokalna skupnost oziroma občina. Ampak pri tej šoli je res malce specifična situacija, ker je lokalna skupnost bila vključena v obnovo in posodobitev prostorov, to pa zaradi tega, ker je dobivala nekatere druge stvari od države. Šlo je praktično za izmenjavo in nekaj podobnega nameravamo storiti tudi v prihodnje s športnim delom površin ob bivši »kasarni«. Danes smo se na županstvu dogovorili, da bo občina posodobila zgornje etaže in s tem omogočila nove oddelke, kergimnazija raste in mislim da bo šele takrat, ko bo polna, dala neko podobo prave srednje šole. Prostori so zelo lepi, lahko bi rekli nadstandardni v primerjavi z drugimi šolami in nobenega razloga ni, da ne bi ta institucija dobro zaživela. Seveda si tudi jaz želim, da bi se razvijali še kakšni programi. Ali se bo šola razvijala samostojno, ali kot podružnica je ta hip morda celo manj pomembno. Pomembno je le to, da imajo otroci iz Ilirske Bistrice možnost obiskovati šolo v domačem kraju. V prihodnosti bi si želel, da bi ta srednješolski prostor še bolje zaživel, morda tudi s kakšno višjo šolo - tudi o tem se pogovarjamo. Vendar pa: pobuda in interes morata biti izražena tukaj, ne more država kar umetno prenašati neke šole ali neke programe v okolja, ki jih morebiti ne sprejemajo. Pobuda mora priti iz Bistrice. Če se dotaknemo še lokalne politike: Pred nami so lokalne volitve. SDS je v Ilirski Bistrici v opoziciji in ima dva svetnika. Pričakujete sedaj, ko ima lokalni odbor novo vodstvo, izboljšanje rezultata iz prejšnjih lokalnih volitev? Ja, zagotovo. Tudi na državni ravni pričakujemo bistveno boljši rezultat. Mi smo dosegli prvi dober rezultat leta 1994 na prvih volitvah in vse do sedaj nekako držali ta plafon, zato imamo veliko željo, da ga letos presežemo -tako kot smo ga presegli na državnih volitvah, ko smo si predstavljali, daje zgornji dosežek nekje pri 20%, pasmo videli, da se da ta plafon tudi preseči in dobiti veliko več. Enako tudi sedaj na lokalnih volitvah pričakujemo izboljšavo v vseh lokalnih okoljih, seveda tudi tukaj. Morda tudi zato, ker je večji krog ljudi prišel v stranko in je aktiven, precej je tudi mladih, zato dvomim, da ne bi izboljšali rezultata. Je kandidat SDS-a za bistriškega županažeznan? Lahko bi rekli, da smo zelo blizu dogovoru, oziroma je že potrjen. Bo pa na primeren način kmalu predstavljen javnosti. Stranka bo izbrala ugoden trenutek, da plasira v javnost ime in človeka, ki bo tudi nosilec liste. Govori se, da boste kandidirali za župana Ljubljane... Ne, ne, to ne drži. Nikoli nisem imel te ambicije. No, morda nekoč v preteklosti, zdaj pa zagotovo ne. Delo ministra za šolstvo in šport mi jemlje ogromno energije in časa in niti pomisliti ne upam še na kakšno vzporedno delo, ki bi zahtevalo volilno kampanjo. Kasneje, če bi bil izvoljen, bi se tudi moral odločiti ali za eno ali za drugo, da se ne bi »podvajali«. Za župana Ljubljane torej zagotovo ne bom kandidiral. Kdaj se ponovno vidimo v Bistrici? Do Ilirske Bistrice imam moralni dolg in bom zagotovo vtem letu še nekajkrat prišel. Nenazadnje imamo v Podgradu že dogovorjeno nogometno srečanje, tukaj so še nekateri pikniki pa tudi v času predvolilne kampanje se bom nekajkrat oglasil tu. Gospod minister, najlepša hvala za pogovor. ŠE POMNITE TOVARIŠI Po več kot šestih desetletjih, ki nas ločijo od konca druge svetovne vojne je, med starejšimi ljudmi, še vedno živ spomin na dogodke, ki so usodno zaznamovali svet. V ero svobode in zmag so narodi Evrope vstopili v zanosu, ki je napovedoval dolgotrajni mir in obljubljal čas brez vojn. MIR IN SVOBODA, besedi katerih pomen se žal, v današnjem svetu navideznega miru, zgubljata v številnih vojaških spopadih. So bila življenja milijonov ljudi darovana zamanj? So bila ukradena otroštva in žrtvovane mladosti zamanj? To so vprašanja ki v dneh spominov na pretekle dogodke druge svetovne vojne, še močneje trkajo na vest človeštva. Tudi mi smo del tega dogajanja, Tradicionalno srečanje predstavnikov Območnega združenja bdrcev in udeležencev NOB Ilirska Bistrica s stanovalci Doma starejših občanov. V programu srečanja sta sodelovala g. Dimitrij G rij in g. Franc Gombač. poklicani, da prispevamo svoj delež za |n medčloveške solidarnosti, boljši svet nas vseh, za svet miru, sožitja Mira Lenarčič NOVO VODSTVO ZZP V OBČINI V sredo, 3. mqja,je občinski odbor Zveze za Primorsko pripravil tiskovno konferenco, Iger so predstavili novo občinsko vodstvo in poglede na nekatera aktualna vprašanja. Novoizvoljeni predsednik Dejan Ujčič nam je povedal, da so se tiskovne konference udeležili tudi predsednik Zveze za Primorsko Pavel Gregorčič, koordinator za območje Krasa in Brkinov Marjan Suša in predsednik postojnskega odbora ZZP Mirko Jenček. »Sicer pa novo vodstvo med drugimi vključuje tudi Teodorja Širclja kot podpredsednika in Aleksandra Ternovca kot predsednika nadzornega odbora«, pove Ujčič. »Na konferenci so bile na kratko predstavljene bodoče aktivnosti občinskega odbora, predvsem v zvezi z lokalnimi volitvami, ki bodo jeseni. Najprej bomo pripravili program, kjer bo glavni poudarek dan ustvarjanju delovnih mest, potem pa bo sledilo zbiranje kandidatov«. V zvezi s problematiko vključevanja Ilirske Bistrice v Notranjsko namesto Primorsko je predsednik stranke podal mnenje Zveze za Primorsko glede ustanavljanja regij v Sloveniji: »Centralna oblast doslej ni storila praktično ničesar. Predvsem je ključnega pomena, kakšne pristojnosti bodo imele bodoče regije. Seveda pa se ne bi smelo nikomur vsiljevati regij proti njegovi volji.« Ujčič še dodaja, da je kakršno koli vključevanje Ilirske Bistrice izven primorske regije nesprejemljivo, ne le zaradi jasno izražene želje ljudi, ampak tudi zaradi razvojnih možnosti. »Menimo, da gre pri razlagah zagovornikov vključitve v Notranjsko razvojno regijo za zavajanje, saj ni mogoče biti v dveh regijah hkrati«, zaključuje. NA KRATKO... NOVI KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE POSTOJNA Novi komandir postojnske policije je v začetku maja postal Iztok Perenič, ki je prej zasedal mesto pomočnika bistriškega komandirja. 44-letni Perenič je nadomestil dosedanjega komandirja Blaža Primca, ki je zasedel mesto policijskega inšpektorja za varnost v cestnem prometu. BISTRICO OBISKAL BORUT PAHOR V petek, 5.maja je občinski odbor Socialnih demokratov (SD) Ilirska Bistrica pripravil javno tribuno, katere gostje bil predsednik SD Borut Pahor. Na dobro obiskani javni tribuni o reformah za večjo konkurenčnost in socialno varnost je med drugim Pahor spregovoril tudi o razlogih za pristop SD-ja k partnerstvu za razvoj, do česar pa je bil kritičen Zlatko Jenko, predsednik bistriškega odbora stranke. VLAK USODEN ZA MEDVEDJO DRU-INO V ponedeljek, 8.maja, je tovorni vlak, ki je vozil iz Ilirske Bistrice proti Pivki, na progi pri Ratečevem Brdu tragično pokončal medvedko s tremi mladiči, ki so drug za drugim korakali po tirih. Lovci so po težko dostopnem terenu medvede odvlekli do vozil. Povoženi medvedi so na tej progi sicer kar pogost pojav, saj imajo tu pot jz snežniških gozdov v Brkine. J KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica 31. SEJA OBČINSKEGA SVETA PROBLEMATIKA ŠPORTNE ZVEZE 31. seja Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica seje vdrugem nadaljevanju zaključila v četrtek 18. maja. V petnajstih točka so svetniki razpravljali in sprejeli odlok s katerim se ustanovi novo naselje Zalči in sicer tako, da se od naselja Tominje odcepi del naselja s hišno številko 37 in se od naselja Podbeže odcepi del naselja s hišnimi številkami 37, 38, 39 in 40. Po dolgih letih usklajevanja in dogovarjanja s sosednjimi občinami so svetniki sprejeli tudi predlagan predlog Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica, ki ga ustanavljajo občine Divača, Komen, Pivka, Postojna, Sežana in II. Bistrica, vdrugi krog usklajevanj pašo odložili še delitev med podružnicami. Glede Kraških lekarn so obravnavali še letno poročilo za leto 2005 ter obravnavali vlogo za izdajo soglasja za povečano delovno uspešnost zaposlenih. Svetniki so potrdili še odlok o zaključnem računu proračuna Občine Ilirska Bistrica za leto 2005. Pri sprejemanju odloka o rebalansu proračuna Občine pa je postalo jasno, da se glasovalna razmerja vsvetu rušijo, ter da dosedanja koalicija mogoče nima več absolutne podpore. Podprt je bil namreč predlog svetnika Tomšiča (7 proti 6), da se 26 postavka - splošna proračunska rezervacija črta, sredstva pa namenijo za postopke izdelave lokacijskih načrtov in PUP-ov za stanovanjsko gradnjo in gospodarske cone. Po 10 minutni pavzi namenjeni za amandmaje na predlog odloka, so svetniki postavko ponovno vrnili v proračun, kerso ugotovili, daje del postavke že porabljen in bi morali posamezniki vračati prejeta sredstva. Rok Jenko je še predlagal amandma, da se iz postavke regionalni razvoj črtajo sredstva za izdelavno regionalnega programa z Notranjsko - kraško regijo ter dajo na že prej omenjeno postavko 26. Predlog je bil sprejet z 9 proti 5. V nadaljevanju so obravnavali letno finančno poročilo Razvojnega centra Ilirska Bistrica za leto 2005 ter plan dela za leto 2006. Problematika Športne zveze Ilirska Bistrica je bila obravnavan v posebni točki niso pa sprejeli nobenega konkretnega sklepa in je zato ta problematika ostala nekako nedorečena. Svetniki so sprejeli še predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da zlato plaketo občine prejmeta Prostovoljno gasilsko društvo iz Ilirske Bistrice ter podjetnik Anton Jaksetič. Ostala priznanja bodo ostala nepodeljena. V zadnjem delu so se svetniki soočili s problematiko delovanja komisije za mednarodno, medobčinsko in obmejno sodelovanje ter imenovanji o članih v svetu zavoda OŠ T. Tomšiča, članu v svetu zavoda Kraške lekarne ter mnenjih za ravnatelje OŠ. A. Žnideršiča. Kar se tiče politične tematike so sprejeli odstop svetnika Milana Dekleve, ki ga bo nasledil Dejan Ujčič - po novem tudi predsednik 00 ZZP. Vprašanja in pobude pa so bila sledeča: Fran Gombač sprašuje kontejnerjih v Podgradu oziroma o njihovem pražnjenju in odpadkih, ki se raztresajo okrog ter namestitvi kontejnerja na prostor, ki gaje določila KS v soglasju s Komunalnim podjetjem. Miro Štembergar opozarja na škodo zaradi divjadi in če jo je možno kako nadomestiti. Igor Štembergar pa opozarja na »oskubljenost« Kindleijevega parka ter predlaga, da se delavcem, ki urejajo park posredujejo navodila kako naj to počnejo. Jride Mršnik sprašuje kdaj se bo pokosil Hrib svobode ter kakšni so načrti za bivši begunski center. Sprašuje tudi, da ker se pojavljajo govorice, da se bodo višji letniki iz naše gimnazije vozili v Postojno, kdaj se bo uredilo zgornje nadstropje v gimnaziji. Zanima jo tudi katera lokacija je bila označena kot primerna za smetišče ter kaj je s celostno podobo občine. Rok Jenko je želel, da se glasuje o njegovem predlogu, daje občina pričakovala obisk vlade v sklopu obiska Južno Primorske regije ter, da se tokratnemu povabilu odpovemo, kar je bilo zavrnjeno s 7 proti 1. Zanima ga še kaj je z našimi zahtevami glede Poligona Bač ter da se čim prej na DRSC naslovi pobuda za popravilo ceste II. Bistrica - Knežak, ki je v katastrofalnem stanju. Vojko Mihelj je na kolege svetnike naslovil prošnjo za donacijo za nakup defibrilatorja za ZDII. Bistrica. Podpira tudi pobudo svetnika Jenka, da se opozori na slabo stanje ceste proti Pivki ter še sprašuje kaj bo s kanalizacijo Bač, saj je ni še niti v načrtu razvojnih programov do leta 2009. Branka Počkaj opozarja na slabo cesto proti Podgradu ter na ponovno povečanje kriminalitete. Vojko Tomšič sprašuje kdaj bo svet obravnaval poročilo o reviziji Knjižnice ter kdaj se bo obravnaval sanacijski program Zdravstvenega doma. Občini predlaga še naj začne z iskanjem nove lokacije za Pokopališče ter da s posebnim odlokom uredimo lokacije za mrtiovišča. Mile Uljan bi želel dobiti poročilo o delu komunalne inšpektorice in opozarja na Problem spuščenih psov po mestu. Stjepan Miše oddaja prazen list, saj je le-ta po njegovem odraz trenutnega stanja. Rude Celin podpira predlog, da bi svetniki dobili poročilo o delu komunalne inšpektorice, opozarja na pereč problem divjadi in sprašuje zakaj svet ni obravnaval predlogov zaAC do Jelšan in se opredelil do tematike v posebni točki dnevnega reda. Robert Šircelj sprašuje, če bi svetniki lahko dobili program priprave za avtocesto, k* je bil baje pripravljen že nekaj časa nazaj. Dušan Grbec pa kot zadnji sprašuje kako se nadzira poraba sredstev v krajevnih skupnostih. Na zadnji seji OS so svetniki razpravljali tudi o športni zvezi. Problematika se vleče že kar nekaj let in še danes ni videti neke konkretne rešitve. Kako vidi problem športne zveze njen dolgoletni sekretar - Zdravka Debevc pa si lahko preberete v nadaljevanju. 1. V gradivu za OS je kot stališče občinske uprave izražen očitek da ukrepi ŠZ ne izpolnjujejo pričakovanj lokalne skupnosti. Katera so po vašem ta pričakovanja? Najprej bi poudaril nekaj osnovnih dejstev. Leta 1998 je sofinanciranje programov izvajalcev prešlo neposredno na Občino (po razpisu) in Športna zveza Ilirska Bistrica ni več odločala o delitvi sredstev društvom. Dejavnost zveze, predvsem pa delo in sofinanciranje strokovne službe (zaposlenih), je postalo odvisno od opravljanja dogovorjenih nalog v javnem interesu in precej manj od dela za društva in druge programe zveze. Obseg del se je gibal med 60 in 80 % v račun javnega interesa Občine. Delo in sofinanciranje službe je bilo opredeljeno z pravilnikom o sofinanciranju programov športa in akti o upravljanju s športnimi objekti. Glede očitkov pa navajam, da smo Občini poslali kar nekaj pobud za ureditev problematike. Nismo pa dobili nobenega odgovora ali smernice za pripravo novih usmeritev v delu zveze. Občinska uprava s Športno zvezo dejansko, posebej zadnja tri leta, skorajda ni komunicirala po uradni poti. Ni predlagala tudi nobenega usklajevanja ali dogovarjanja glede izvajanja javnih programov. V gradivu za Občinski svet je pripravila nasprotujoča, enostranska in celo zavajajoča tolmačenja stanja v športu v naši občini, bodisi v primerjavi z drugimi občinami, zvezami, društvi, bodisi z izgovarjanjem na zakonodajo. Pričakovanja občinske uprave torej niso bila do sedaj nikjer izražena in se ni mogoče do njih opredeliti. Nazadnje tudi na našo prošnjo v mesecu decembru 2005, da naj nam posredujejo usmeritve in planske osnove za podrobnejšo pripravo vizije delovanja zveze nismo dobili odgovora. Tega in kakršnega koli sklepa o prekinitvi obveznosti iz obstoječih aktov še danes nismo prejeli. Odgovora ni bilo tudi na nadaljevanju 31. seje občinskega sveta. Z veliko mero gotovosti lahko trdim, da občinska uprava nima interesa, da bi urejali medsebojna razmerja, čeprav so še v veljavi akti in dokumenti za delovanje zveze v občinskem (javnem interesu). Problematika Športne zveze je le izgovor, da se ne uredi temeljnih problemov organiziranja primernih strokovnih služb za upravljanje v športu in transparentno sofinanciranje programov izvajalcev. To je lahko le v interesu posameznikov, ki v ozadju zadeve namenoma zavlačujejo reševanje prave problematike. Pri tem pa še odločajo o najpomembnejši zadevi, to je o delitvi sredstev. 2. V mnenju piše tudi, da niste pripravljeni prevzeti pobude pri pripravi strateških dokumentov. Zakaj? Da nismo mi prevzemali pobude ne drži. Občinsko upravo smo redno opozarjali na dejstvo, da še vedno niso sprejeti temeljni strateški dokumenti in vsi potrebni akti za ureditev področja športa. Za nekatere (pravilnik o sofinanciranju programov in merila) smo pripravili osnutke, ki pa potem niso usklajeni ali dokončani. Poudarjam pa, da za drugo ni bilo niti zahteve niti pobude občinske uprave, da sproži postopek oziroma naroči izdelavo kakršnega koli predloga dokumenta ali akta v skladu z svojimi programskimi usmeritvami. 3. Mnenje uprave je tudi, da se ŠZ ni prilagodila novim zakonskim določilom ter ni odigrala vloge kot strokovni organ ustanoviteljic, ampak da so jo posamezni klubi in društva prehiteli. Če je temu res tako kakšna je potem vloga ŠZ napram so zavajajoča in nejasna. Tako sofinanciranje kot izvajanje programov za javni interes je, tudi ob sodelovanju Športnih zvez, v državi organizirano na veliko načinov. Odvisno pa je samo od volje lokalne skupnosti in vpletanja politike v šport. Za primer lahko podamo Športno zvezo Slovenj Gradec, ki za sofinancira za potrebe Občine ter deluje skorajda s popolnoma enakim programom, obsegom del, nalogami in organiziranostjo strokovne službe zveze (2 zaposlena). Delo ŠZ Ilirska Bistrica za društva je bilo po obsegu manjše, če ne upoštevamo pomoč pri vodenju poslovanja za 5-6 društev. S prispevki oziroma članarino ne bi pokrili niti osnovnih stroškov za delovanje zveze, kaj šele plače in materialne stroške. Konkuriranje na sredstva pri sponzorjih v lokalni skupnosti bi pomenilo le manjše možnosti društev za pridobitev potrebnih sredstev izven proračuna. Dejstvo pa je, da se društva, ki imajo primeren kader, znajo s primernimi programi kandidirati na javne razpise na področju športa v državi in tudi pridobiti določena sredstva. Športna zveza se je tudi vključevala v razpise in pridobila precejšnja sredstva, da so oplemenitila programe, ki smo jih izvajali predvsem v javnem interesu. Poročila Občine tega ne upoštevajo ali omenjajo. Trditev, da bi zveza morala opravljati za društva strokovne naloge in jim nuditi strokovno pomoč, verjetno brez-plačno oz. brez strokovne službe, je zavajajoča. To je potemtakem lahko naloga tudi lokalne skupnosti oziroma občinske uprave. 4. Občinska uprava predlaga začasno rešitev tako, da bo z novozaposlenim strokovnim sodelavcem za področje športa in kulture v občinski upravi v celoti samostojno pokrila področje javnega razpisa za sofinanciranje programov športa, področje prijav na razpise ter področje sodelovanja s krovnimi institucijami. Kakšno je vaše mnenje do tega predloga? Dejstvo je, da ima občinska uprava v rokah »škarje in platno« za ureditev področja športa v javnem interesu. Če obstoječe stanje zanjo ni bilo primemo, bi morala najprej urediti manjkajoče akte, spremembo obstoječih in postopoma zagotoviti drugačen način upravljanja v športu. Tako bi lahko pripravila normalen prenos nalog in upravljalskih obveznosti na drugega izvajalca. Tega pa očitno, v pričetkom proračunskega leta znano kdo bo letos izvajal te naloge, to še vedno ni določeno. Občinska uprava medtem ni sprejela drugih ukrepov razen ukinjanja sofinanciranja strokovne službe zveze. Tak pristop je športu že povzročil nepopravljivo škodo, ki jo bo verjetno še precej več. Med ostalim tudi v določenih programih v javnem interesu (vzdrževanju športnih objektov v Ilirski Bistrici, šolskih športnih tekmovanjih itd). V prvi vrsti pa je oškodovana Športna zveza, posebej zaposleni, ki smo po prekinitvi delovnega razmerja ostali brez povračila določenih prejemkov vzvezi z delom. Vsaj to bi lahko zmanjšali ob normalnem dialogu občinske uprave in pravočasnem postopku za spremembo izvajalskih nalog. 5. In za konec še eno pojasnilo, Ker OS ni sprejel nobenega sklepa kako boste delovali naprej in kakšni so vaši načrti? Sklep Izvršnega odbora Športne zveze je, da se od 1.6.2006 dalje zagotovi delovanje zveze tudi brez strokovne službe. Glede položaja zveze, ki ga seja občinskega sveta kljub našemu pričakovanju ni razjasnila, bo odločalo članstvo na skupščini. Izvršni odbor bo predlagal organizacijske rešitve za nadaljnje delovanje zveze in izvajanje programov. O podrobnejših usmeritvah in spremembah v delovanju pa bo potrebno počakati na sklepe, ki jih bo sprejela skupščina. njim? nekem interesu, ni storila. Tolmačenja novih zakonskih določil Čeprav bi moralo biti že pred Zdajšnja podoba igrišča za odbojko na mivki OTVORITEV PRENOVLJENEGA BENCINSKEGA SERVISA V ILIRSKI BISTRICI V četrtek, 11. m^jaje družba OMV Slovenija slavnostno odprla prenovljen bencinski servis OMV v Ilirski Bistrici. Zakuska je premamila tudi občinske svetnike, ki so prekinili sejo in se udeležili otvoritve. Bencinski servis v Ilirski Bistrici je prvič odprl svoja vrata že leta 1960 in skozi desetletja postal priljubljena točka tako za domačine, kot tudi voznike, ki opravijo tu zadnji postanek pred mejnim prehodom s Hrvaško. Obnovljena črpalka poleg treh polnilnih otokov z gorivi nudi tudi kurilno olje in gospodinjske pline, ponudbo pa dopolnjujeta trgovina ter gostinski lokal. Gostom so tu na voljo svež kruh in peciva, strankam pa je na voljo tudi bankomat. Kot doslej bo s prenovljenim bencinskim servisom tudi v bodoče upravljala Brigita Matko, skupno pa bo za njegovo delovanje med 6. in 22. uro skrbelo deset zaposlenih. Na slavnostni otvoritvi je poleg bistriškega župana občinstvo nagovoril direktor OMV Slovenija, Dimitrij Zalar, številno občinstvo pa se je zabavalo ob animaciji skupine Mambo Kings ter nastopu Bojana Emeršiča - Zmaga Batine. Družba OMV je sicer že v februarju obnovila tudi bencinski servis v Podgradu, s katerim upravlja Robert Grk. Po novem svojim obiskovalcem ponuja šest točilnih avtomatov ter bogat izbor živil v sodobno opremljeni prodajalni. ŠESTI Milenko Oblak v družbi s poslancem državnega zbora Josipom Bajcom Špargelj je delikatesna vrtnina, ki je v svetu znana že več kot 4000 let. Stari Egipčani, Grki in Rimljani so ga cenili predvsem kot zdravilno rastlino, francoskemu kralju Ludviku XIV. pa gre zahvala, da se je njegova kulinarična uporaba v srednjem veku ponovno razširila. V zadnjih letih se vse bolj uveljavlja tudi pri nas.Mladi poganjki, ki jih navadno uživamo, so bogati z vitamini A, B in C, vsebujejo železo, fosfor, kalcij, mangan in druge minerale, asparagin, eterična olja, jantarno kislino ter druge učinkovine. Zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov in maščob je špargelj odlična dietna hrana, tudi za sladkorne bolnike. Špargelj deluje kot blag diuretik (asparagin, ki da značilen vonj urinu), lajša prebavo, pomaga pri delovanju jeter, pospešuje nastajanje veznega tkiva ter zbuja tek. Zdravniki ga priporočajo pri slabokrvnosti in bolnikom po operacijah. Špargelj ima tudi sloves afrodiziaka,za kar pa se ima verjetno zahvaliti predvsem obliki mladih poganjkov. Kmetija Kozlek je tudi letos, v ponedeljek 15. maja skupaj z gostilno Potok organizirala že šeste po vrsti špargljeve dneve. Dogodek so obiskali številni obiskovalci in ljubitelji špargljev. ŠPARGUEVI DNEVI POSODOBITEV VARNOSTNE NAPRAVE Zamenjav 70 let stare signalno varnostne naprave na postaji Ilirska Bistrica, prve takšne naprave na Balkanu. Do leta 2020 bo vloženo v javno železniško infrastrukturo okrog 11 milijard evrov je v mesecu marcu na novinarski konferenci v Mariboru poudaril prometni minister, mag. Janez Božič. Državni sekretar na Ministrstvu za promet, dr. Peter Verlič pa je dejal, da dela, ki na slovenski logistični osi jugozahod-severozahod to je Koper-Hodoš, ki poteka na V. koridorju Lyon-Budimpešta bo Slovenija lahko vsaj v 30 odstotkih financirala z evropskimi sredstvi. Navezava na V. koridor je seveda tudi proga Pivka-Reka. Pred kratkim so posodobili signalnovarnostne naprave na postaji Pivka ter na postaji Ilirska Bistrica, tukaj bodo delavci Slovenskih železnic predvidoma ta mesec opravili še zadnja potrebna dela. Zamenjali bodo 70 let staro signalno varnostno napravo z tehnično veliko bolj sodobno. Stara električno mehanska naprava, ki je bila med prvimi takimi postavljena na Balkanu je omogočala že v tistih časih, da seje iz osrednjega mesta (prometnega urada) lahko z ročicami postavljalo uvoz vlakov na postajo ter se prestavljalo kretnice in zapiralo zapornici.Naprava seveda nebo romala na odpad, skrbno se bo obnovila in bo na ogled v železničarskem tehničnem muzeju v Ljubljani. V Ilirski Bistrici se tako po dolgih letih posodablja železniška postaja. Dobrepoljske novosti Mesec maj imamo ljudje na splošno zelo radi. Mogoče so razlogi zato poleg cvetoče narave, vse daljših dnevov in višjih temperaturtudi množica prireditev na prostem, ki se takrat pojavijo v napovednikih dogodkov. Že v prvem majskem tednu je na sporedu shod ob godu sv. Florjana, ki ima god 4. maja, praznujemo pa ga ponavadi na prvo nedeljo po četrtem maju. Na Bistriškem je to po sv. Juriju, ki goduje enajst dni prej in je zavetnik bistriške cerkve, drugi zaporedni shod v zgrajen zvonik. Posvetitev zvona je sicer škofova pristojnost, a ‘šentpetrova’ župnija in njene podružnice zadnje čase očitno na škofiji niso najbolje zapisane (kar sklepam tudi iz tega, da je bila letos prvič v meni znani zgodovini v Trnovem birma za [nezanemarljivih] dobrih 60 birmancev na dan med tednom in ne v nedeljo) tako da smo škofa morali pogrešati, pooblastilo za posvetitev pa je dal dekanu. Prvič v obdobju svojega županovanja pa nas je s svojim obiskom razveselil župan občine Anton Šenkinc. letu. A ker se shod v mestu ne praznuje več najbolj intenzivno, imamo dobrepoljski shod v naših krajih nekako kar za prvi shod v letu. Še slabo desetletje nazaj se je v Dobropoljah glavnina priprav in dogajanja na shod pri odraslih vrtela okrog obilnega nedeljskega kosila za množico obiskovalcev, pri mladini pa okrog organizacije plesa. Danes so se poudarki precej premaknili. Priprave se morajo začeti že mnogo prej, sajvzadnjih letih na shod v vas pride več obiskovalcev, kot jih je prišlo nekoč in predvsem smo velik del (popol)dneva zbrani vsi skupaj pri cerkvi, kjer se ves čas nekaj dogaja. Verjetno zato, ker nas je velik del vaščanov precej katoliško usmerjenih, pomemben del prireditve predstavlja slovesna maša. Ob našem pohajanju po svetu smo videli, da so maše lahko bolj zanimive od onih, ki smo jih navajeni na običajne nedelje, če pri njih sodeluje več ljudi s svojimi talenti. Popestritev je že to, da se menjavajo ‘nastopajoči’ za oltarjem. Izkoriščamo možnosti, ki so dane laikom pri oblikovanju maše in sami pripravimo uvode v različne dele maše, prošnje, branje beril in petje. Pri tem sodelujejo tudi obiskovalci. Poseben čar ima tudi to, da je maša na prostem. Čeprav je marsikomu težko zdržati dolgo uro na vročem soncu in se mu zato maša zdi predolga. Ampak vaška cerkev sv. Florjana je že dolgo premajhna za vse obiskovalce. Letos je župnik in dekan Gabrijel Vidrih na začetku maše posvetil nov zvon, ki je v vas prispel par ur prej in se je sredi maše že oglasil iz novega zvonika. Na koncu maše pa je dekan blagoslovil še prenovljeno cerkev in lansko poletje V goste so poleg ‘domačih’ gasilcev iz Ilirske Bistrice, Jelšan, Podgore, Podgrada in Vrbovega že tretje leto zapored prišli tudi gasilci iz sosednjega Kvamerja, letos iz Klane, Opatije, Šapjan in Škalnice. Gasilci iz bistriške gasilske zveze že dolgo sodelujejo z onimi iz Kvamerja in Dobropoljci smo zelo veseli, da slednji zdaj prihajajo tudi na našo prireditev, saj tako malo zmanjšamo pomen državni meji, ki seje pojavila med nami ne tako dolgo nazaj. No, tudi mi smo bili povabljeni že povabljeni v Kvamer in se udeležili že parih njihovih prireditev. Med obiskovalci velja omeniti še Jožeta Kovačiča, bolj znanega kot gospoda Korajžnika, nekdanjega jelšanskega župnika in edinega nam znanega duhovnika, rojenega v podružnici sv. Florjana (v Rečici). Slavja so se udeležili tudi mnogi obrtniki in podjetniki, ki so sodelovali pri prenovi vaške cerkve in smo se jim ob tej priliki tudi javno zahvalili. Kulturni program so s petjem oblikovale pevke iz pevskega zbora Prem. K novim vaškim pridobitvam spada tudi že peta razglednica iz serije vaških razglednic, na kateri sta sliki vaške cerkve iz leta 2003 in 2005, a bo prejemnik kartice verjetno težko verjel, da sta med obema posnetkoma pretekli samo dobri dve leti. Naj zaključim z županovimi besedami, ki smo jih tudi sami že izkusili v praksi, da smo ravno mi tisti, ki morajo skrbeti za prejeto dediščino in se lotiti dela. Potem nam bo mogoče še kdo drug pomagal. In tudi slednjih je bilo pri naših dosedanjih podvigih na srečo mnogo. Hvala vsem! Katja Rutar 1. PROSTORSKA KONFERENCA ZA DRŽAVNI LOKACIJSKI NAČRT ZA AVTOCESTO NA ODSEKU POSTOJNA / DIVAČA - JELŠANE Predstavitev osnutka programa priprave za izdelavo državnega lokacijskega načrta za AC na odseku Postojna / Divača - Jelšane je potekala 18. aprila na Ministrstvu za okolje in prostor. Prostorsko konferenco je vodila Barbara Radovan, ki je na Direktoratu za prostor pristojna za pripravo državnih lokacijskih načrtov. Pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za avtocesto je na odseku Postojna / Divača - Jelšane podal ministerza promet, čigar pobuda je utemeljena v Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije v Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena terv Resoluciji o nacionalnem programu izgradnje AC v Republiki Sloveniji Postopek priprave in sprejemanja bo potekal po določbah Zakona o urejanju prostora, ki določa, da se pred sprejetjem programa priprave skliče prostorsko konferenco, katere namen je pridobiti in uskladiti priporočila, usmeritve in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave oziroma načrtovane prostorske ureditve. Osnovni cilj nove cestne povezave je zagotoviti ustreznejšo znotraj regijsko povezanost osrednje Slovenije in slovenskega primorja. S predlagano novo cestno povezavo se bodo bistveno izboljšale prometne razmere na obstoječem omrežju državnih cest -razbremenile se bodo obstoječe prometnice, izboljšala se bo prometna varnost. Nova cestna povezava bo prevzela funkcijo obvoznic Pivke, Ilirske Bistrice in ostalih naselij na tem področju. Nova cesta bo prav tako zagotavljala med regijsko povezanost, saj bo omogočala preusmeritev daljinskega prometa na sodobno, varno in zmogljivo prometnico, ki bo povezovala osrednjo Slovenijo in slovensko primorje s Kvarnerjem in Tržaškim zalivom. Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta so vse prostorske ureditve, vezane na izgradnjo avtoceste, kije predvidena od Postojne oz. Divače do mednarodnega mejnega prehoda Jelšane. Na območju med Ljubljano in Koprom je zgrajena avtocesta A1 ter avtocesta A3 od razcepa Divača do mejnega prehoda Fernetiči. Na avtocestni priključek v Postojni se navezuje glavna cesta za smer proti Ilirski Bistrici in naprej proti Jelšanam, ki prevzema poleg regionalnega prometa tudi večino daljinskega prometa iz osrednje Slovenije za smer proti Reki. Zaradi slabih elementov obstoječe glavne ceste so na njej omejitve za tovorni promet, zato le-ta proti Hrvaški poteka po glavni cesti G7 preko Kozine. Profil nove prometne povezave se bo določil v odvisnosti od prometnih obremenitev in njene funkcije. Dolžina variant cestne povezave je odvisna od načrtovanja v posameznih koridorjih in bo od 32 km do 50 km. Predhodno izdelana idejna študija možnih potekovtrase AC je obravnavala avtocestni odsek v dveh pod odsekih in sicer severni (odcep iz AC A1 na delu med Postojno in Divačo) in južni (odsek od Pivke do Jelšan). Izdelana študija ni podala predloga najustreznejše variante. Študija obravnava več možnih koridorjev poteka trase avtoceste in ugotavlja, daje primerna točka navezave nove prometnice na avtocesto A1 na odseku med Divačo in Postojno. Pač pa je znana končna točka nove avtocestne smeri, ki je določena z državnim lokacijskim načrtom za mednarodni mejni prehod Jelšane. Glede na navedeno se bo v severnem delu proučeval potek cestne povezave v treh koridorjih in sicer Postojna - Pivka, Razdrto - Pivka in Divača - Pivka, v južnem delu pa v koridorju med Pivko in Jelšanami. Svoje pripombe so ob koncu konference podali predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti. Robert Smrdelj, župan Občine Pivke je poudaril, da je smiselna južna varianta proti Divači, od Pivke proti Postojni pa naj se rekonstruira obstoječa cesta oz. po potrebi izvede obvoz. Meni še, daje obstoječa glavna cesta proti Postojni dobra. Predlagajo, da se pomakne trasa med hrib Tabor in železnico ter da se ohrani vas Kal. Zavzemajo se za navezavo območja Dolnje Košane z industrijsko - obrtno cono Neverke ter kot osnovo prilagajo elaborat »Generalne usmeritve za razvoj intermodalnega prometno logističnega terminala v Pivki«. Predlagajo še, da se čimveč tovornega prometa preusmeri na železnico. Jernej Verbič, župan Občine Postojna smatra, daje najoptimalnejša varianta skrajno vzhodna, ki se na AC A1 naveže pri Stari vasi, ker gre večina prometa v smeri Ljubljane (iz Reke proti Madžarski), ta trasa poteka v koridorju, kjer že poteka cestna in železniška infrastruktura in za razliko od ostalih variant ne preseka nobene pomembnejše povezave med naselji. Varianto utemeljuje tudi s tem, da je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije samo Postojna določena kot središče regionalnega območja nacionalnega pomena. Anton Može, predstavnik Občine Divača je poudaril, da zagovarjajo samo eno traso (tako kot Občina Postojna), saj bi v občini Divača bila KS Vreme (Vremska dolina) prerezana na polovico in bi s tem izgubili veliko kmetijskih zemljišč. Anton Šenkinc, župan Občine Ilirska Bistrica se zavzema za varianto Y, ne nujno oba kraka kot AC. V primeru, da bo predviden samo en krak, pa zagovarja traso v smeri Postojne. Smatra, da mora občina sodelovati pri umeščanju trase v prostor glede potreb lokalne skupnosti po priključkih na AC in pri detajlnih študijah. Zlatko Jenko je opozoril na meddržavne sporazume ter na nujnost, da se postopki pospešijo. Črtomir Pečar iz Parka Škocjanske jame smatra, da bo cesta prerezala vplivno območje Parka Škocjanske jame, ter daje v postopku potrebno upoštevati zahteve za varstvo UNESCO-ve dediščine, s čimer se je strinjal tudi Albin Debevec direktor Parka Škocjanske jame. Igor Batista, predstavnik KS Rečica, Ilirska Bistrica je pojasnil, da 3/4 trase poteka po njihovi KS ter da med krajani obstaja bojazen, da bo otežen dostop do zemljišč na drugi strani AC. Trasa naj se zato pomakne A. POSTOPEK PRIPRAVE DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA POBUDA ZA PRIPRAVO DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČR' (št. 2644-8/2005/2-0032074 z dne 31.5.2005) PROUČITEV POBUDE, POSREDOVANJE OBVESTILA O NAMERI, PRIPRAVA PREDLOGA PROGRAMA PRIPRAVE 1. PROSTORSKA KONFERENCA (dne18.4.2006) DOPOLNITEV PROGRAMA PRIPRAVE S PRIPOROČILI IZ PROSTORSKE KONFERENCE IN Z OBVEZNOSTJO CPVO, SPREJEM PROGRAMA PRIPRAVE IN OBJAVA V URADNEM LISTU RS (Uradni list RS, št................dne...) PRIDOBITEV SMERNIC NOSILCEV UREJANJA PROSTORA IN NJIHOVA ANALIZA VREDNOTENJE IN PRIMERJAVA VARIANTNIH REŠITEV (IZDELAVA ŠTUDIJE VARIANT IN OKOLJSKEGA POROČILA) PREDLOG NAJUSTREZNEJŠE VARIANTNE REŠITVE PRIDOBITEV STALIŠČ RAZVOJNIH RESORJEV PRIDOBITEV MNENJA O USTREZNOSTI OKOLJSKEGA POROČILA PRIDOBITEV j MNENJA O SPREJEMLJIVOSTI VPLIVOV j IZVEDBE PREDLOGA NAJUSTREZNEJŠE j VARIANTNE REŠITVE JAVNA SEZNANITEV S ŠTUDIJO VARIANT, OKOLJSKIM POROČILOM IN NJEGOVO REVIZIJO (od... do...) JAVNA(E) OBRAVNAVA(E) 2. PROSTORSKA KONFERENCA PRIDOBITEV SKLEPA 0 POTRDITVI PREDLOGA NAJUSTREZNEJŠE VARIANTNE REŠITVE ODLOČITEV O NAJUSTREZNEJŠI VARIANTNI REŠITVI (sklep Vlade RS, št.......z dne ...) DOPOLNITEV SMERNIC, PRIDOBITEV PROJEKTNIH POGOJEV IZDELAVA STROKOVNIH PODLAG (mesec, letnica) OBVESTILO 0 POTRDITVI VARIANTNE REŠITVE IZDELAVA PREDLOGA DLN (mesec, letnica) PRIDOBITEV OSNUTKA OKOLJEVARSTVENEGA SOGLASJA JAVNA RAZGRNITEV PREDLOGA DLN. PVO, NJEGOVE REVIZIJE IN OSNUTKA OKOLJEVARSTVENEGA SOGLASJA (od... do...) JAVNA(E) OBRAVNAVA(E) STALIŠČA DO PRIPOMB IN PREDLOGOV Z JAVNE RAZGRNITVE PREDLOGA DLN IN PVO (št..............z dne...) DOPOLNITEV STROKOVNIH PODLAG (mesec, letnica) IZDELAVA DOPOLNJENEGA PREDLOGA DLN (mesec, letnica) PRIDOBITEV MNENJ NOSILCEV UREJANJA PROSTORA PRIDOBITEV PRAVNOMOČNEGA OKOLJEVARSTVENEGA SOGLASJA SPREJEM UREDBE O DLN NA VLADI RS IN OBJAVA V URADNEM LISTU RS (Uradni list RS, št.dne...) na obronek-odmakne naj se od reke Reke. Odmik trase od naselij mora biti najmanj 350m, krajanom pa naj bo omogočen enak dostop do občinskega središča, kot do sedaj. Boris Rebec, občinski svetnik občine Pivka se zavzema, da trasa ne poteka skozi Narin oz. Šmihelsko dolino (prej Dolane). Janko Boštjančič, VS Slavina pa poudarja, da je problematična zahodna varianta zaradi antičnih gradišč. Za Marka Udoviča, ZGS OE Postojna je nesprejemljiva varianta po gozdnih območjih, saj mora biti omogočena migracija med Snežniškimi gozdovi in Brkini. Martina Stupar, ZRSVN OE Nova Gorica opozarja na zavarovane jame Dolenje (pri Jelšanah). Luka Kaluža iz KS Narin pa predlaga, da naj se trasa čim bolj izogne obstoječim naseljem, Narin -Velika Pristava -Kal. Tomaž Ogrin iz društva za okolje, družbo, naravo in zdravje, Ljubljana pa pravi, da je potrebno predvideti več prehodov za divje zveri v smeri proti Avstriji, Italiji in Hrvaški. V ta namen je čimveč trase potrebno speljati v predorih ali na viaduktih. Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Direktorat za prostor, bo skupaj s pobudnikom ter investitorjem proučil vsa priporočila in usmeritve, podane na prostorski konferenci. V skladu z njimi bo osnutek programa priprave ustrezno dopolnjen ter ponovno predstavljen širi javnosti. INTERVJU S STARO IN NOVO RAVNATELJICO OSNOVNE ŠOLE ANTONA ŽNIDERŠIČA - KARMEN ŠEPEC Leta hitro minevajo in tako se izteka tudi mandat sedanji ravnateljici OŠ A. Žnideršiča. Ker se je za to delovno mesto ponovno prijavila, smo jo želeli povprašati o njeni življenjski poti in njenih načrtih v prihodje. Rade volje je sprejela povabilo za kar se ji iskreno zahvaljujemo. 1. Ga. Karmen, najprej bi vas prosila za nekaj podatkov o vaši šoli? Ko govorimo o Osnovni šoli Antona Žnideršiča, bi bilo bolje kot o šoli govoriti o zavodu, saj imamo poleg osnovnošolskega programa, kjer je v osemnajstih oddelkih 321 učencev, tudi Enoto vrtca z osmimi oddelki, v katerih je trenutno 146 otrok. V okviru zavoda izvajamo tudi prilagojen izobraževalni program, in sicer imamo v letošnjem šolskem letu v dveh kombiniranih oddelkih sedem otrok iz cele občine. Posebnost našega zavoda je tudi vtem, daje v naši sestavi OE Ljudska univerza, kar je najverjetneje edinstven primer v državi. V vseh enotah je tako 85 zaposlenih, kar nas gotovo uvršča med večje »firme« v občini. Naša posebnost je tudi ta, da smo zelo »mlad« zavod, ustanovljen šele leta 1992, ko je takratna Občinska skupščina razdelila OŠ Dragotina Ketteja na dve samostojni šoli. Pozneje, v letih 1997 in 1999, nam je Občina Ilirska Bistrica priključila še OE Ljudsko univerzo in Enoto vrtec. 2. Kaj je po vašem mnenju glavna naloga ravnatelja šole? Čeprav je večna dilema, tako pedagoške stroke kot razprav med ravnatelji, ali naj bo ravnatelj pedagoški vodja ali manager, sama menim, daje najpomembnejša naloga ravnatelja pedagoško vodenje šole, torej skrb za kakovostno izvajanje tistih ciljev in nalog, ki jih šoli, in v našem primeru tudi vrtcu, nalaga nacionalni program vzgoje in izobraževanja. Žal večinoma vsi, ki se ukvarjamo z vodenjem šol, ugotavljamo, da nam zato pomembno funkcijo zmanjkuje časa, in da veliko več časa, energije in moči namenjamo področjem financiranja, pravni h, organizacijski h, administrativnih in drugih zadev, ki so gotovo tudi pomembne za dobro delo, vendar zaradi njih ostaja pedagoško vodenje na stranskem tiru. 3. Pa vrniva se malo nazaj. Kje ste študirali, kako so minevala vaša študentska leta? Moji najlepši mladostni spomini so vezani na čas, ko sem obiskovala Gimnazijo v Postojni, in sem poleg opravljanja šolskih zahtev in dolžnosti preživela ves svoj prosti čas v bistriški taborniški organizaciji. Ta moja aktivnost se je pretrgala s študijem na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani, ki sem jo zaključila leta 1979. Še pred zaključkom študija sem se poročila in rodila hčerko, tako da so bila moja študentska leta nekoliko skrajšana. Vendar se je kasneje izkazalo, da se takrat še zdaleč niso končala, saj sem praktično študirala ves čas kot »izredni študent«, ob delu. Najprej na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer socialna pedagogika, ki sem jo zaključila leta 1996 in kasneje na Fakulteti za management v Kopru, kjer sem v lanskem letu zaključila magistrski študij. 4. Se spominjate vase prve službe, vaših začetkov? Zelo dobro se spominjam teh časov. Bila sem štipendistka takratne Občinske izobraževalne skupnosti, ki je v tistih letih vzpostavljala tako kot povsod po Sloveniji šolske svetovalne službe. Še preden sem diplomirala, mi je takratni dolgoletni ravnatelj na OŠ Dragotina Ketteja, Franc Munih, ponudil delo v svetovalni službi in me takoj, ko sem diplomirala, s septembrom 1979. leta, redno zaposlil. 5. Česa se iz tega časa najbolj spominjate? Živo mi je ostal v spominu prvi delovni dan, ko sem z nelagodjem vstopila v šolsko zbornico kot sodelavka ljudem, ki so me še nekaj let poprej učili, ki so mi pomenili avtoriteto in do katerih sem se počutila v podrejenem položaju. Pridobivati prve delovne izkušnje med ljudmi, s katerimi si še do nedavnega imel popolnoma drugačen odnos, ni enostavno. Vendar moram priznati, da nelagodje ni trajalo dolgo, da je večina učiteljev zmogla ustvariti sodelovalen in enakovreden odnos tudi do nas mladih, ki nas je bilo v tistem obdobju na šoli kar nekaj. Poleg tega pa sem se v prvih letih srečevala, skupaj s svojima sodelavcema v šolski svetovalni službi, še z eno težavo, če jo lahko tako imenujem. Svetovalne službe na šolah so se šele vzpostavljale in si iskale »svoj prostor« na šoli, treba se je bilo dokazovati in na novo vzpostavljati odnose ter prevzemati naloge, ki jih niti učitelji niti vodstvo niso bili vajeni. Moram priznati, da tudi danes, po več kot četrt stoletja, svetovalni delavci nimajo veliko lažje naloge in so še vedno tisti na šoli, ki morajo svoj obstoj in potrebnost vedno znova dokazovati. 6. Nekaj let ste bili tudi občinska svetnica. Kaj vam je prinesla ta izkušnja? Bila sem en mandat delegatka v Občinski skupščini in dva mandata občinska svetnica. Moram priznati, da je to posebna izkušnja, iz katere sem se veliko naučila. Vanjo sem se podala precej naivno, s prepričanjem, da lahko v tej vlogi veliko pripomorem k razvoju in napredku na področju vzgoje in izobraževanja v občini in seveda tudi svoji šoli. Tudi danes sem trdno prepričana, da bi morali ravnatelji, tako kot tudi drugi vodstveni delavci v zavodih in podjetjih, ki so uporabniki proračunskih sredstev, sodelovati v organih lokalne samouprave, saj le tako lahko soodločajo o politiki in napredku na teh področjih. Nevključenost pomeni pomanjkanje informacij in istočasno nezmožnost vplivanja na dogajanje in odločitve. Žal pa moram povedati, da moje izkušnje z občinsko politiko niso bile najbolj pozitivne in se v tej vlogi nisem vedno najbolje počutila. 7. Katere so stvari, ki so zaznamovale vaš mandat in za kaj ste si kot ravnateljica najbolj prizadevala? Ravnateljica sem že tretji mandat, vse od ustanovitve šole leta 1992. Predvsem je moj mandat zaznamovalo dejstvo, da smo bili nova šola in da smo si morali šele izboriti svoje mesto na občinskem šolskem prizorišču, torej se še bolj kot drugi dokazovati. Šola takrat, ko sem prevzela ravnateljevanje, še ni bila dograjena, zato sem v vseh teh letih veliko energije in časa namenila dokončanju šolskega kompleksa, čeprav še vedno ni povsem končan. Dobri prostorski pogoji so seveda samo eden od pogojev za kakovostno delo šole, kar je moja prva in najpomembnejša naloga. V zadnjih letih sem veliko truda in energije vložila v izvajanje novega devetletnega programa, saj smo bili šola, ki se je že v prvem krogu vključila v izvajanje devetletke in tako orala ledino ter svoje izkušnje prenašala tudi na druge šole. Poseben izziv je zame pomenila tudi priključitev vrtca, saj je bilo to področje, ki ga strokovno nisem prav dobro poznala in kjer se moram še vedno veliko naučiti. 8. S kakšno problematiko se pri svojem delu najpogosteje srečujete? Ne morem reči, da je to, s čimer se srečujem pri svojem delu, res »problematika«. Svoje delo rada opravljam in veliko stvari in dogodkov mi daje pozitivne povratne informacije. Zelo rada grem v razred, se pogovarjam z učenci, čeprav moram kdaj pa kdaj tudi posredovati pri neprimernem obnašanju ali kršenju šolskih pravil. Vendar sem vedno znova vesela, ko iz različnih virov slišim in doživljam, da se naši učenci znajo primerno obnašati, da veliko vedo, da so uspešni na različnih področjih. Ponosna sem nanje in na kolektiv, tako v šoli kot v vrtcu, ki se izredno voljno odziva na vse spremembe in izzive sodobnega časa in je vedno znova pripravljen delati več, kot je njihova osnovna dolžnost. 9. Odločili ste se za ponovno kandidaturo za mesto ravnateljice. Katere bodo vaše prioritete, če boste izbrani? Na tem mestu je težko v kratkem zapisati vse tiste prioritete, ki sem jih zapisala v program dela za mandatno obdobje, morda pa bi izpostavila najpomembnejše: na področju osnovnega šolanja sistematično uvajanje takšnih individualiziranih in diferenciranih ter aktivnih oblik učenja in poučevanja, ki bodo omogočila učencem, da bo vsak lahko napredoval na sebi primerni ravni in doživljal uspeh; na področju predšolske vzgoje pa zagotavljanje pogojev za celosten razvoj otrok s poudarkom na otrokovi osebnosti, njegovih sposobnostih in zmožnostih, na oblikovanju pozitivne samopodobe, zadovoljevanju potreb po ljubezni, varnosti, samostojnosti in želji po pridobivanju novih znanj ob pomoči in spodbudi odraslih. Posebno skrb bom posvečala ustvarjanju takšnih medsebojnih odnosov med otroki, starši in zaposlenimi, ki bodo osnova za kakovostno izvajanje temeljnega poslanstva šole in vrtca. 10. Kaj bi podarili ljudem, če bi bilo v Vaši moči? Podarila bi jim občutek lastne vrednosti in veselje do življenja. Vsi potrebujemo pomoč drug drugega, da v sebi poiščemo svojo sončno stran, tisto stran, ki osrečuje nas same in z njo osrečujemo druge. Ga. ravnateljica veliko sreče in hvala, ker ste si vzela čas za nas AOJf/ IT. ivULKANIZERSKA DELAVNICA § HJ ■ ! H£J_n ACCDMA i ' >9 8 tovorna vozila OSEBNA VOZILA Vulkanizerska delavnica na podjetju TIB Transport, Šercerjeva 17, Ilirska Bistrica za vse vrste vozil za osebni in tovorni program: vsak dan 7.-17, ure v soboto 7.-15. ure Informacije dobite na tel.: 05/70 40 116 KDOR VARČUJE, NA TIBu GUME ZAMENJUJE! j ■ '39U n 3* m -m :.wm ■ril m mm Vizita je običaj, kije bil na eni strani poln žalosti, kajti dotedanji otrok v družini, ki je postal polnoleten, je postal fant, ki bo moral, če bo na viziti spoznan za sposobnega, opravljati vojaško dolžnost. To žalost so občutile predvsem matere, na drugi strani pa so bili očetje zelo ponosni, da bo njihov sin služil domovini in jo branil. Ker se je vizita opravljala v tedanjih okrajih in kasneje na sedežu občine, so fantje morali na nabor z vozovi. Vizitant- letnik 1913 VIZITA NEKOČ IN DANES Fantje letnik 1940 Fantje, ki so šli na vizito, so nosili pušelc, na začetku z rožami iz blaga, kasneje so jih zamenjale prave rože. Prav tako so dekleta nadela fantom tudi trakove: tisti, ki so bili potrjeni za služenje vojaškega roka, so imeli dolge trakove, kdor pa ni bil potrjen je imel le pušelc. Dolgo časa so fantje nosili obleko, srajce in kravate. Šele v zadnjih desetletjih obleka in kravata nista več obvezni in fantje pridejo tudi v kavbojkah. V predvojnih časih so fantje svoje frizure oblikovali s raztopljenim nabor, saj seje takrat vojaška obveznost ukinila, s tem pa bi kmalu ugasnil stoletni običaj, vizita. Na srečo ga je Turistično društvo Ilirska Bistrica obudilo in tako bomo tudi letos, 3.6.2006 na bistriškem priča VIZITI 2006. Pripravila: Vojka Lenarčič in Bojan Oblak V soboto, S.junija, bo na bistriškem »placu« vse v znamenju »vizite« -običaja, ki je eden od najbolj ohranjenih na našem območju. Z ukinitvijo obveznega služenja vojaškega roka je sicer izgubil svoj prvotni pomen, vendar pa se v smislu narodne kulturne dediščine ohranja vse do danes. In prav je tako. Kar malo nas je presenetil odziv na naše povabilo, saj bodo prišli na »plač« kar štirje vozovi in tzo iz krajev kjer je bil ta običaj najbolj zakoreninjen, in sicer iz Podgore, iz Bača, Koritnic , Knežaka in Šembij (en voz) in iz Trnovega en voz. Četrti voz bo okrašen po predlogah iz fotografij iz prve polovice prejšnjega stoletja-ta bo lociran na »placu« in ga bodo okrasile članice TD Ilirska Bistrica. Z nasveti pa bodo pomagale še članice društev iz Jasena in Prema. Na prizorišče smo povabili tudi vse tiste »fante«, ki so bili na »viziti« pred 50. Leti - torej leta 1956. Za nekatere smo našli naslove in jih pisno povabili, za druge, ki pisnih vabil niso prejeli pa velja to povabilo. Prireditev bodo popestrili: Pihalna orkestra iz Ilirske Bistrice in Viča pod vodstvom prof. Grgasoviča, gledališka skupina Gimnazije Ilirska Bistrica »Arterji«, Folklorna skupina Gradina in Pevski zbor SV iz Ilirske Bistrice. Torej predvidevamo zelo bogat kulturni program. Že dopoldne in sicer ob 9. uri se bodo na »placu » zbrali tudi člani Moto kluba Bistre s svojimi jeklenimi konjički (old timerji) od koder bodo krenili na svoj rely in se nam popoldne ob približno 17. uri zopet pridružili na »placu«. Posebej bi vse obiskovalce in stanovalce Bistrice opozorili na poseben prometni režim, ki bo veljal v soboto na območju starega dela mesta. Med 13. in 18. uro bo veljala popolna zapora za vsa motorna vozila. Vljudno naprošamo vse obiskovalce in stanovalce, da upoštevajo navodila policije in redarjev. Svoja vozila puščajte na prostorih in javnih površinah izven prireditvenega območja. Prisrčno vabljeni. Turistično društvo Ilirska Bistrica iskreno čestita vsem občankam občanom ob občinskem prazniku._____________________________________ Trnovski voz vizitantov letnika 1968 Ta del priprav je bil pomemben za družino vizitanta in za vas. Tu se je prepevalo slovenske pesmi in kljub času potujčevanja in raznarodovanja slovenstva se je ohranjala slovenska beseda. Drugi del običaja se je nanašal na prihod vizitantov na bogato okrašenih vozovih v občinsko središče, kjer je zasedala zdravniška in vojaška komisija. Tu je že bila prisotna tekmovalnost, kateri od vozov je lepši. Vizitanti letnik 1968 sladkorjem ali oljem, česali so se nazaj. Po vojni so si pričeske oblikovali po modi. Vozove je večinoma vlekel par konj, ki pa jih je v zadnjih desetletjih v večini primerov nadomestil traktor. Voz so si fantje izposodili in ga okrasili. Najprej so ojačali dno z deskami, nato so nanj pričvrstili nekaj mladih smrek. Nato so vozove okrasili z rožami, ki so jih več tednov pred vizito pridno pripravljale mame, tete, dekleta... Okrasili so tudi konje: Očistili so jih, jim okoli nog ovili ban/ne trakove, na trup rože. Vsak voz je imel tudi godca, navadno harmonikarja. Prva leta se viziti v turističnem smislu ni posvečalo posebne pozornosti. V zadnjih desetletjih pa se je začelo drugačno razmišljanje. Začelo se je sodelovanje z vojaškimi oblastmi v smislu obogatitve in nadgradnje »projekta Vizita«. Začeli so se razgovori med občino, Turističnim društvom in ministrstvom za obrambo in občina je v proračunu namenila tudi nekaj sredstev za izvedbo prireditve. Fantje letnika 1984 so bili zadnja generacija vizitantov. Leta 2002 je bilo namreč zadnje leto, ko so fantje imeli XXV. OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN OBČINE ILIRSKA BISTRICA 4. junija 2006, ob 17. uri, Osnovna šola Podgora, Kuteževo organizator 1. koncerta XXV. občinske revije je KD Vox llirica, ilirska Bistrica Nastopajo: - KD Vox llirica, Ilirska Bistrica MePZ Bazovica, Reka Ženska pevska skupina Prem, Prem - Pevska skupina kmečkih žena, Ilirska Bistrica MePZ društva upokojencev, Ilirska Bistrica Ženska pevska skupina Resa, Ilirska Bistrica Cerkveni MePZ Zvon, Ilirska Bistrica MoPZ Dragotin Kette, Ilirska Bistrica 11. junij 2006, ob 17. uri, Osnovna šola R. Likoviča, Podgrad organizator 2. koncerta XXV. občinske revije so Hrušiški fanti, Hrušica Nastopajo: Hrušiški fanti, Hrušica MePZAhec, Jasen Cerkveni MePZ Podgrad, Podgrad Fantje spod Karlovce, Pregarje Pevska skupina Vasovalec, Rečica Bistrške škuorke, Ilirska Bistrica Jasenski pevci, Jasen MePZ Tabor Kalc 1869, Knežak, Knežak Organizator XXV. občinske revije PZ in skupin -Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica VABILO V soboto, 10. junija bo ob 16. uri v dvorani Doma na Vidmu 2. revija »Srečanje« učencev diatonične harmonike glasbenih šol Slovenije. DRUŽINSKE SKUPINE AL-ANON Pomoč svojcem in prijateljem Alkoholikov! Alkoholizem ni samo bolezen posameznika, ampak je to družinska bolezen. Če trpite zaradi pitja nekoga od vaših bližnjih in potrebujete anonimno in brezplačno pomoč, vas toplo vabimo, da se nam pridružite, ne glede na to, ali vaš alkoholik še pije ali ne. Vsak četrtek imamo srečanja tudi pri vas, in sicer na Centru za socialno delo v Ilirski Bistrici. Pokličite na tel. št. 041 590 789 ali 01 432 30 01 Lahko obiščete tudi našo spletno stran: www.al-anon-drustvo.si ali nam pišete na e-naslov: alanon@email.si TV GALEJA POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 05/640 10 90 Žnider's Izola Cankarjev drevored 5 Žnider's d.o.o. Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor DOBITNIKI ZLATEGA OBČINSKEGA PRIZNANJA - PROSTOVOLJNO Po osvoboditvi do sprejema prvih pravil o delovanju gasilskih društev v letu 1948 je deloval kot načelnik Karlo Muha, kot tajnik pa Branko Mizgur. Letošnja dobitnika zlate plakete občine sta kar dva: Prostovoljno gasilsko društvo Ilirska Bistrica in podjetnik Anton Jaksetič. V tokratni številki vam predstavljamo Prostovoljno gasilsko društvo Ilirska Bistrica, na vprašanja pa je odgovarjal njihov dolgoletni predsednik Janko Slavec. 1. 120- let je dolga doba, kje so pa pravzaprav začetki v organiziranem delovanju gasilcev? Že davno pred začetkom prostovoljnega gasilstva na slovenskem so se ljudje organizirano borili proti pogubnemu ognju, še zlasti v mestih. Najstarejši podatki o boju proti ognju segajo v 2. tisočletje pred našim štetjem, ko se je v Egiptu ohranila zapisana uredba o gašenju požara. Z gasilstvom so se ukvarjali tudi stari Grki, in to dejavnost še bolj razvili Rimljani. V srednjem veku je požarnovarnostna skrb v glavnem pripadala cehovskim organizacijam mestnih obrtnikov. Takrat so začeli nastajati tudi požarni redi, ki so določali, kako morajo biti urejena mesta in trgi, da do požarov ne bi prišlo in kako je treba ukrepati, če do te nesreče vendarle pride. 1993 - 1998 Pavel Maurič 1998 dalje Janko Slavec Poveljniki: 1948 - 1964 Ivan Kristan st. 1964- 1971 Alojz Jagodnik 1971 - 1980 Marjan Smrdelj 1980 - 1981 Janez Ličan 1981 - 1984 Jenko Željko 1984 - 1988 Franc Boštjančič 1988 - 1993 Igor Cubr 1993 - 1998 Željko Jenko 1998 - 2005 Cvetko Rojc 2005 dalje Primož Baša 3. Katere so osnovne dejavnosti društva? Že v začetnem obdobju nastajanja požarnih bramb oziroma gasilskih društev gasilec ni mogel postati kdorkoli. Za sprejem v gasilsko društvo so v začetku delovanja veljala pravila, da je kandidat imel neomadeževano ime, bil poštenega značaja in krepkega del družbe. Tega so se gotovo tudi sami delovanjem so gasilska društva postala eden najbolj reprezentativnih primerov našega družabnega življenja, ki je znal vedno presegati tudi razna osebna, politična, strankarska in druga nasprotja in povezovati ljudi. Društvo opravlja naloge gašenja in reševanja ob požarih, druge, zlasti preventivne naloge varstva pred požarom, določene naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter določene storitve. 4. Kako je društvo vpleteno v življenje kraja? Poleg osnovne dejavnosti zagotavljanja požarne varnosti, smo kot enota širšega pomena pooblaščeni za posredovanje v prometnih nesrečah in razlitju nevarnih snovi na območju bistriške občine, bistriški gasilci opravljamo še prevoze vode, na poziv odpiramo stanovanja in avtomobile, Podpis listine o pobratenju z opatijskimi gasilci ob 100- letnici našega društva; na fotografiji predsednik Jože Pegan terRikardo Ferlan Rajko Tomšič - Munde; soustanovitelj društva Laškem, Ljubljani in Ruju. V naslednjih letih je njihovo število hitro naraščalo, do leta 1880 je bilo že 39 požarnih bramb. V Bistrici se je organizirana gasilska dejavnost ustanovila leta 1886. S sprejetjem novih pravil leta 1894 postane dolgoletni glavar društva Ivan Urbančič-Mesarjev iz Trnova V drugi polovici 19. stoletja, ko so z dokončnim propadom fevdalizma izgubile svojo veljavo tudi cehovske organizacije in stari požarni redi, je bilo treba gasilstvo postaviti na novo podlago, predvsem na prostovoljno delo. V deželah Avstro - Ogrske se je začela širiti ideja o organiziranem prostovoljnem gasilstvu. Tudi na slovenskem ozemlju je zaživelo delovanje prostovoljnih gasilskih društev, takrat imenovanih požarne brambe. 2. Kdo so bili začetniki društva in katere so bile ključne osebe, ki so kreirale vašo društveno pot? V gostilni pri “ Ježu” se je zbrala skupina preudarnih mož in fantov, ki so bili enotni v misli, daje nujno potrebno oblikovati požarno brambo. Listno izročilo navaja, da so bili med ustanovitelji Rajko Tomšič (kovač Munde), Anton Domladis (Vencina), Anton Žnidaršič (Košomat) in drugi, katerih je imena čas izbrisal. S prispevki samega članstva in daril krajanov so nabavili najnujnejše gasilsko orodje. V 120 letih so društvo vodili: 1886-1894 izmenoma Anton Domladis in Anton Žnideršič ml. NAJAKTIVNEJŠI ČLANI V LETU 2005 PO OPRAVLJENIH INTERVENCIJAH Regijsko tekmovanje v Pivki leta 1982; stojijo Igor Cubr, Jože Sankovič, Franc Boštjančič in Marijan Smrdelj; v spodnji vrsti pa Janez Kolenc, Pavel Maurič, Janko Slavec in Željko Jenko; 1964 - 1967 Slavoj Kregar 1967 - 1975 Edo Čotar 1957 - 1980 Branko Mizgur 1980 - 1984 Pavel Maurič 1984 - 1988 Jože Pegan 1988 - 1993 Janko Slavec zavedali, saj ob pogledu na stare gasilske fotografije lahko opazimo, da gasilci na njih kar žarijo od ponosa, pomembnosti in neke posebne radosti. S svojo organiziranostjo, tradicijo, operativnim, kulturnim in družabnim obema osnovnima šolama na katerih vsako leto razpišemo natečaj za najboljši pisni in likovni izdelek, vsako leto jih skupaj z vrtcem povabimo na predstavitev gasilske dejavnosti, pomagamo ostalim društvom pri zagotavljanju požarne varnosti v njihovih domovih ali na prireditvah. Dejavni smo tudi izven naših meja. Odlično je sodelovanje s pobratenim 1894 - načelnik Ivan Urbančič 1900 - načelnik Anton Žnideršič 1902 - načelnik Albert Domladis 1904 - načelnik Anton Domladis 1907 - 1922 načelnik Albert Domladis, Josip Batista (Kukec), Viktor Tomšič 1922 - 1927 načelnik Viktor Tomšič, Josip Primc (Čače) 1927 - 1940 načelnik Aleksander Ličan (v letu 1933 je bil nasiloma postavljen italjanski pov. Giorgio Scarpa) 1941-1945 načelnik Karlo Muha Prva požarna bramba na Slovenskem je bila ustanovljena leta 1869 v Metliki. Že v naslednjem letu so bile ustanovljene požarne brambe v Predsedniki: 1948 - 1954 Branko Mizgur 1954 - 1957 Alojz Stegu 1957 - 1958 Slavoj Kregar 1958 - 1964 Alojz Jagodnik Občni zbor ob 110 -letnici društva; na fotografiji predsednik Maurič Pavel in delovno precedstvo pomagamo pri odstranjevanju ali reševanju raznih nevarnih in nenevarnih živali, pomagamo pri zaščiti odkritih streh, odmašimo zamašene vodovodne jaške in še vrsto drugih operativnih dejanj za katera smo usposobljeni in imamo opremo.. Zelo smo aktivni v družabnem življenju tako v našem kraju kottudi širše. Redno se udeležimo počastitve zavetnika vseh gasilcev sv. Florjana v Dobropoljah, vsako leto organiziramo v počastitev in spomin na stari gasilski dom na Plaču pohod na Kozlek, če nam možnosti dopuščajo pomagamo krajevnim skupnostim pri vzpostavitvi boljše požarne varnosti, sodelujemo z GASILSKO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA Stari gasilski dom zgrajen leta 1907 P Nov gasilski dom, ki so ga začeli preurejati leta 1993 Dobrovoljnim vatrogasnim društvom iz Opatije, ki tako kot naše društvo letos praznuje 120 let uspešnega delovanja. Člani naših društev se redno srečujemo, skupno se usposabljamo na raznih operativnih tečajih, udeležujemo se tudi gasilskih in drugih tekmovanj. Prav tako se razvija in poglablja sodelovanje z obmejnimi društvi Šapjane, Škalnica, Klana in Viškovo - Halubljan. 5. Koliko članov ima društvo danes in kakšne načrte imate v prihodnje? Naše društvo šteje 163 članov. Imamo 41 pionirjev in mladincev na katere smo lahko ponosni saj so bili in so svetla luč našega društva. Izredni uspehi, ki jih je in jih naša mladina dosega na vseh področjih gre zahvala tudi njihovim mentorjem, ki z dobro in načrtno vzgojo pripravljajo in razvijajo mladino v odlične bodoče gasilce, naši pionirji so tudi člani krožka “Društva mladi gasilec”, ki deluje v OŠ Dragotina Ketteja. V zadnjih desetih letih imamo izredno napredovanje ženskega članstva, trenutno jih je 26, So ene najaktivnejših v Obalno - kraški regiji. Naše članice so popestrile društveno dejavnost, aktivne so na področju tekmovanj, s katerih se ne vračajo brez pokalov, začele so se vključevati tudi v operativno delo. Imamo tudi gasilske veterane, ki so v preteklosti in tudi v sedanjosti skrbeli in skrbijo, da društvo uspešno deluje in se razvija. Na koncu tudi operativni člani, ki se vsak po svojih in skupnih močeh trudi, da se izvajajo in so zagotovljene vse načrtovane in tudi nenačrtovane aktivnosti, kijih imamo in ki jih v vse večjem obsegu gasilsko društvo nenehno pridobiva. Načrtov v društvu je veliko. Poleg načrtov in dela, ki so pogoj za nemoteno delovanje in razvoj društva, smo se začeli vključevat v evropske razpise, ki dajejo določene možnosti za bistven napredek pri razvoju gasilske dejavnosti, naš cilj je tudi dokončanje gasilskega doma ki ga društvo gradi že 13 let, naš drugi cilj pa je, da se posodobi operativno opremo, ki je že v zelo slabem stanju, naš tretji cilj je, da se trudimo, da bo naše poslanstvo bolj cenjeno in spoštovano. 6. Že nekaj let opozarjate na nevzdržno stanje na področju gasilstva v občini, kje je pravzaprav problem in kako vi vidite njegovo rešitev? Res je, da naše društvo že dolga leta opozarja, da razvoj gasilstva na Bistriškem v primerjavi z drugimi občinami nazaduje. Da bo problematika jasnejša, je potrebno vedeti nekaj statističnih podatkov, ki se jih lahko dobi v biltenu, ki ga vsako leto izda URSZR. Podatki se nanašajo na leta od 1999 do leta 2004. Naša občina zaseda 4 -6 mesto v številu vseh požarov, v požarih naravnega okolja smo v zadnjih letih stalno na 3 mestu, v številu stavbnih požarov smo v lanskem letu dosegli visoko 7 mesto od 166 občin v Sloveniji. Ti podatki so za nas izredno zaskrbljujoči. Podatki kažejo na visoko interventno obremenjenost gasilcev v Gasilski zvezi II. Bistrica pri zagotavljanju požarne in druge varnosti v Občini. Kot osrednja gasilska enota v občini in kot enota širšega pomena naše društvo opravi v povprečju preko 70% vseh intervencij. Če primerjamo podatek obremenjenosti in opremljenosti gasilskih društev v Sloveniji je opravičeno, da na te podatke in situacijo opozarjamo tiste, ki so v prvi vrsti za požarno varnost odgovorni. Za izboljšanje požarne varnosti smo županu že večkrat podali pisne in ustne pobude za reševanje in izboljšanje požarne varnosti. Naše pobude temeljijo na povečanju poklicnega jedra, v kar nas sili državna ureditev, ki ne “dopušča” oziroma zmanjšuje pogoje za nenehno operativno pripravljenost prostovoljnih gasilcev in za načrtno dolgoročno financiranje vseh potreb gasilstva ter boljšega “trženja državnih sredstev”, ki pa se jih dobi samo pod določenimi pogoji v katere se mora občina aktivno vključit.. 7. Glede na to, da ste se na zadnjem občnem zboru odločili prekiniti pogodbo o izvajanju dejavnosti z našo občino kakšne bodo posledice za nas občane? Tako kot sedaj se bomo gasilci odzvali na klic “petelina" in svoje poslanstvo opravili po svojih najboljših močeh. Ostajajo pa problemi, ki se nanašajo na operativno gasilstvo in posledično na zagotavljanje požarne varnosti v občini. Gasilstvo seje že razvilo v splošno reševalno službo. Država vse več nalog nalaga gasilcem, žal je vso pristojnost organizacije in financiranja naložila občinam. Rad bi poudaril, da z odstopom od pogodbe o zagotavljanju javne gasilske službe, ki ima enoletni odpovedni rok, nobenega ne izsiljujemo. Z odstopom od pogodbe želimo, da se način financiranja in organiziranja gasilske službe prilagodi sedanjim razmeram in potrebam. Naš namen je, da pri tem procesu aktivno sodelujemo. S svojimi predlogi in pobudami pa tudi z izkušnjami, kijih kot gasilci osrednje enote in enote širšega pomena imamo, želimo, da se začne bol aktivno delati na programu, ki bo gasilsko službo približal sedanjemu času in potrebam. Člani društva želimo, da se bodo problemi rešili na obojestransko zadovoljstvo, tako nas gasilcev kot občine in da bodo rešitve pripeljale k še boljšemu in varnejšemu zagotavljanju požarne in druge varnosti na Bistriškem. 8. Kaj vam predstavlja prejeto priznanje in ali je to dovolj za uspešno nadaljnje delo? PGD II. Bistrica je v letošnjem letu že prejelo visoko priznanje »Zlati znak Civilne zaščite« Tudi zlatega priznanja Občine II. Bistrica smo zelo veseli. Prav je, da ob tako visokih jubilejih občina s tako gesto pokaže zahvalo za trud, ki so ga gasilci v 120 letih vložili v zagotavljanje požarne in druge varnosti v Občini II. Bistrica. Društvo se zahvaljuje za podporo Gasilski Zvezi II. Bistrica, Prostovoljnim gasilskim društvom Knežak, Podgrad, Podgora, Vrbovo, Jelšane in Koritnice za podporo pri pridobitvi tega priznanja, še posebna zahvala Rdečemu križu, skupini Gorske reševalne službe in Krajevni skupnosti II. Bistrica, ki so nas prav tako podprli, prav tako pa tudi Komisiji za volitve, mandatna vprašanja in imenovanja ter članom Občinskega sveta za potrditev sklepa o dodelitvi zlate plakete Občine II. Bistrica. Bistriški gasilci smo ponosni na prijeta priznanja za svoje dolgoletno delo. Na vaše vprašanje ali je priznanje dovolj za naše nadaljnje uspešno delo pa povzemam zapis gasilske kolegice Silvestre Papež: “Spoštljivo in hvaležno se spominjamo Vas, dragi bistriški možje, ki ste v pomladanskem prebujanju leta 1886, tako pogumno in drzno odločili za GASILSTVO na BISTRIŠKEM. S svojimi dejanji dobrote in ljubezni ste še vedno živi vrelec moči, iz katere vsak trenutek s ponosom zajemamo prgišče Vaše svetlobe, vedrine, poguma, sonca, pa tudi bolečine. Čutimo Vas v sebi, v vseh Vaših s človeško toplino prežetih dejanjih, v predanem navdušenju in v trpkih preizkušnjah. Velikokrat nam to pomeni VZDRŽATI in še več nesebično NADALJEVATI Vaše delo. Zavezani smo... daljavam prihodnosti... Zmogli bomo, ker smo poganjki vaših korenin. Zaradi Vaših z ljubeznijo oplemenitenih sledi, je dotik preteklosti za nas v tem trenutku tako dragocen. Vtkani ste v LEPOTO, ki je znotraj in zunaj nas tudi v tem prazničnem trenutku, ko praznujemo 120 let GASILSTVA V BISTRICI. Bogati dediči smo.” Čestitke tudi vimenu uredništva letovanje pionirjev 1981 leta na Goljakih 16. RAZSTAVA DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI Domača in umetnostna obrt je pomemben sestavni del celovite turistične ponudbe in promocije Slovenije. Odločilno vlogo pri razvoju, ohranjanju in uveljavljanju dejavnosti gre pripisati Obrtni zbornici Slovenije, ki si že od samega začetka prizadeva za ohranjanje zgodbe o bogastvu namenov, za kakršne so naši predniki predmete izdelovali, jih uporabljali in zgodbi o tem, kako so se skozi prostor in čas razlikovale in spreminjale njihove oblike, katere pogojuje univerzalna težnja po preživetju v naravnem okolju. Slovenski rokodelci, nosilci pozitivnega mnenja posebne komisije za ocenjevanje domače in umetnostne obrti, ki deluje v okviru Obrtne zbornice V sredo, 17. maja je minister za gospodarstvo Andrej Vizjak odprl 16. bienalno razstavo slovenske domače in umetnostne obrti. Na razstavi se predstavlja 215 izdelovalcev s 1400 izdelki. Poseben del razstave predstavljajo izdelki dobitnikov letošnje Zlate vitice: izdelovalec pomanjšanih replik vozov Janko Samsa iz Žirij pri Sežani (pred leti se je samostojno predstavljal v Ilirski Bistrici), izdelovalca replik poslikanega stilnega pohištva Zdenka in Janko Mlakar iz Ljubljane, oblikovalca unikatnih porcelanastih izdelkov Katja Jurgec Bricman in Jure Bricman iz Kotelj in pa znani izdelovalec harmonik Valentin Zupan, ki se je prav tako že predstavljal v Ilirski Bistrici. Slovenije, se letos že šestnajstih predstavljajo na bienalni razstavi domače in umetnostne obrti. Tradicija razstave je, da se izdelovalci najprej predstavijo v Slovenj Gradcu, pozneje pa se razstava preseli v Ljubljano. V času nastajanja prispevka sta za nami že obe otvoritvi, zato velja zapisati besede, ki jih je ob otvoritvi v Koroški galeriji, izrekel prvi mož slovenske obrtne zbornice, g. Miroslav Kljun: »Ko si vsaki dve leti ogledujemo te izdelke, mojstrovine naših izdelovalcev, nas znova in znova prevevajo občutki, da je sedaj res že nastopil čas, ko bosta država in družba spoznali in dognali, da morata z vsemi mogočimi načini zaščititi to dejavnost, ki je edina sposobna ustvarjati oziroma ohranjati tudi narodno kulturno dediščino.« Pri tem je opozoril, da morajo skrb za Slovensko kulturno dediščino, ki jo odražajo rokodelske umetnine, ob Obrtni zbornici prevzeti tudi druge institucije. Gre namreč za izdelke, ki sodijo v sam vrh turistične, protokolarne, promocijske in še kakšne od oblik prepoznavnosti naše dežele. Namen zapisa je povabilo na ogled 16.bienalne razstave domače in umetnostne obrti, ki bo do SO.junija t.l. na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju na Metelkovi ulici 2 v Ljubljani (vhod je nasproti cerkve na Taboru). V muzeju čakajo veliki in sodobni prostori s povabilom: »Človeka kot del narave in kot kulturno bitje na svojstvene načine označujejo predmeti, kakršne je izdeloval in uporabljal, da bi preživel oziroma, da bi bolje živel ...» Obiskovalci si bodo lahko z enojno vstopnico ogledali še čudovito stalno zbirko etnografskega muzeja, do muzeja pa jih bo pripeljala »Rokodelska pot« - stojnice, ki se bodo nizale ena za drugo od Tromostovja do prizorišča razstave. Muzej je odprt od torka do nedelje, med 10. in 18. uro (ob ponedeljkih je zaprt). Vsako zadnjo nedeljo v mesecu je vstop prost. Posebni popusti so namenjeni šolarjem, študentom, upokojencem, skupinam in družinam. Vabljeni! Alenka Penko * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net TEHNOLOŠKE PLATFORME Do sedaj prepoznane iniciativne skupine nacionalnih tehnoloških platform in njihovi vodij Nacionalna tehnološka platforma Kontakt (EU Tehnološka platforma) E-naslov eMobilnost dr. Janez Bešter (eMobility) mag.Matija Kariž Potonika 21 Boris Vedlin (Photonics 21) Janez Renko Fotovoltaika (ETP on Photovoltaics) Franko Nemac Gorivne celice Dr. Mihael Sekavčnik (Hydrogen and Fuel Celi) Janez Renko Gradbeništvo Dr. Roko Žarnič (Construction) Borut Gržinič Hrana in zdravje (Food for Life & Animal Health & Plants for the Future) Dr. Matevž Pompe Dr. Tatjana Zagorc I-Tehmed (Innovative Technologies in Medicine) Ljubiša Malbašič Jeklo (The European Steel TP) Martin Debelak Les Dr. Franc Pohleven (Forest based sector) Bojan Pogorevc Napredni materiali - NaMat Janez Navodnik (EuMaT) Janez Furlan TP Programska oprema in storitve Marjan Heričko (NESSI) mag.Matija Kariž Proizvodne tehnologije prihodnosti Blaž Nardin (Manufuture) Marko Mirnik SITP za vozila, ceste in Aleš Žnidarič Dušan Bušen oromet(ERTRAC) Robert Sever Tekstil Vera Žlabravec (ETP-FTC) Jože Smole Trainostni razvoj - Vode Mateja Dermastja (VVater Supply and Sanitation) Janja Leban Vgrajeni sistemi Dr. Jurij Curk (Embedded Systems-ARTEMIS) Janez Renko Tehnološke platforme so novi mehanizem Evropske komisije za opredeljevanje prednostnih področij raziskav in razvoja, ki jih potrebuje industrija. Evropska unija ima pred seboj velik izziv. Uskladiti mora dva velika strateška cilja: doseči ekonomsko rast, hkrati pa upoštevati varovanje okolja in povečati varnost Evropskega socialnega modela. Najpomembnejša vprašanja gospodarstva imajo danes globalni značaj in so medsebojno zelo povezana. Iz teh razlogov jih moramo obravnavati na inovativen in celovit način, ki ima za osnovo tehnologijo in znanje. Cilj tehnoloških platform je opredelitev strateškega načrta raziskav na področju delovanja platforme in vzpostavitev učinkovitih mehanizmov javnega zasebnega partnerstva (financiranja) za njihovo uresničitev. V pripravi raziskovalnega načrta posameznih tehnoloških platform se združuje širok spekter zainteresiranih (industrija, znanost, predstavniki države, finančne institucije, uporabniki, kupci in posamezniki) s ciljem priprave načrta po meri strateških ciljev in prioritet industrije. Tehnološke platforme predstavljajo pomembno vsebinsko izhodišče priprave 7. okvirnega raziskovalnega programa za obdobje 2007-2013. V pripravah na 7. okvirni program je Evropska komisija začela v letu 2004 aktivno spodbujati nastanek evropskih tehnoloških platform. Te naj bi združile vse ključne igralce na določenem tehnološkem področju, dale predloge za boljšo raziskovalno politiko in bolj učinkovito izvajale nadnacionalne raziskovalne projekte. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v letu 2005 izvedlo razpis za podporo oblikovanju nacionalnih tehnoloških platform in izbranih je bilo 12 skupin, ki je oblikovalo svojo spletno stran, organiziralo nacionalno delavnico in začelo s pripravo strateškega razvojnega načrta (SRA). Razvoj nacionalnih tehnoloških platform je v Sloveniji spodbudila tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Jedro tehnoloških platform sta razvoj in oblikovanje Strateškega Razvojnega Programa tehnološke platforme (Strategic Research Agenda), ki vodita k implementacijskemu načrtu in v nadaljevanju posameznim tehnološkim iniciativam, ki se preslikavajo tudi skozi okvirne programe in tako povečujejo učinkovitost javnih vlaganj v raziskave in razvoj. Tehnološke platforme so za slovensko gospodarstvo, raziskovalno sfero in politiko izjemna priložnost saj omogočajo: - Dolgoročno načrtovanje z relativno nizkimi vložki - koncept z močnimi in kompetentnimi deležniki na platformi. -mRešujejo dve osnovni dilemi razvojnega načrtovanja - oblikovanje prioritet in doseganje potrebnega konsenza zanje. - Vzpostavljanje ustrezne razvojne infrastrukture za soustvarjanje in vključevanje v skupne razvojne strategije EU. Tehnološke platforme so tako mehanizem razvojne politike, ki ga je vzpostavila EU in se na njih srečujejo izzivi posameznih področij in ugotavljajo strateške prednosti in priložnosti posameznih tehnoloških področij. Na različnih področjih jih kot vse bolj pomembne in koristne prepoznavamo tudi v Sloveniji. Na področju raziskav in razvoja spodbujajo ciljno usmerjene investicije ter tako spodbujajo bolj učinkovit dostop inoviranju, hkrati pa spodbujajo tudi koordinirano delovanje Evropskih in nacionalnih raziskovalnih programov. Tehnološke platforme prav tako podpirajo nenehen razvoj ustreznega znanja v povezavi s posameznim tehnološkim področjem ter uporabo novih tehnologij. V tehnološke platformah je poudarjena iniciativa gospodarstva. So odprta struktura, kar pomeni, da morajo za učinkovitost le-teh nujno vključevati vse ključne deležnike od gospodarstva preko institutov, univerz, javnih zavodov vključno z državo in spodbujati partnerstvo z ostalimi sektorji ter tako predstavljati tudi osnovo za politični dialog. Vir: GZS Če vas katera tematika posebno zanima ali če imate vprašanja na katere bi želeli odgovor se obrnite na Razvojni center Ilirska Bistrica; Bazoviška 12, Ilirska Bistrica; 05/71 00 385 ali center.razvoini@siol.net. mag. Milena Urh PODJETNIŠKI FORUM: Podjetnik sprašuje kaj lahko stori v primeru, ko je s poslovnim partnerjem skupaj kupil delovni stroj, ki se je pokvaril, partner pa kljub temu, da je solastnik stroja, noče plačati svojega deleža popravila. Ali lahko stroj poprav sam, nato pa zahtev povračilo polovice stroškov od solastnika? Zakon pravi, daje potrebno za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. Kot posli rednega upravljanja se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Glede na to, da delovnega stroja brez popravila ni mogoče več uporabljati v skladu z njegovim namenom, gre nedvomno za posel rednega upravljanja stvari. Če stas pogodbenim partnerjem lastnika vsak polovice stroja, morate zato za popravilo stroja in delitev stroškov imeti tudi njegovo soglasje. Če se s solastnikom stroja ne morete sporazumeti, popravilo pa je nujno za redno vzdrževanje stroja, lahko pri sodišču sprožite poseben nepravdni postopek, v katerem bo sodišče odločilo, ali naj se popravilo opravi ali ne in kako se bodo delili stroški v primeru, če se ugotovi, da je popravilo potrebno. Da bi se izognili zapletom z morebitnimi sodišči je smiselno s solastnikom že ob nakupu doseči dogovor o načinu vzdrževanja in popravil stroja, ki po možnosti vključuje tudi že rezervirana finančna sredstva za te namene. PREVENTIVNE DELAVNICE Obveščamo vas, da potekajo v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica delavnice o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju srčno žilnih bolezni. Delavnice potekajo ob sredah ob 18. uri v učilnici za zdravstveno vzgojo. Vabimo vse, ki bi za svoje zdravje radi nekaj storili . Veliko nasvetov za katere se ure in ure čaka v zdravniških čakalnicah lahko dobite prav na teh delavnic. Poleg informacij, ki jih podajo zdravstveni delavci svoje izkušnje in ugotovitve posredujejo tudi udeleženci. Delavnice so namenjene pogovorom, izkušnjam, nasvetom, meritvam dejavnikov tveganja kakor tudi sprostitvi. Ob pogledu na prenatrpane čakalnice jeznih in nervoznih pacientov se pogosto zamislim zakaj se taisti ljudje ne udeležujejo zdravstveno vzgojnih programov. Ne najdem odgovora zakaj se med petdesetimi poslanimi vabili osebam, ki so za srčno žilne bolezni ogrožene 40 ali 50 %, odzove le 14. Ne morem mimo testa hoje na 2 km, za katerega je bilo poslano preko sto osebnih vabil, več dni je potekalo obveščanje preko lokalnega radia,obvestilo je bilo tudi v časopisu. V nedeljo 14. maja je bilo na stadionu v trnovem sedem zdravstvenih in športnih delavcev ter zdravnik v pripravljenosti v zdravstvenem domu Testa pa se je udeležilo 12 oseb. Nikomur izmed delavcev ni žal nedeljskega dopoldneva, čeprav bi ga radi preživeli v krogu svoji družin, pa vednar se sprašujemo ali je res v Ilirski Bistrici dobro samo tisto kar je tuje in kar je treba plačati! Andreja Rebec SOŠOLCI SPET SKUPAJ NI POZABIL NA SVOJO VAS Jasenci se bodo še dolgo s veseljem v srcu spominjali 22. aprila 2006, ko je v vaški cerkvici sv. Joahima s svojim polnim sijajem zasijal nov lestenec, ki gaje vasi daroval sovaščan dr.Anton Prosen v svojem imenu, v imenu svoje družine ter soproge Milene. S tem je cerkvica, ki je sicer lepo urejena dobila povsem nov izgled. Blagoslov lestenca ter daritev sv. maše je opravil ilirskobistriški župnik in dekan Gabrijel Vidrih. Obreda, seje udeležilo veliko domačinov in gostov, ki so ob ubranem petju mešanega zbora Ahec pod vodstvom Saša Boštjančič doživeli čudovito sobotno popoldne. Lestenec je dar sovaščana dr.Antona Prosen, po domače Tone Kotanov, ki gaje življenjska pot že zelo zgodaj odpeljala na šolanje v Ljubljano. Tu je končal šolanje in si pridobil naziv izrednega profesorja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Čut za pomoč potrebnim, v družini se namreč ukvarjajo s humanitarnim delovanjem, ter navezanost na domači kraj, sta ga pripeljala na idejo, da odkupi v harijski cerkvi »odpisani« luster, ga da restavrirati ter podari cerkvici, v bližini katere je rojstna hiša v kateri preživel svoje otroštvo. Za uresničitev svoje zamisli si je izbral dan, ko je dopolnil 60 let. Pri namestitvi lestenca so nudili pomoč vaščani ki so običajno prisotni pri vseh delih v vasi, kot zna v šali reči župan vasi Stane Samsa. S tem hvalevrednim dejanjem, se je uresničila skrita želja marsikaterega domačina, da se nekega dne namesti v cerkvico nov luster. V preteklosti so namreč, prednost dobile druge naloge kot je uredite zvonenja, zvonika... je v zahvalni besedi povedal predstavnik KS Jasen. Druženje se je končalo s prigrizkom in z dobro kapljico izbranega vina za kar je poskrbel slavljenec dr.Anton Prosen. Gršče EX2M S Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 'A c'ql£/o *SIVANJE ZAVES BREZPLAČNO *METRAŽN0 BLAGO ZA ZAVESE i , *POSTEUNINA KREP (art,Agav< *BRISAČE (6 vzorcev) »PREŠITA ODEJA SUMMER140 X 291 »VZGLAVNIK 60X801599,00 m / REDNI PROGRAM široka ponudba . ( * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metraže (brezplačno v s! šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: vJ široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: * posteljni program Meblo (jogi vzmetnice) * plastificirani prti * umetno usnje - skaj * karnise dii:i^rrn NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO 041/811 593 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 www.gradbenistvo-saftic.si Sošolci spet skupaj - 45 let od končane osemletke. Na sliki je generacija, rojena med 2. svetovno vojno in nekaj mesecev po njej. Leta 1960 so končali v samostanu sester Notre Dame v Trnovem 8/a razred. Leta 1956 so pričeli s šolanjem v nižji gimnaziji, vendar so osemletno šolanje končali kot osemletkarji. Na žalost so trije že pokojni, nekaj jih živi v tujini, nekateri pa se srečanja niso udeležili. Razredničarka, gospa Sava Šlenc Gorišek se je opravičila, ker na srečanje žal ni mogla priti. Marta Pugelj SOČIVJE Kaj je sočivje? Vprašanje za milijon. Bi skoraj postavil, da niste prepričani. No, v slovarju piše, da je to fižol, tudi stročji, in vsi njegovi sorodniki, bližnji in daljni. Presenečeni? Ja, tudi jaz sem mislil, da znam slovensko. Kakor koli že, čas je pravi, pa dajmo, poglejmo, kaj je s tem sočivjem Sočivje oziroma vse stročnice so pravzaprav edina polnovredna zelena hrana. Pomeni, da bi človek ob uživanju stročnic brez večjih težav preživel tudi brez mesa. Slednje nam namreč zagotavlja potrebne beljakovine, vendar ga v prehrani lahko nadomestijo stročnice. Beljakovinsko najmočnejša je soja. Iz nje se da narediti celo sir (tofu) in mleko. Vendar se bomo tokrat ustavili pri dveh predstavnikih sočivja, zaradi katerih je Evropa preživela vso svojo burno in velikokrat lačno zgodovino. Govorili bomo o bobu in leči. Danes splošno znani in največkrat uporabljani sočivec, fižol z vsemi svojimi različicami, je priromal v naš svet šele v 16. stoletju in je čistokrvni Američan. Najhujša obdobja je Evropa preživela ob bobu in leči. Obe vrsti stročnic sta danes skoraj pozabljeni. Na njuno dolgo prisotnost spominjajo kvečjemu pregovori, predvsem o bobu. Pasi ga oglejmo. Bob je stročnica, ki je lahko nizke rasti ali pa seže tudi do treh metrov. Malo južneje od nas ga sejejo že jeseni, saj mu zima, ko temperature ne padejo pod -7 °C, ne pride do živega. Potem imajo seveda zgodaj pomladi sveže sočivje. Pri nas ga lahko potaknemo že februarja. Bolj kot mraz mu namreč škodita vročina in suša. Zanimivo je, daje precej odporen proti vetru in nam ga ne osmuka vsaka burjica, kot se zgodi z fižolom. Uživamo lahko mlade stroke, nezrela semena in zrel, suh bob. Nezrela semena pred pripravo olupimo, suha pa namakamo in kuhamo kot fižol. Bob ima bolj trdo lupino kot fižol, zato ga lupimo in namakamo. Suhi bob je tako čvrst, da je zaradi te njegove lastnosti nastal izrek “bob ob steno’’. Bob je nekoliko mokast, vendar zelo okusen. Lahko ga zmeljemo v moko in ga dodajamo kruhu. Osebno mi je najbolj všeč mlad bob v zrnju, ki ga pripravim kot grah. BOBOVAJUHA Zelena bobova zrna oluščimo in skuhamo. Dodamo olupljen in narezan krompir, solimo in skuhamo do konca. Jed obdelamo s paličnim mešalnikom in ji izboljšamo okus s kislo smetano. Preostane nam še nekaj besed o leči. Doma je v toplejših krajih, a jo zaradi hitre rasti in zorenja lahko pridelujemo tudi pri nas. Nasprotno od boba slabo prenaša mraz in zelo dobro sušo. Je ena najstarejših gojenih rastlin. Dokazano jo človek goji že vsej 9 tisoč let. Tako kot bob se zelo dobro skladišči in jo tako lahko shranjujemo za slabe čase, tudi več let. Leče načeloma delimo med drobnozrnate in tiste z večjimi zrni. Prve se laže skuhajo, vseeno pa je treba lečo, tako kot vse stročnice, pred kuhanjem namakati. Zanimivo bi bilo vedeti, ali je leča dobila ime po optični pripravi ali je bilo nasprotno, sedanje ime vsekakor izvira iz latinščine. Leča nam ponuja takorekoč nešteto možnosti priprave. zelena leča v solati Lečo skuhamo. Naredimo preliv iz olja, kisa, soli, žlice majoneze, sesekljanega drobnjaka in peteršilja. Zmešamo in po solati grobo naribamo mladi sir (feta). Prihajajo dolgi poletni dnevi in zelenjavno sočivje je prava prehrana za ta čas. Za bob, ki nam bi zrasel na vrtu, je sicer prepozno, vendar sem prepričan, da bomo tako bob kot lečo dobili v trgovini. Obilo užitkov, če pa potrebujete nasvet, me pokličite na 031-209-629. Vam na uslugo Rihard Baša KETTEJEVO Z GOSTJAMI PREPEVALI Člani MPZ Dragotin Kette smo v soboto 20.5.2006 v dvorani na Premskem gradu priredil koncert v počastitev stotrideste obletnice rojstva pesnika, po katerem nosi ime naš zbor. Obenem pa smo skupaj z gostjami iz Novega mesta počastili tudi stoto obletnico smrti drugega Primorskega velikana Simona Jenka. Ni naključje, da smo v goste povabili prav pevke ŽPZ Jasmin iz Novega mesta. Dragotin Kette je namreč del svojega kratkega a izjemno ustvarjalnega življenja pustil tudi v prestolnici Dolenjske, kjer je ustvaril tudi »našo himno« Na trgu. Naše gostje so 30 marca letos praznovale peto obletnico obstoja zbora. V petih letih pa so bile izjemno ustvarjalne in marljive, saj so priredile kar 19 samostojnih koncertov. Leta 2004 so sodelovale na Mednarodnih dnevih petja v Pragi in za svoje izvajanje prejele srebrno priznanje. V letu 2003 so posnele svojo prvo zgoščenko. Članice ŽPZ Jasmin vodi gospa Marjana Dobovšek. Zbor NA PREMU sestavljajo v večini izkušene pevke, ki so v preteklosti pele pri različnih zborih. Prihajajo iz vrst prosvete, medicine, nekatere pa so še dijakinje in študentke. Na Premu smo s prikupnimi Dolenjkami sodelovali prvič, tečejo pa že dogovori, da jim obisk v najkrajšem času vrnemo. Gostje so na Premu pokazale, da so izjemne pevke, saj so s kvalitetnim izvajanjem z občutkom izbranih skladb močno ogrele dlani prijateljev našega pevskega zbora. Našim prijateljem pa nismo ostali dolžni niti pevci MPZ Dragottin Kete. Predstavili smo se z novim programom, v katerega so bile tokrat izbrane vedrejše skladbice, ki gredo v uho in jih je naša publika, vsaj takšen občutek smo dobili, sprejela z navdušenjem. V letošnji pevski sezoni nas čaka še nastop na občinski reviji pevskih zborov in tudi tam bomo zapeli kako poskočno. Dragi prijatelji MPZ Dragotin Kette v naprej vabljeni na naš nastop na občinski reviji pevskih zborov in hvala lepa za prijetno druženje na Premu. Z. K. d.o.o. Gostilna sotlar m NOVA POSLOVALNICA se nahaja v: a.) Kettejevi ulici b.) Prešernovi ulici c.)Jurčičevi ulici Ime in priimek:_____________________________________________ Ulica, hišna številka:______________________________________ Poštna številka, kraj:______________________________________ Podpis:________________ Davčna št:_________________________ Nagrada ni izplačljiva v gotovini. Nagrada ni prenosljiva. L SIMPLV CLEVER i , , , f Luka Špik Bogato opremljena ŠkodaFabia Luka in Luka Jr. že za 2.213.040 SIT. PORSCHE kredit in le as ing Dodatna ugodnost v sodelovanju z družbo Porsche Kredit in Leasing: Combi bonus! 4 KLIMA NOVI VZORCI IN MATERIALI l - CENTRALNO ŽAKI. 2&ZRACNA BLAZINA ALU PLATIŠČA # -JiS. A _JS L_ , i Malgaj Postojna, Tržaška 84, tel.: 05 721 14 00 RAZPIS TEKMOVANJA »VIKEND ŠPORT - KOŠARKA TROJKE« v soboto, 3. junija 2006 od 18,00 ure dalje IGRIŠČE V ŠPORTNEM PARKU NADE ŽAGAR IL.BISTRICA KATEGORIJE: do 15 let od 15 let do 18 let ŠD BAS ŠPORT Ilirska Bistrica SK SNEŽNIK Ilirska Bistrica RAZPIS TEKMOVANJA »VIKEND ŠPORT - ROLANJE« v soboto, 10. junija 2006 od 9,30 ure dalje IGRIŠČE OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA IL.BISTRICA nad 18 let PROGRAM: 17.00 - 18,00 prijave na igrišču v športnem parku Nade Žagar 18.00 žreb ekip za tekmovalni razpored 18,10 tekme na igrišču v športnem parku Nade Žagar po tekmovalnem razporedu razglasitev rezultatov po zaključku tekmovanja podelitev nagrad na zaključni prireditvi Vikend športa 02.09.2006 POMEMBNO: vsi udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost. Organizator ne odgovarja za osebne stvari igralcev in morebitne poškodbe igralcev najboljši trije v vsaki kategoriji dobijo medalje in praktične nagrade zagotovljena bo osvežilna pijača PRIJAVE: Martin Novak, GSM 041 562 707 Aleš Zidar, GSM 031 688 621 pred začetkom tekmovanja od 17,00 do 18,00 ure PRAVILA KOŠARKE TROJKE STREETBALL KOMBINACIJA - SPRETNOSTNI SLALOM IN HITROSTNO ROLANJE Kategorije: 1. MURENČKI: letnik 2001 in mlajši 2. PREDŠOLSKI CICIBANI, CICIBANKE: letnik 2000 - 1999 3. MLAJŠI CICIBANI, CICIBANKE: letnik 1998 - 1997 4. CICIBANI, CICIBANKE: letnik 1996 - 1995 5. MLAJŠI DEČKI, DEKLICE: letnik 1994 - 1993 6. STAREJŠI DEČKI, DEKLICE letnik 1992 - 1991 7. MLADINCI, MLADINKE: letnik 1990 - 1988 8. OPEN (ženske, moški): letnik 1987 in starejši PROGRAM: 9.00 - 9,30 9,30 11.00 13,00 prijave na igrišču OŠ Antona Žnideršiča HITROSTNO ROLANJE na igrišču OŠ Antona Žnideršiča SLALOM na parkirišču OŠ Antona Žnideršiča razglasitev rezultatov na igrišču OŠ Antona Žnideršiča podelitev priznanj na zaključni prireditvi Vikend Šport 02.09.2006 • Ekipo sestavljajo 3 igralci in 1 rezerva - mešana ekipa • Ves čas igranja mora v ekipi nastopati ena ženska ali en moški ■ Menjava je možna ob prekinitvah igre • Met izza črte šteje 2 točki, navaden met in prosti met 1 točka • Zmaga ekipa, ki prva doseže 15 točk ali ugodnejši rezultat po 15. minuti igranja • Če je rezultat po 15-ih minutah izenačen, ekipi mečeta proste mete, dokler se ne ustvari točka razlike ■ Potek igre vodijo igralci sami. Nadzornik le sledi rezultatu, času igre, šteje prekrške in razčisti nesoglasja. Njegova odločitev je dokončna. Če ekipa izpolni bonus 7-ih prekrškov, igralec nad katerim je bil storjen prekršek meče prosti met in ekipa nadaljuje igro izza stranske črte. V primeru zavlačevanja, nadzornik omeji napad na 30 sekund in odvzame ekipi žogo. • na začetku igre nadzornik vrže kovanec, ki odloča, katero moštvo bo prvo imelo žogo. Ekipa, ki doseže koš, nadaljuje igro izza leve ali desne strani začrtanega igrišča. • pri mrtvi žogi se, če se ekipi ne dogovorita, meče kovanec • V primeru nešportne osebne napake igralca, se nasprotni ekipi dodeli prosti met in žogo s strani, ne glede na neizpolnjen bonus ekipe. V primeru naslednje nešportne napake igralca iste ekipe, se igralca izključi do konca tekme. • Ekipa, ki zamudi 5 minut od začetka tekme po urniku - izgubi tekmo. ŠD BAS ŠPORT DRUŽBA ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO, D.0.0. POT K SEJMIŠČU 30,1000 LJUBLJANA m PE TEHNIČNO TRGOVSKI CENTER tfjtBJk VOJKOV DREVORED 28 6250 ILIRSKA BISTRICA ; Tel.: 05/71 10400 Fax: 05/71 10404 DVOMITE KAKO OBDARITI SVOJE NAJBLJIŽJE IN PRIJATELJE? PREPUSTITE IZBIRO NJIM IN JIH OBDARITE Z VREDNOSTNIM BONOM. NUDIMO VAM NAKUP VREDNOSTIH BONOV, S KATERIM Sl 0BDAR0VANEC SAM IZBERE DARILO. MLADOPOROČENCI! OMOGOČAMO VAM IZBOR POROČNIH DARIL! POSTAVILI BOMO POROČNO MIZO ZA VAS! OBDARILI VAS BOMO Z IZBRANIM DARILOM V VREDNOSTI 5% KUPLJENIH DARIL ZA VAS! PRIJAZNO VABLJENI. ^Dom na Vidmu ] P\ j p O J Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica HT tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ~ AKCIJA: 3 + 2+1 3 FILME PLAČATE, 2 POSODIMO BREZPLAČNO, 1 DAN KASNEJE VRNETE ■1. KING K0NG-pustolovski ■2. PRENAŠALEC 2-akcija ■3. V 80 DNEH OKOLI SVETA ■ pustolovski ■4. HUDIČ V EMILY ROSE - grozljivka ■5. V NJENIH ČEVLJIH-komedija ■6. BALCANCAN -jugoslovanski ■7. NEVIDNO ZLO - APOKALIPSA - zf ■8. SANJSKA POGODBA - komedija ■9. MARINEC-vojni ■10. LOVCI NA DRUŽICE - komedija BRESN EMAVAN UE [E mm RORMATlOAZ POMEMBNO: obvezna zaščitna oprema vsi udeleženci tekmujejo na lastno odgovornost najboljši trije v vsaki kategoriji dobijo medalje zagotovljena bo osvežilna pijača PRIJAVE: - Rihard Udovič (SK Snežnik GSM 041 765 837) - Aleš Zidar (ŠD BAS ŠPORT, GSM 031 688 621) pred začetkom tekmovanja od 9,00 do 9,30 ure vabi na mladinski gorniški tabor POKLJUKA 2006 8. julij 2005 - 15. julij 2006 CENA TABORJENJA 28.000 SIT. Za člane PD Snežnik 20.000 sit. V ceno tabornine je vključen prevoz, strokovno vodenje, prehrana, zavarovanje ter ostali stroški, ki so povezani s pripravo in izvedbo tabora. Starši, ki bodo prijavili dva ali več otrok bodo deležni popusta. NA TABORU BOMO Spoznali bomo naravne in kulturne znamenitosti idiličnega okolja, ki nas bo gostilo. V okolici tabornega prostora bomo izvedli orientacijski pohod, osvajali bomo najvišje vrhove Slovenije, odšli bomo na čofotanje v termalni park Bohinj. Spali bomo pod platneno streho. Hodili bomo na izlete oz. ture, ki bodo prilagojene sposobnostim in izkušnjam udeležencev. Vodniki vas bodo seznanili z varno gorniško opremo, s prehrano in vremenom v gorah, z vozli in njihovo uporabo, z nudenjem prve pomoči v gorah ter z obveščanjem o nesreči, če se le-ta zgodi, z nalogami GRS, z igrami, ki se jih lahko igramo v naravi,... Temnejše urice dneva bomo preživeli ob tabornem ognju, s kitaro v naročju, ob prepevanju pesmi. Utrjevali bomo stare in tkali nove prijateljske vezi. Manjkalo ne bo družabnih in športnih iger. Nekaj časa bomo namenili tudi ustvarjalnosti, spremenili se bomo v pisatelje, pesnike, slikarje, risarje, karikaturiste,... Izbrane umetnine bomo objavili v biltenu, ki nas bo spominjal na skupaj preživete dni. PRIJAVE Izpolnjeno prijavnico oddajte mentorju planinske skupine na šoli ali pa jo pošljite po pošti na naslov: PD Snežnik, Vojkov drevo-red 28, 6250 Ilirska Bistrica. Rok za prijavo je 10. junij 2005. Na tabor bomo sprejeli prvih 40 prijavljenih. Več informacij lahko dobite: - na spletni strani www.planinskitabor.si - pri mentorici planinske skupine na šoli - na PD Snežnik (vsak torek od 17. do 19. ure) - pri Andreju Novaku (GSM: 041 982 026) - po e-pošti: pokliuka2006@email.si OKREPČEVALNICA TRNOVO VABIMO VAS NA MESNE DOBROTE Z ŽARA, TESTENINE, NJOKE IN HAMBURGERJE ! * NUDIMO ODLIČNA ODPRTA VINA IN TOČENO LAŠKO PIVO Tel.: 05/714 12 07, 041/424 974 AVT0PREV0ZNISTV0 Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 ftan Uutai •L lasa ,01m v mm um GOSTILNA s prenočišči -v I< 14 I » Ema Dežela* »p. Dolenje 64, 6254 Jelšane i tel.: +386 (0)5/71-42-648 j-# iT * . BLirrP*'** SODB INSTALACIJE Kovačič Stojan S.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STRO.INIH INSTAI ACI.I- * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus c|fc vie|mann PIŠITE sneznik kabelnet.net PIŠITE sneznik kabelnet.net 2. DELAVNICA ZA REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM JP 2007 - 2013 V četrtek, 11. maja 2006 je prostorih Kulturnega doma Hrpelje potekala 2. delavnica »Regionalni razvojni program JP 2007 - 2013«. Delavnica je bila poleg predstavitve doslej pripravljenega gradiva namenjena tudi pregledu in določitvi predlogov prihodnjih razvojnih prioritet regije, ciljev in ukrepov za njihovo dosego. Osem južnoprimorskih občin Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Komen, Mestna občina Koper, Piran in Sežana je pristopilo k pripravi regionalnega razvojnega programa za novo programsko obdobje 2007-2013. V njem bodo opredeljeni prednostni razvojni projekti, ki jih bodo občine izvajale v prihodnjih letih. Dokument pripravljajo štirje odbori - za gospodarstvo, za človeške vire, za infrastrukturo, okolje in prostor in za razvoj podeželja. Priprava regionalnega razvojnega programa bo potekala v dveh delih. Obsegala bo pripravo strateškega, teoretičnega dela, in programskega dela, v katerem bodo natančno opredeljeni prednostni regijski projekti. Svet Južno-Primorske regije je bil ustanovljen na 6. seji Sveta Regionalne razvojne agencije Južna Primorska 18. novembra 2005. Sestavljajo ga županje in župani osmih južnoprimorskih občin. Predsednica v letu 2006 je izolska županja Breda Pečan, njen namestnik pa je komenski župan Uroš Slamič. Njun mandat traja eno leto. Svet regije opravlja več nalog. Med drugim sprejema regionalni razvojni program in potrjuje njegov izvedbeni načrt, potrjuje kriterije prioritetnih regionalnih razvojnih projektov, predstavlja regijo in sodeluje z regijami drugih držav. Regionalni razvojni svet Južno-Primorske regije se je sestal na ustanovni seji 22. februarja 2006. Šteje 20 članov: osem predstavnikov občin, osem predstavnikov gospodarstva ter po enega predstavnika italijanske narodne skupnosti, upravljalcev zavarovanih območij, sindikatov in ostalih nevladnih institucij. Predseduje mu predsednik uprave Banke Koper Vojko Čok, podpredsednica pa je direktorica Območne razvojne agencije Krasa in Brkinov Vlasta Trebeč Sluban. Njun mandat je enak programskemu obdobju, za katerega se pripravljata državni razvojni program in regionalni razvojni program (RRP). Člani Regionalnega razvojnega sveta Južno-Primorske regije: • občina Divača: Bojan Boštjančič, namestnik župan Rajko Vojtkovszky, • občina Hrpelje-Kozina: Robert Kastelic, namestnik Aleksander Batič, ■ občina Ilirska Bistrica: župan Anton Šenkinc, • občina Izola: Janez Nučič, namestnik Igor Skok, • občina Komen: Erik Modic, namestnica Andrejina Nardin, Mestna občina Koper: Jana Kuzman, namestnik Igor Maher, občina Piran: Alberto Manzin, namestnik Ljubo Bertok, občina Sežana: Vlasta Trebeč Sluban (Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov), namestnik Stojan Gorup (Sloveneta d.o.o.). Ana Žerjal, Hoteli Piran d.d., Vojko Čok, Banka Koper d.d., Branko Terčon, Alukomen Montal d.d., Marjan Mateta, Mitol, d.d., Sežana, Radoš Gregorčič, Plama-pur d.d., namestnik Julijan Lavrenčič, Tomaž Može, GZS OZ Koper, Mitja Bolčič, O OZ Sežana, Rajko Kodrič, OOZ Izola; namestnik Genij Hrvatin, OOZ Piran. • Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti: Alberto Manzin, namestnik Sandro Kravanja, • Univerza na Primorskem: dr. Milan Bufon, namestnik dr. Darko Darovec, • p redstavnik upravljalcev zavarovanih območij narave: Damjan Grmek, Kobilarna Lipica; namestnik Albin Debevec, Park Škocjanske jame, predstavnik sindikatov: Bojan Kramar, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, namestnik Euro Brožič, Obalna sindikalna organizacija. STROGO RESNO... - Imamo svetnike, ki so bili izvoljeni demokratično, z dovolj velikim številom glasov. Vseeno jim manjka en glas. Glas vesti. - Včasih so pošteni ljudje manj kradli. - Stari pregovori so resnični. Denimo tisti: “Obljuba dela dolg”. Veliko so nam obljubljali in nič ni čudnega, da smo zdaj v dolgovih. - Časopisni uredniki od vseh zvrsti najmanj marajo aforizme, saj jih ne morejo krajšati ali spreminjati. - Vsi so si nakradli, kolikor so mogli. Tisti, ki se nam to ni posrečilo, takšno početje obsojamo. - Takole se dogovorimo: Vi o meni ne boste lagali, jaz pa o vas ne bom pisal resnice. Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 J G 0 G cJ D G * D C >/ >0303 C J G d G M o (A \ {O b \ 7d b \ 7d L\ /0 L \ 7 Jti ti lo tiL2________ti ti__ti L2. OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 Db\ x 75^75 7^7; 'J ti_ti ti_ti L2 ti ti_ DL c) G> A A OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 Trgovski cener PIVKA Tel.: 05/75-71-530 ®§m\ SMITH OBVESTILO Podjetnike iz območja Občine Ilirska Bistrica obveščamo, da so sredstva za kredite iz Garancijske sheme pri Regionalnem razvojnem centru Koper v celoti izkoriščena. Občina Ilirska Bistrica 1. Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica Postojna, vas vabi na predstavitev novosti, ki jih prinaša Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), v četrtek. 1. iuniia 2006. ob 12. uri, v sejni dvorani GZS Postojna, Cankarjeva 6, Postojna. Novosti zakona bosta podala: mag. Andrej Friedl, vodja področja Zakonodaja, GZS Nina Prosen, univ. dipl. prav., svetovalka, GZS Sestanek bo trajal predvidoma do 14.30. Kotizacije ni! Prijave sprejemamo do 30. maja na tel: 05/ 7200 110 ali po online prijavnici na naši spletni strani: http://www.gzs.si/ OZ Postojna Vabljeni! Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica Postojna, vas vabi na seminar »EVRO MONITORING« - AKTUALNE PRIPRAVE NA EVRO ZA PODJETJA torek, 13. 6. 2006 od 9 do 12 ure Sejna dvorana območne gospodarske zbornice Postojna, Cankarjeva 6, Postojna Vsebina: 1. Ministrstvo za finance - Priprave na evro v Sloveniji, zakonodaja in aktualna priporočila za podjetja s strani MF 2. Nina Prešern, GZS: Monitoring evro za podjetja - kako se pripraviti na evro, aktualna vprašanja 3. Primer dobre prakse: Kako so pristopili k pripravam na evro v enem od podjetij 4. Evro in informatika v podjetjih - priporočila, možne rešitve 5. Aktualna računovodska vprašanja, priprave ter priporočila za podjetja Kotizacije ni! Prijave sprejemamo do 12. iuniia-na tel: 05/ 7200 110 ali po online prijavnici na naši spletni strani: http://www.qzs.si/ OZ Postojna <-iR inštalacije d o o MEm* IM §@EWfBiE3ČM2) Jablanica 12*6250 Ilirska Bistrica IMfi VSSnl (31MW» tel.: 05 714 85 15 1SS — im štsum GSM: 041714 394 e-mail: sibist@siol.net________ *Sš*W^KOTLI NA POLENA IN PELETE IDOMI® BOW]OEE v •t / 33 >' -č vie|mann Buderus sime -weishaupt- Unical Eurotherm cTc 0riello WVIerm A siasi vmbkus £'/ • in . :j X A. L. 7 ELdl PEH IM! J® M PD^EMl IMJEEFU) B lll-TilSi-iO / Oi®-£S9-RiH5) s‘P4 AVAČVU mslVUiM 2 O An Ul SlAAdS ‘ vfupnASd ‘ofvpOAJ A3dO}l 0009 ‘|ojqo + 6opd - (dpi e-i) vm -iDlbpojd OlUOSBUBd IIRRRRRRRRRRRRRRRP mmmdnmmmm LOGAR SEBASTIJAN s p Bazoviška 19, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 040/848 940 - KOVANI ELEMENTI (OGRAJE, VRATA - PO NAROČILU) - PLINSKI ŽARI - REZERVNI DELI ZA PLINSKE NAPRAVE iiiiiiiiiiiiiiMUfc PRAZNIK OBČINE ILIRSKA BISTRICA Vljudno vabljeni na prireditve ob letošnjem občinskem prazniku :: od 26. do 28. maja prireditve ob vaškem prazniku v Harijah; Mladinsko športno društvo Harije :: 25. maj ob 18.00 uri otvoritev slikarske razstave Dragice Sušanj v Knjižnici Makse Samsa; Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica :: od 25. do 28. maja od 10.00 do 19.00 ure predstavitev Občine Ilirska Bistrica na Primorskem sejmu v Kopru v dvorani Bonifika; Razvojni center Ilirska Bistrica v sodelovanju z Obrtno zbornico Ilirska Bistrica in Občino Ilirska Bistrica :: 27. maj ob 19.00 uri dobrodelni koncert New Svving Ouarteta v cerkvi sv. Petra Ilirska Bistrica; Župnija Ilirska Bistrica :: od 28. maja do 5. junija razstava ob občinskem prazniku v Domu na Vidmu; Razvojni center Ilirska Bistrica, Občina Ilirska Bistrica,Območno združenje borcev in udeležencev NOB Ilirska Bistrica :: 28. maj ob 10.00 uri kolesarski maraton “Brkini 2006”, start s parkirišča Jaksetič Ilirska Bistrica; Športno društvo Bassport Ilirska Bistrica :: od 28. maja do 4. junija VII. Tradicionalni rokometni turnir “Ilirska Bistrica 2006”; Rokometni klub Ilirska Bistrica (program turnirja je objavljen na spletni strani http://www.rokometniklub-itbistrica.si) :: 31. maj ob 18.00 uri prireditev “Sijaj mi sončece” v telovadnici Osnovne šole Toneta Tomšiča Knežak; Osnovna šola Toneta Tomšiča Knežak :: 1. junij ob 18.00 uri predstavitev slovensko-italijanskega slovarja domačina prof. Sergija Šlenca v Knjižnici Makse Samsa - pogovor z avtorjem bo vodil novinar Tomo Šajn; Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica :: 2. junij ob 18.00 uri osrednja prireditev ob občinskem prazniku in podelitev občinskih priznanj v Domu na Vidmu; Občina Ilirska Bistrica :: 3. junij ob 9.00 uri zbor veteranskih vozil na Plaču v Ilirski Bistrici; Moto klub Bistre Ilirska Bistrica :: 3. junij ob 10.00 uri “Spust za čisto reko Reko”, start spusta pri bivši gostilni Lovec v Ilirski Bistrici; Rafting klub Mrzla uoda Ilirska Bistrica :: 3. junij ob 14.00 uri Vizita na Plaču” v Ilirski Bistrici; Turistično društvo Ilirska Bistrica :: 3. junij vikend šport Ilirska Bistrica: ob 10.00 uri rolanje in ob 18.00 uri košarka-trojke; Športno društvo Bassport Ilirska Bistrica :: 4. junij ob 8.00 uri športne igre pokrajinske zveze društev upokojencev Južnoprimorske regije; Pokrajinska zveza društev upokojencev Južnoprimorske regije in Društvo upokojencev Ilirska Bistrica :: 4. junij ob 9.00 uri proslava ob 50-letnici Združenja šoferjev in avtomehanikov Ilirska Bistrica na parkirišču TIB Transport Ilirska Bistrica; ZŠAM Ilirska Bistrica :: 4. junij ob 17.00 uri 1. koncert 25. občinske revije pevskih zborov in skupin v Osnovni šoli Podgora Kuteževo; Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica in Kulturno društvo VOX llirica :: 10. junij ob 13.00 uri 8. “Kneški tek” za Primorski pokal na Mašunu; Društvo Piškotek Knežak :: 11. junij ob 17.00 uri 2. koncert 25. občinske revije pevskih zborov in skupin v Osnovni šoli Rudolfa Likoviča Podgrad; Zveza kulturnih društev Ilirska Bistrica in Hrušiški fanti F ^ Občankam in občanom prisrčno čestitamo ob občinskem prazniku in in Vam želimo prijetno praznovanje Župan, občinska uprava in občinski svet PRVENSTVO V VEZANJU UMETNIH MUH Tudi letos je muharska sekcija pri Ribiški zvezi Slovenije uspešno izpeljala 19. odprto prvenstvo Slovenije za najboljšo umetno muho in 8. državno prvenstvo v vezanju umetnih muh, katerega se je udeležila tudi trojica vezalcev iz Ilirske Bistrice. Bistričani so se ponovno dokazali kot eni najboljših vezalcev v Sloveniji in dosegli odlične rezultate. Na odprto prvenstvo Slovenije so prejeli 79 vzorcev iz devetih držav. Prvo mesto je ponovno dosegel vezalec iz Rusije Sergej Andreevič Utkin s 183 točkami, drugi je s 173 točkami Christan Kuchelmaister iz Nemčije, ki je v skupni razvrstitvi zasedel tudi 3. mesto s 169. točkami. V državnem prvenstvu so bile kategoriji suhih muh je bistričan, živeč v Kopru Joško Pegan zasedel peto mesto, v kategoriji ličink je Damir Šircelj z muho »Hidrobistrc« zasedel odlično drugo mesto in v kategoriji realistični vzorci pa je Uroš Mahne z muho »Anacroneuria« zasedel prvo mesto. Vsem vezalcem še posebej domačim mojstrom iskreno čestitam in jim želim še veliko podobnih uspehov ter spretnih prstov pri vezanju in da bi preživeli za vodo čim več nepozabnih trenutkov. Prepričan sem, da bodo tudi ribe enakega mnenja kot komisija in jim bodo šle vaše muhe v slast. Dober prijem. »Anacroneuria« razpisane nagrade v štirih kategorijah in sicer v kategoriji suhe muhe, ličinke, potezanke in kategorija realističnih vzorcev. V lUajjhitrejši način pošiljanja denarja po svetu Vplačate v tolarjih Dvignete v tuji valuti The fastest way to send nioney worldwidem l Že več kot 150 let je pošiljanje denarja prek VVestern Uniona najhitrejši in najbolj varen način pošiljanja denarja po svetu. Na voljo je več kot 212.000 VVestern Unionovih vplačilno-izplačilnih mest v več kot 195 državah na vseh celinah. Če v tujini potrebujete denar, vam ga prek sistema VVestern Union posredujemo v nekaj minutah. Vaši sorodniki ali prijatelji v kateri od naših poslovalnic vplačajo želeni znesek v tolarjih, vi pa ga lahko dvignete v krajevni valuti na najbližjem vplačilno-izplačilnem mestu. Za seznam teh mest nas še pred odhodom v tujino pokličite ali si jih oglejte na spletni strani www.westernunion.com! Na voljo smo vam 24 ur na dan in vse dni v letu na telefonski številki + 386 1 477 20 01. Vabimo vas, da nas obiščete v poslovalnici Pivka ali pokličete na tel. številko 05-757-01-50 ali 041-319-712. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Poslovalnica Pivka »Hidrobistro Mrva