GLASILO OBČINE HAJDINA
Leto XV, št. 4, september 2013
Poštnina plačana pri pošti2288 HAJDINA
Čestitamo, zlati olimpijci!
Poletje in jesen naložbeno naravnana V novo šolsko leto polni izzivov in pričakovanj Varnost na poti v šolo zelo pomembna Draženski gasilci bogatejši za novo vozilo
.ono po:
• •

September 2013
30. 9. 2013, 17.00 Umetna trava OŠ Hajdina	Občinsko prvenstvo v malem nogometu za člane ŠZ Hajdina
1. 10. 2013, 17.00 Umetna trava OŠ Hajdina	Občinsko prvenstvo v malem nogometu za veterane ŠZ Hajdina
5. 10. 2013, 9.00 Ribnik Draženci	Občinsko prvenstvo v ribolovu v dvojicah RD Žejne ribice
10. 10. 2013, 14.00 Igrišče za golf Ptuj	Občinsko prvenstvo v golfu za moške in ženske ŠZ Hajdina
12. 10. 2013, 9.00 Tenis center Goya Hajdoše	Občinsko prvenstvo v tenisu za mlajše dečke in deklice Tenis klub Skorba
12. 10. 2013, 10.00 Start izpred Gasilskega doma Slovenja vas	Kolesarjenje po občini Hajdina Kolesarska sekcija ŠD Slovenja vas
18. 10. 2013 Odhod ob 15.30 izpred občine Hajdina	Nočni pohod na Donačko goro Planinsko društvo Hajdina
19. 10. 2013, 9.00 Telovadnica OŠ Hajdina	Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu ŠZ Hajdina
20. 10. 2013, 15.00	Dan Otroške nogometne šole Golgeter Hajdina ŠZ Hajdina
25. 10. 2013, 17.00 Kegljišče Deta center Ptuj	Občinsko prvenstvo v kegljanju ŠD Gerečja vas
26. 10. 2013, 9.00 Strelski poligon Zg. Hajdina	Občinsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe LD Boris Kidrič Hajdina
28. 10. 2013, 18.00 Paviljon Športnega parka ŠD Nova Hajdina	Turnir v vrtnem kegljanju (troboj) ŠD Nova Hajdina
31. 10. 2013, 9.00 Tenis center Goya Hajdoše	Občinsko prvenstvo v tenisu za člane (pari) Tenis klub Skorba
4. 11. 2013, 18.00 Gasilski dom Gerečja vas	Občinsko prvenstvo v šahu ŠD Gerečja vas
O
PORTNI 15. P
/A LLr\
N KULT ]IKU Ol
P ¡1
IT D
9. 11. 2013, 8.00 Telovadnica OŠ Hajdina	Karate turnir EUROEAST 2013 Karate klub WKSA Hajdina
sobota, 26. oktobra, ob 18. uri	Praznujmo s pesmijo
četrtek, 3. oktobra, ob 17. uri	Otvoritev igrišč pri OŠ Hajdina
sreda, 6. novembra, ob 17. uri	Likovna razstava: odprtje razstave likovnih del, nastalih na likovni koloniji ZKD občine Hajdina
2
September 2013
UVODNIK
»Neverjetni ste! In kako vam je to uspelo?«
To so najpogostejši komentarji številnih znancev, ko se srečujemo po velikem uspehu hajdoških gasilcev. Gasilska olimpijada so sanje vsakega tekmovalca, predstavljati državo Slovenijo na njej pa velika čast in obveznost za vsakega tekmovalca gasilca. Petnajsta gasilska olimpijada v Mulhousu v Franciji nam bo tako udeležencem kot številnim navijačem ostala v nepozabnem spominu. Ne samo, da smo se kot prvo gasilsko društvo v zgodovini na olimpijado uvrstili s tremi ekipami, ampak so vse tri ekipe v svojih kategorijah tudi zmagale. Slovenija je bila najuspešnejša reprezentanca med26 državami na olimpijadi v Mulhousu s petimi zmagami, in kar tri od teh so prispevale ekipe iz Hajdoš. Od lanskega državnega prvenstva, ko smo izvedeli, da smo se uvrstili v kvalifikacije, je vsaka ekipa trenirala vsaj trikrat tedensko. Atletski trenerji so pomagali, da smo se fizično odlično pripravili na tekmo. Vsi, ki smo dosegli zmago, smo prepričani, daje poleg tega, da si odlično fizično in tehnično pripravljen, odločilna glava. Najtežje je sprejeti odgovornost, da v dobrih 30 sekundah vaje in 60 sekundah štafete napraviš tisto, za kar si se pripravljal štiri leta. Največje zadovoljstvo po tekmi pa je, če ti uspe vajo opraviti hitro in brez napak.
Sama olimpijada je trajala sedem dni. Po uradnem treningu v ponedeljek, torek in sredo ter veličastni otvoritvi olimpijade in prižiganjem olimpijskega ognja seje v četrtek začelo s tekmo mladincev in mladink. Odlični rezultati in polne tribune navijačev so v nas že vzbujale napetost in seveda tremo. V prestižni tekmi članov A v petek fantastičen rezultat članov iz Žažarja z 28,81 sekunde, vaje skupno le desetinko zaostanka za zmagovalci iz Avstrije in tretje mesto Šmartnega na Pohorju - vse to je že dalo slutiti, da smo slovenske ekipe v odlični formi.
Noč pred tekmo v soboto smo bolj slabo spali, občutek odgovornosti in napetosti pred tekmo nikogar ne pusti ravnodušnega. Najprej smo zjutraj tekmovali člani B. Na tribunah je vrelo, sirene, fanfare in drugi rekviziti niso mogli preglasiti vzklikov »Slovenija«in »Kdor ne skače, ni Sloven'c«. Vedeli smo, daje na tribunah veliko naših navijačev. Slišali smo jih, vendar smo se morali osredotočiti na tekmo. Po francoski komandi preko ozvočenja in žvižgu seje začelo. Vaja nam je stekla odlično, bolje od vseh treningov. Čas seje ustavil na 34,28sekunde. Tudi štafeta je bila odlična, najboljša, kar smo jo kdaj tekli. Neizmerno veselje in poklon navijačem. Kaj to pomeni med 36 ekipami iz vse Evrope, takrat še nismo mogli vedeti. Že so bile na vrsti članice A, kljub manjšim zatikanjem jim je uspela odlična vaja - 35,94 sekunde in brez napak. Odlično so tekmovale tudi članice iz Majšperka z rezultatom 35,90sekunde. Odločala bo štafeta, zmagale bodo Slovenke, toda katere? Vrhunska štafeta in zmaga Hajdoš z novim olimpijskim rekordom za pičle 0,32 sekunde. Kot zadnje naše upanje so bile na startu članice B, najbolj izkušene, veljale so za favoritinje. Toda v nas je vrelo. Še nikoli na nobeni tekmi nismo zmagali z vsemi tremi ekipami. Odlična vaja 38,04 sekunde, vendar napaka, nič hudega, samo 5 kazenskih, prednost je še vedno velika. Še odlična štafeta in prepričljiva zmaga s 15 sekundami prednosti. Saj to ni mogoče, tega si niti sanjati nismo upali, tri zmage, trije olimpijski rekordi. Pivo, objemi, navijači, harmonika, telefoni, fotoaparati. To je noro! Veselje med navijači in nami je nepozabno. Dosegli smo nekaj, kar se ne more več ponoviti, in to gasilci v malem gasilskem društvu Hajdoše, v mali občini Hajdina. To je potrditev, da smo vsa ta leta delali pravilno.
HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina.
Člani uredništva: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Silva Hajšek, Jože Mohorič, Tanja Furek, Maja Leber, Magda Intihar, Silvestra Brodnjak, Sanja Koko
in Estera Korošec
Lektoriranje: Petra Krajnc
Tisk: Tiskarna Ekart, d. o. o
Oblikovanje in priprava na tisk: Mspot, s. p
Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodane vrednost (Uradni list RS, št. 117/2006, 13/2011 - Uradno prečiščeno besedilo, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012 in 46/2013-ZIPRS1314-A) je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 9,5-odstotni davek.
Ivan Brodnjak Foto: TM
V PGD Hajdoše imamo odlično vodstvo z veliko pozitivne energije, kije veliko pripomoglo, da so priprave in vsa logistika potekala brezhibno. Za projekt olimpijade je bilo potrebno na stotine ur organizacijskega dela, od financ do sponzorjev. Zelo smo veseli izredno pozitivnega odziva občanov naše občine, kar nam je dalo moč in voljo za naporne treninge. Hvala vsem organizatorjem za veličasten sprejem ob vrnitvi reprezentance v Hajdoše. Zmaga in neponovljiv uspeh nista uspeh samo društva Hajdoše, ampak celotne občine. Na olimpijadi v Mulhousu so v ekipah sodelovali člani iz vseh sedmih vasi naše občine. Osebno sem prepričan, da o vrhunskem rezultatu ne odloča sreča, ampak stanje duha vsakega tekmovalca in cele ekipe. Če pa je že kje sreča, pa je v tem, da nam je uspelo v ekipe pridobiti vrhunske tekmovalce, ki so bili sposobni psihično in fizično prenesti vse napore.
Hvala vsem, ki ste verjeli v nas. Posebna zahvala velja sponzorjem, ki so nam omogočili udeležbo na olimpijadi. Naš sanjski uspeh želimo deliti z vsemi občani občine Hajdina, posebej s tistimi, ki ste s finančnimi ali moralnimi spodbudami prispevali kamenček k neverjetnemu uspehu, ki bo odšel v anale slovenskega in svetovnega gasilstva.
Ivan Brodnjak
3
September 2013
Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) ter 11. člena Odloka o priznanjih (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/2009, 15/2012) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Hajdina objavlja
JAVNI RAZPIS O PRIZNANJIH OBČINE HAJDINA
I.
Priznanja občine so: častni občan, priznanje občine Hajdina, zlata plaketa občine Hajdina, zahvalna listina, priznanje župana občine Hajdina.
Priznanja občine se lahko podeljujejo občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine Hajdina.
ČASTNI OBČAN je najvišje častno priznanje občine Hajdina posamezniku za njegovo življenjsko delo. Podeljuje se za izredne zasluge in trajne dosežke na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali še na katerem drugem področju dela posamezniku, ki je s svojim delovanjem tako prispeval k razvoju, ugledu in uveljavitvi občine Hajdina.
PRIZNANJE OBČINE se podeljuje tistim posameznikom ali skupini ljudi, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti dela v enem ali večletnem obdobju. Priznanje ima značaj spodbude občanom, društvom in drugim za nadaljevanje prizadevanj, ki prispevajo k večjemu razvoju in napredku občine Hajdina. ZLATA PLAKETA OBČINE je priznanje posamezniku, društvu, posamezni skupini ljudi ali pravni osebi za izjemne uspehe na posameznem področju življenja in dela.
ZAHVALNA LISTINA je priznanje za posebne zasluge in dejanja na katerem koli področju življenja in dela v občini.
Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj občine Hajdina so lahko občani, politične stranke, vaške skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti.
Pobuda za podelitev priznanja mora biti predložena v pisni obliki in mora vsebovati:
-	naziv in ime pobudnika,
-	ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja ter osnovne osebne podatke,
-	vrsto predlaganega priznanja,
-	obrazložitev pobude z ustrezno dokumentacijo glede navedenih dejstev.
Predloge pošljite na naslov: Občina Hajdina, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Zg. Hajdina 44a, 2288 HAJDINA, vključno do 11. oktobra 2013.
Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Franc Mlakar, l.r.
Poletje in jesen naložbeno naravnana
Na področju komunalne infrastrukture je bilo v občini Hajdina zelo delovno poletje in pričakovati je tak tempo tudi na pragu letošnje jeseni. Nekatere naložbe so sredi septembra že zaključene, nekatere še v teku, v največjem obsegu na izgradnji kanalizacije. Občina Hajdina je bila namreč ravno na tem področju uspešna pri pridobivanju dodatnih sofinancerskih sredstev na državni in evropski ravni. O tem smo se na kratko pogovarjali z županom mag. Stanislavom Glažarjem.
Kanalizacijski vod je položen tudi v Slovenji vasi, odsek Matjašič.
Gospod župan, katere so nove pridobitve hajdinske občine po poletju 2013?
Župan mag. Stanislav Glažar: »V naši občini z veseljem ugotavljamo, da se načrti, ki smo si jih zadali v začetku leta s sprejetjem proračuna, uresničujejo, naša osnovna prioriteta pa ostaja kanalizacija. Projekt, ki ga trenutno izvajamo, je sofinanciran s strani državnih in evropskih sredstev, operativno pa projekt izvajamo v treh naseljih: v Skorbi, Slovenji vasi in na Zg. Hajdini. Ko bomo zaključili s temi odseki, se selimo še v Dražence in na Sp. Haj-dino. Spomladi prihodnje leto pa bo ta del projekta zaključen in narejene bodo tudi asfaltne prevleke. Izredno veseli smo bili rezultatov zadnjega razpisa, kjer smo uspešno kandidirali za sredstva s projektom "Ureditev komunalne in prometne infrastrukture v občini Hajdina".
4
September 2013
Delavce smo pri delu zmotili tudi na krajšem odseku Skorba.
V vročih poletnih dneh so gradbena dela potekala tudi na izgradnji kanalizacijskega sistema na odseku Zg. Hajdina, pri poslovnem objektu Vogrinec.
Kanalizacija je v občini Hajdina prioritetni projekt.
V Slovenji vasi so dela na dveh odsekih zaključena, obe cestišči pa tudi.
Tokrat smo za vasi iz naše občine prijavili urejanje kanalizacije in prometne infrastrukture. Na razpisu nam je uspelo pridobiti 280.945,20 evra, ob tem pa bomo dodali še lastna občinska sredstva, tako da bomo projekt v naslednjih dveh letih dokončali. Sekundarni del kanalizacije v naši občini se dograjuje korak za korakom, tako kot smo načrtovali. Veliko pa je tudi drugih projektov, ki so v fazi realizacije. Že kar nekaj časa urejamo tudi pokopališče (dodatni prostor za žarne grobove) in mrliško vežico, kjer smo posodobili notranjost in obnovili fasado. Gasilci iz Dražencev so v začetku poletnih mesecev postali bogatejši za novo vozilo, na področju športa pa smo v Gerečji vasi na športnem igrišču uredili namakalni sistem. Največja pridobitev je v okolici osnovne šole, kjer smo poskrbeli za parkirišče, varno šolsko pot iz smeri Gerečja vas in sodoben športni park. Pestra jesen nas čaka, saj še vsi projekti, ki smo si jih zadali, niso realizirani; nekatere zaključujemo letos jeseni
(cesta Gajec-Skorba), druge do konca leta. Vendarle pa nam dela v občinski upravi ob vsem tem ne bo zmanjkalo, saj nas čakajo priprave na nove projekte, čaka nas redno delo, začenjamo pa tudi že priprave na občinski praznik.«
Ko omenjamo večje naložbe v občini, bi bilo morda smiselno povedati, kako uspešna je bila občina Hajdina v kandidiranju na sofinancerska sredstva, tako v državi kot tudi v EU.
Mag. Stanislav Glažar: »Dejstvo je, da je naš proračun sestavljen iz dveh virov: eno so lastna občinska sredstva, drugo pa dodatna sredstva, ki jih na osnovi razpisov pridobimo iz državnih in evropskih virov. Za letos lahko rečem, da smo pri črpanju dodatnih sredstev uspešni, ob tem, kar smo pri dveh razpisih pridobili na področju kanalizacije, imamo s strani ministrstva že potrjen projekt komasacije. Pridobljena so sredstva v višini 245.549,14 evra.
5
September 2013
V septembru potekajo gradbena dela na sistemu kanalizacije ob glavni cesti v naselju Skorba.
Pri I. mitreju na Sp. Hajdini je od letošnjega leta urejeno parkirišče in na novo speljana pot do kulturnega spomenika, na katerega smo v občini Hajdina zelo ponosni.
Novo, lepšo zunanjo podobo dobiva tudi mrliška vežica.
V notranjosti vežice je poleg preurejenih in sodobno opremljenih poslovilnih prostorov zdaj lepo urejen tudi dodaten prostor s kuhinjo.
Projekt komasacije bomo realizirali v letih 2014 in 2015, potem pa bomo nadaljevali izgradnjo namakalnih sistemov, kjer vidimo za naše kmetovalce nove priložnosti. Z ministrom za kmetijstvo in okolje Dejanom Židanom smo si v septembru že ogledali nekatere naše kmetijske površine, ki so primerne za namakanje, in treba je poudariti, da je to tudi prioritetni projekt kmetijskega ministrstva. Vendar to niso edina dodatna sredstva, ki nam jih je uspelo pridobiti, saj smo bili uspešni še na razpisu LAS, denar bomo porabili za odrsko tehniko, zavese, za nove mize in stole v dvorani Skorba (delno tudi v drugih domovih). Dodatna sredstva smo pridobili iz državnega vira tudi za ureditev naravoslovne učne poti, ureditev parkirnega prostora in okolice
prvega mitreja na Sp. Hajdini ter javnih del, ki pomagajo pri urejanju lepšega videza naše lokalne skupnosti. V tem letu prejmemo iz Fundacije za šport Republike Slovenije tudi sredstva v višini 76.986 evrov za ureditev športnega parka ob osnovni šoli. Del sredstev pa je že odobren za naslednje leto za ureditev atletske steze. Zaradi uspešnega prijavljanja na razpise in pridobivanja dodatnih sredstev se je tako oplemenitil naš proračun, zato se moram zahvaliti svojim sodelavcem za korektno, strokovno in uspešno opravljeno delo.«
Besedilo in foto: TM
6
September 2013
Katera najlepša bo v občini tej
V začetku septembra sta tudi letos šla na delo komisija občine in TD Hajdina za ocenjevanje hiš, poslovnih objektov, kmetij in vaških središč. Bili so tako zaposleni z ogledi in ocenjevanjem, da nam jih ni uspelo pridobiti za skupno fotografijo, a na koncu se je vendarle izšlo.
Letos je vlogo prevoznika prevzelo PGD Draženci, pridružil se je tudi snemalec SIP TV. Na proslavi ob občinskem prazniku pa bo znano, kdo izmed predlaganih lastnikov objektov si je zaslužil najvišjo oceno.
Besedilo in foto: S. Brodnjak
Komisija, ki je letos ocenjevala hiše, poslovne objekte, kmetije in vaška središča v občini Hajdina.
Namakanje kot razvojna priložnost za občino Hajdina
Tudi po letošnji katastrofalni suši, ki je pustošila na površinah Dravskega in Ptujskega polja, so pogovori o izgradnji večjih namakalnih sistemov, še prej pa komasacij, vse glasnejši. Namakanje v kmetijstvu v Spodnjem Podravju zdaj stroka predstavlja kot razvojno priložnost v novem programskem obdobju 2014-2020. Lokalna skupnost bo morala pri izgradnji namakalnih sistemov odigrati pomembno vlogo in v občini Hajdina so na to temo stekli že prvi konkretni pogovori.
Žal smo Slovenci pri uporabi in izgradnji namakalnih sistemov na repu Evrope, a eno je gotovo - z avtomatiziranim namakanjem bi tudi na naših poljih povečali količino pridelka, s tem pa tudi povečali samozadostno oskrbo s hrano, česar imamo zdaj občutno premalo. Da namakanje prinaša korist in so izkušnje dobre, z veseljem potrdijo nekateri večji kmetovalci s Ptujskega polja, ki so vezani na enega večjih sodobnejših namakalnih sistemov Ormož--Velika Nedelja, ki vodo črpa iz odvodnega Dravskega kanala hidroelektrarne Formin. Njihove izkušnje zadnjih let kažejo, da je do normalnih pridelkov mogoče priti edino z intenzivnim namakanjem. KMET JOŽE OZMEC V OSLUŠEVCIH NAMAKA ŽE 20 LET Jože Ozmec, eden večjih kmetov iz Osluševcev, nam je zaupal svoje dolgoletne izkušnje z namakalnim sistemom, speljanim med Gorišnico in Ormožem. Hkrati nam je predstavil tudi letošnji načrt namakanja in povedal, zakaj se dejansko splača namakati, katere rastline in kaj kmet s tem lahko pridobi. »Moje dosedanje izkušnje z namakanjem so po dvajsetih letih dobre.
Peter Pribožič, Ivan Brodnjak in Jože Ozmec pri ogledu koruze, ki je bila namakana.
7
September 2013
Tudi tako korenje je mogoče pridelati s pomočjo rednega namakanja.
Že pred leti smo izkoristili dane možnosti in namakali z vodo iz Pesnice, ob tem pa smo imeli nemalo težav z inšpektorji, danes, ko imamo izgrajen namakalni sistem in je voda pripeljana do njive, pa bi bil velik »osel«, če tega sistema ne bi uporabljal. Država je izgradila ta sistem, mi kmetje pa ga moramo vzdrževati in uporabljati. Voda nam je dejansko na razpolago in moramo jo uporabljati. Najbolj me jezi, ko kje v javnosti slišim kmetijske strokovnjake iz prestolnice, ki razlagajo, da namakanje ne prinaša koristi. Pri nas, na naši kmetiji, bi jim z veseljem pokazali, kaj »se splača« in kaj ne. Kmet, ki živi izključno od kme-
Vrtnar Avgust Jerebič s Huma pri Ormožu ima na območju namakalnega sistema Ormož-Velika Nedelja v najemu nekaj zemljišč, na katerih prideluje tudi kapusnice, ki jim namakanje še kako dobro dene. Letos je posadil kar 50 tisoč sadik.
tijstva, je živinorejec, si ne more privoščiti velikega izpada pridelka, kajti zasluži takrat, ko opravi svojo žetev. Rad bi posebej poudaril, da so za namakanje zelo hvaležne gomoljnice, korenovke in kapusnice, v mojih dosedanjih izkušnjah pa mi je namakanje najbolj povrnila sladkorna pesa, ki je žal danes na naših njivah več ne pridelujemo. Velja si zapomniti, da je namakanje tista dobra namera, ki omogoča našemu kmetijstvu nadaljnji razvoj.«
V RAZDALJI 4 KM LEVO IN DESNO OD VODNEGA VIRA BI LAHKO NAMAKALI POVRŠINE
Vodja kmetijske svetovalne službe na KGZ Ptuj Peter Pribožič za začetek pritrdi znanemu dejstvu, da si pridelave zelenjave in vrtnin brez zagotovljenega namakanja nikjer ne moremo predstavljati. »S komasacijami v Podravju imamo že kar dobre izkušnje in na tem območju Slovenije je izvajanje komasacij tudi najbolj intenzivno. To je tudi pogoj, da se dobro izkoristi sam namakalni sistem, da so kmetijska zemljišča zložena in da je namakanje v teh primerih toliko bolj smiselno, kar pa ni pogoj. V Podravju je strateška usmeritev zdaj izgradnja velikih namakalnih sistemov. Na tem območju sta dva sistema, dovodni
Rolomati so prav gotovo najučinkovitejši na področju namakanja in se dobro prilagajajo različnim površinam.
8
in odvodni kanal HE Zlatoličje in HE Formin, zgoraj je možno uporabljati 12 kubičnih metrov vode na sekundo, na HE Formin pa dvakrat po pet, skupaj torej 22 kubičnih metrov. Za kmetijstvo to pomeni, da bi v razdalji 4 kilometre levo in desno od vodnega vira lahko namakali površine in še ne bi izkoristili dejanske razpoložljivosti vode.
Smiselno je graditi sistem, kjer osnovni vod ne presega 4 kilometrov, ker so stroški izgradnje potem toliko večji. Vsekakor je investicija odvisna od velikosti namakalnega sistema, sicer pa veliki namakalni sistemi funkcionirajo na velikem pritisku vode, ki ga na površini kmet potem uporablja s preprostim namakalnim sistemom. Za kulture, kot so koruza in strniščni posevki, se namakanje izvaja s tako imenovanimi rolomati, pri vrtnarjih pa pride v poštev tudi kapljični sistem, ki nudi drugačen način namakanja in je bolj primeren za vrtnine. V obeh primerih je to dodaten strošek za opremo, kar si mora zagotoviti kmet sam. OBČINA IMA PRI NAMAKALNIH SISTEMIH OSREDNJO VLOGO Želim poudariti, da osnovni namakalni sistem vodi lokalna skupnost na svojem območju z izvajalci in projektanti, v novem programskem obdobju bo nekaj več sredstev na tem naslovu. V Podravju se želimo dobro pripraviti, da bomo med prvimi v Sloveniji, ki bomo s projekti pripravljeni in bomo uporabljali razpoložljiva sredstva. Kmetijska zemljišča na območju občine Hajdina imajo idealne možnosti za namakanje, saj sta na razpolago oba kanala z virom vode, predvsem pa srednje in zgornje terase, kjer je vsaj tisoč hektarjev primernih, da jih opremimo z namakalnim sistemom. Kmetijam na tem območju bi omogočili, da dobijo eno stabilno proizvodnjo, da se živinorejci usmerijo v kulture, ki služijo živinoreji, predvsem pa v intenzivnejše kulture - v pridelavo krompirja, vrtnin, ki prinašajo še več. Tudi koruzo je smiselno namakati, a veliko bolj stroške povrnejo intenzivnejše kulture.
September 2013
80 ODSTOTKOV SOGLASIJ KMETOV MORA BITI POZITIVNIH
Želimo, da v prihodnje naraste interes za namakanje, prvi prag za projekt velikega namakalnega sistema pa je soglasje lastnikov zemljišč. Osemdeset odstotkov soglasij kmetov mora biti pozitivnih, postopek je ob obilici dokumentacije zahteven, zato tudi vse skupaj traja neko daljše obdobje. Lokalna skupnost mora potem izbrati dobrega izvajalca in nato tudi dobrega upravljavca, cilj pa je, da je sistem potem tudi dobro izkoriščen, in prav je, da se večina zemljišč na nekem območju tudi namaka. Podravje ima tukaj razvojno priložnost, da čim prej pristopi k temu in v naslednjem programskem obdobju ustvari velik premik v proizvodnji hrane.«
»IMAMO NEOMEJEN VIR VODE«
Ivan Brodnjak, strokovnjak za poljedelstvo v KGZ Ptuj, sicer tudi sam kmetovalec iz Hajdoš, dobro pozna problematiko suše in zanjo preprosto pravi, da je že vsakoletni problem, zato je tudi pomanjkanje vode na Dravskem polju tako zelo očitno. V zadnjih desetih letih sta bili morda dve leti brez katastrofalne suše, najhuje je bilo leta 2003, letos morda še nekoliko huje, poudarja Brodnjak, Ptujsko in Dravsko polje pa sta po njegovem tako med bolj prizadetimi območji Slovenije. Prepričan je, da bi se količina pridelka zvišala, če bi dodajali vodo v najhujšem sušnem obdobju. Prodnata tla Dravskega polja dejansko potrebujejo padavine, seveda največ v času intenzivne rasti, 3-5 mm vsak dan, vsakih 10 dni pa bi po ocenah Brodnjaka potrebovala 30 l/m2. Dravsko polje je izredno ugodno za proizvodnjo različnih rastlin, ne samo standardnih poljščin, pravi Brodnjak, in edini limit je voda, ki pa je imamo neomejene količine v Dravi. Kultur, ki bi bile najbolj hvaležne za namakanje, je kar veliko, samo pri koruzi bi z intenzivnim namakanjem na hektarju lahko dosegli vsaj 12 ton pridelka, strošek namakanja pa je samo tona.
Koruza, pridelana s pomočjo namakanja, da mnogo večji pridelek. Pri Ozmečevih so izračunali, da je strošek pridelave koruze na enem hektarju 1.034 evrov.
»Buče, krompir, vse vrste vrtnin so glavna priložnost za Dravsko polje in treba se je zavedati, da proizvodnje vrtnin brez namakanja ni. Zdaj imamo priložnost, ko se bodo izvajale prve komasacije na območju Slovenje vasi, Gerečje vasi, Hajdoš in Skorbe, saj se hkrati omogoča tudi možnost izvedbe namakalnih sistemov, in to brez večjih težav.
Z morebitno izvedbo komasacij in namakalnih sistemov se bo prav gotovo bistveno povečala vrednost kmetijskih zemljišč in prav to slednje si velja zapomniti. V državi za namakanje vlada izredno veliko zanimanja in prav na našem območju imamo to srečo, da imamo neomejen vir vode v bližini. Dajmo to izkoristit.«
KOMASACIJE OPLEMENITITI Z NAMAKALNIM SISTEMOM V občini Hajdina že lep čas deluje tudi poseben komasacijski odbor, ki si je že na začetku zadal nalogo, da takoj po izvedbi prvih komasacij začne priprave na komasacije tudi na preostalem območju občine. Za zdaj so tej dobri nameri zelo blizu, hkrati pa si odbor v pogovorih na lokalni in državni ravni zelo prizadeva za izgradnjo namakalnega sistema, ki bi lahko veliko doprinesel k bistvenemu napredku v kmetijstvu, večjim donosom na hektar. Sicer pa so namakalni sistemi lahko tudi velika priložnost za lastnike relativno majhnih kmetijskih površin. Če v prihodnjih letih na Dravskem polju, na območju hajdinske
Še primer koruze, ki jo je močno prizadela suša.
občine, ne bo namakanja, potem so kmetje prepričani, da ostanejo samo štiri tradicionalne kulture, v primeru namakalnega sistema pa se lahko ustvarijo pogoji za gojenje tudi do 100 različnih kultur. Silvo Drevenšek, predsednik komasacijskega odbora, pravi, da so komasacije na območju Skorbe, Hajdoš, Slovenje vasi in Gerečje vasi že odobrene, znana je odločba kmetijskega ministrstva in občina Hajdina je trenutno v izvedbi za izbiro izvajalca. Po sedaj zbranih informacijah naj bi kmetje to jesen še zadnjič orali na obstoječih površinah, leta 2014 pa že po novem ... Hkrati potekajo tudi pogovori o izvedbi namakalnega sistema na komasacijskem območju z možnostjo širitve, prvi pogoj pa je, da se tudi na preostalih površinah izvedejo komasacije.
»Kmetje, lastniki zemljišč smo bili doslej dovolj razumni, da smo se odločili za komasacije, in upajmo, da bomo dovolj razumni tudi vnaprej in bomo to oplemenitili z namakalnim sistemom na območju celotne občine Haj-dina.
Že to jesen, takoj po izbiri izvajalca komasacij, bodo vsi vključeni v komasacije seznanjeni z nadaljnjimi postopki za končno izvedbo komasacij. Upam, da bomo dovolj razsodni, da se bomo že danes začeli pogovarjati, kako bomo skupaj namakali, ne da se bomo dve leti pogovarjali, ali je namakanje rentabilno ali ne. Tega si nikakor ne smemo dovoliti.«
Besedilo in foto: TM
9
September 2013
V novem hlevu prostora za 300 pitancev
Petega julija smo bili povabljeni v Dražence, na kmetijo Ivana Gojkoška in njegove družine. Gojkoškovi se že vrsto let zelo uspešno ukvarjajo s prašičerejo in poljedelstvom, saj razpolagajo s kar 70 hektarji zemlje. Tokrat so nas povabili na ogled novega, sodobno urejenega hleva za 300 pitancev, novega silosa za žita in tovorne tehtnice, ki je prav tako velika pridobitev za kmetijo.
Gospodar Ivan Gojkošek v novem, sodobno urejenem hlevu, ki ga je na dan odprtih vrat z veseljem razkazal mnogim prašičerejcem iz Spodnjega Po-dravja.
Na dan simboličnega odprtja vseh pridobitev na kmetiji so se pri Goj-koškovih zbrali številni prašičerejci, kmetijski svetovalci, poslovni partnerji in prijatelji gospodarja Ivana. Ta je z veseljem predstavil zanimivo zgodbo kmetije, ki med drugim prisega na sodobno urejenost in nove izzive, ki
pa jih tudi v kmetijstvu kljub težkim časom ni malo. »Od našega začetka v prašičereji do danes je minilo 15 let, prej smo gojili govedo, po pojavu norih krav in takratnega pomanjkanja telet pa smo se odločili za prašičerejo. Videli smo novo priložnost, tudi z avtomatizacijo, brez veliko ročnega dela, in v tem smo tudi uspeli. Avtomatizacija na kmetiji se je obrestovala in do danes se nam je vsaka poteza, vsaka investicija dodobra obrestovala. Tokrat v uporabo dajemo hlev za prašičje pitance, ki je dograjen, v njem pa je prostora za 300 pitancev, na drugi strani pa je 60-tonska tehtnica za tehtanje težkih tovorov. Poslej lahko sami vso zrnje, vse, kar pripeljemo z njive, tudi stehtamo in tako lahko spremljamo vse zaloge na kme-
tiji, saj imamo popolnoma avtomatski sistem krmljenja, ki nam dnevno beleži porabo vsakega grama, kilograma hrane (pšenice, koruze, ječmena), ki jo pridelamo doma. Tako smo lahko vsak trenutek z vsem na tekočem. Ta naložba je v celoti pokrita z lastnimi sredstvi, smo pa uspeli tudi na razpisu, kjer nas čaka sofinancerski delež državnih in evropskih sredstev. Časi za prašičerejo resda niso najboljši, a imamo nove izzive in načrte, tja pa nas pelje potreba, ki jo vidimo na trgu. Prilagajamo se sproti, zgradimo, kar je najsodobnejše, kar spada v ta prostor, kar je navsezadnje najmanj moteče za okolje in kar nam predstavlja tudi najmanj dela.«
Besedilo in foto: TM
60-tonska tehtnica za tehtanje težkih tovorov je nova pridobitev na Gojkoškovi kmetiji.
Pri Gojkoškovih se je ob simboličnem odprtju novih pridobitev zbralo veliko ljudi, med njimi tudi svetovalci s ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda.
10
September 2013
Ekološka kmetija Meglič varuje okolje
Pred dvema letoma se je Damjan Meglič iz Skorbe odločil za ekološko kmetovanje, s poudarkom na vzreji ekoloških piščancev. K temu ga je spodbudilo dejstvo, da ima velik del kmetijskih površin na vodovarstvenem območju. Na teh površinah je takšna oblika kmetovanja zelo dobrodošla, saj je uporaba škropiv na njih prepovedana.
Najprej je bilo treba urediti vso dokumentacijo, kar mu ni povzročalo večjih preglavic. Dvanajst hektarjev veliko kmetijo je iz konvencionalnega kmetovanja preusmeril v ekološko. Za to je bilo treba izpolniti določene pogoje, kot so prijava v kontrolo in certifikacija ekološkega kmetovanja, pogodba o kontroli in včlanitev v združenje za ekološko kmetovanje. Obdobje preusmeritve traja najmanj dve leti. Kot razlaga Damjan, imajo zdaj že vsi njegovi pridelki certifikat, to je uradni dokument, ki potrjuje skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta pridelkov, živil in krmil, z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. »Pri takšnem načinu kmetovanja se ne smejo upora-
bljati mineralna gnojila ali škropiva. Dovoljena so samo organska gnojila, kot je hlevski gnoj. Treba je prilagoditi tudi kmetijsko mehanizacijo, saj je obdelava zemlje nekoliko drugačna, več je "česanja", kultiviranja,« dodaja Damjan.
VZREJA EKOLOŠKIH PIŠČANCEV
Na njivah seje predvsem žitarice, kot so koruza, ječmen, oves, pšenica. Med drugim poudari, da je na njegovih njivah kar dve tretjini manj pridelka kot na tistih, ki jih obdelujejo intenzivno. Prav zato je njegova osrednja dejavnost vzreja ekoloških piščancev iz Avstrije. V ta namen je prilagodil že obstoječo stavbo, v kateri so bile pred tem nesnice. V hlevu ima pro-
Piščanci so najraje v »zimskem vrtu«.
stora 7000 piščancev, ki rastejo 10 tednov in se hranijo izključno z ekološko pridelano hrano. Prostori morajo biti prilagojeni vsem standardom, ki jih določajo zakoni ekološke vzreje. Piščanec ima pri tem načinu dvakrat večji izpustni prostor kot tisti, ki so na prostem. Od vsaj šestega tedna naprej morajo imeti pitanci čez dan stalen izpust na zelene površine. Na enem kvadratnem metru je lahko 10 piščancev, pašnik pa mora biti tako velik, da je na štirih kvadratnih metrih eden. Posebnost farme je tako imenovani »zimski vrt«, kjer so najraje. To je pokrit prostor med notranjo stavbo in pašnikom. V takšni vzreji rastejo počasneje in za doseganje teže za zakol potrebujejo najmanj 10 tednov. Piščance proda v Avstrijo in so za zdaj na voljo kupcem na avstrijskem trgu. Po Damjanovem mnenju je tako pridelano meso izredno zdravo in kakovostno.
Prihodnje leto bi lahko krmili piščance z lastnimi surovinami, a se za to ne bodo odločili. Pridelek bodo raje zamenjali za ekološko hrano iz Avstrije. »Tako bomo imeli manj težav z vsemi potrebnimi dovoljenji,« pravi Damjan in dodaja, da skuša pri kmetovanju upoštevati zakonitosti narave. Mlademu gospodarju pri tem pomaga tudi njegova družina.
11
September 2013
Odkrivati je namreč treba stara znanja in hkrati preučiti veliko novosti, ki jih prinaša ekološko kmetovanje. Slednje poudarja gospodarjenje v sožitju z naravo, ohranjanje rodovitnosti tal z večanjem humusa in uporabe organskih gnojil. Pomembno prispeva tudi k ohranjanju rodovitnih tal, pridelave zdravih živil, zaščite naravnih življenjskih virov in biološke raznovrstnosti. Damjan Meglič z ekološkim kmetovanjem pomembno prispeva k varovanju okolja. Med drugim nadaljuje tradicijo naših prednikov, ki so kmetovali bolj povezano z zemljo. Vsekakor je njegova odločitev lahko spodbuda tudi vsem mladim, da se odločijo za življenje in delo na kmetiji.
Besedilo in foto: Estera Korošec
Ajda se vrača na naša polja.
Varnost na poti v šolo zelo pomembna
Prvi šolski dan in tudi vsi kasnejši so še kako pomembni s stališča varnosti v prometu. Odrasli smo vzgled otrokom in tega se moramo zavedati vsak dan znova, še posebej ob začetku šolskega leta, ko sta otroška razigranost in veselje v ospredju. Za varno pot otrok v šolo in domov so v prvem tednu pouka po vsej Sloveniji skrbeli številni policisti, redarske službe in mnogi prostovoljci, nič drugače pa ni bilo v občini Hajdina.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina je tudi letos pred začetkom novega šolskega leta pripravil preventivne aktivnosti za večjo varnost otrok na šolskih poteh v sodelovanju z občino, šolo, policijo in prostovoljci iz društva
upokojencev in planinskega društva Hajdina, in prav slednji so pešcem in kolesarjem pomagali prečkati cesto na izpostavljenih in nevarnih odsekih. Tudi letos je bila akcija zelo uspešna in prav zaradi tega prometnega dogodka so se vsi sodelujoči v preventivni
akciji zbrali za skupno mizo v gostilni Koštomaj, kamor jih je v petek, 6. septembra, povabil hajdinski župan mag. Stanislav Glažar. Poleg njega se je ekipi za dobro sodelovanje in uspeh akcije zahvalil podžupan Franc Mlakar ter jih spomnil, da jih ob letu čakajo nove obveznosti, v imenu SPV-CP pa se je vsem sodelujočim v akciji zahvalil podpredsednik Karl Svenšek. Da je bila akcija uspešna, je potrdil tudi policist Igor Levstik, ki je ob tem izrazil željo, da ostanejo na tem nivoju, da spodbujajo mlade, da se v šolo odpravijo peš ali s kolesom, a brez čelade nikakor ne. Potrdil je, da bodo policisti tovrstne akcije nadaljevali tudi v prihodnje, vse v skrbi, da se ne pripeti prav nobena prometna nesreča. Sicer pa tako člani društva upokojencev Hajdina kot tudi planinskega društva z veseljem pristopijo k takim akcijam, in kot so dejali prav vsi prostovoljci, jim je v veselje in zadovoljstvo pomagati najmlajšim v prometu.
Ekipa, ki je v prvih šolskih dneh skrbela za čim bolj varen začetek novega šolskega leta.
12
September 2013
Opozorili so tudi na nekatere črne prometne točke, na nevarne odseke v bližini šole, kjer na pešce in kolesarje preži dodatna nevarnost, ter hkrati izrazili željo, da bi bilo lepše videti, če bi več otrok hodilo peš ali s kolesom v šolo. S tem se je strinjala tudi ravnateljica Vesna Mesarič Lorber, ki se je prav tako vsem sodelujočim v akciji zahvalila za trud in prizadevanja, da bi našim otrokom omogočili varno pot v šolo.
Vesna M. Lorber, ravnateljica
Prečkanje ceste Ptuj—Kidričevo je na tem odseku zelo nevarno, zato šolarjem priporočamo, da so še posebej previdni.
H
Prvošolci so se z učiteljico Tatjano in vzgojiteljico Dragico seznanili s pravili varne poti v šolo. Na poti jih je spremljal tudi policist Igor.
Spoštovani starši,
da vaši otroci prihajajo v šolo peš ali s kolesom, zelo spodbujamo tudi na šoli. Opozorili bi vas radi, da svoje otroke opomnite, da pri vožnji s kolesom uporabljajo kolesarsko čelado.
V prejšnjem tednu smo imeli policijsko kontrolo, ki nas je
opozorila, da učenci kolesarskih čelad nimajo. V prvem
tednu so na to opozarjali, v naslednjih dneh pa se lahko
zgodi, da bodo sledile denarne kazni.
Tako vas prosimo, da vplivate na svoje otroke, da bodo na
svoji poti v šolo varni.
Naj velja: Pametno glavo varuje čelada.
Veliko bolj varna je izbira novoasfaltirane ceste od Gerečje vasi, mimo vodovoda Skorba do hajdinske šole.
Varno čez prehod za pešce pri hajdinski šoli. Tokrat je šlo za vajo.
13
September 2013
Uspešno v novo šolsko leto!
Ravnateljica je učencem predstavila letošnjo učiteljsko ekipo, posebej pa razrednike posameznih razredov in učiteljico v prvem razredu Tatjano Habjanič, ob njej bosta s prvošolci še vzgojiteljica Dragica Rozman in Nataša Štumberger v podaljšanem bivanju. Učencem je med drugim predsta-
Varno čez prehod
Člani Društva upokojencev Hajdina so tudi letos ob začetku šolskega leta sodelovali v akciji za varno pot šolarjev. Marijo Repič in Antona Cestnika smo ujeli v objektiv na prehodu čez cesto Kidričevo-Ptuj na Zg. Hajdini, kjer je promet bistveno večji kot pred časom, ko še ni bilo avtoceste.
S. Brodnjak
V novo šolsko leto polni izzivov in pričakovanj
Poletnih počitnic je konec in 2. septembra se je začelo novo šolsko leto. Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v novem šolskem letu pouk obiskuje okoli 160.000 učencev, od tega je letos 20.368 prvošolcev, 25 jih obiskuje OŠ Hajdina. Na prvi šolski dan sta jih posebej pozdravila tudi ravnateljica Vesna Mesarič Lorber in hajdinski župan mag. Stanislav Glažar, sicer pa je bilo ta dan zelo živahno pred hajdinsko šolo, kjer so se zbrali vsi letošnji učenci, učitelji, pridružili so se jim nekateri starši.
vila nekaj novosti na šoli in v samem učnem programu, izpostavila nekatere dodatne, obogatitvene vsebine, projekte, v katere se šola vključuje. Občini Hajdina in županu se je ob tej priložnosti posebej zahvalila za trud in nove pridobitve, hkrati pa izrazila željo po dobrem, vzornem sodelova-
Učence hajdinske šole sta na prvi šolski dan pozdravila ravnateljica Vesna Mesarič Lorber in župan mag. Stanislav Glažar ter v popotnici za novo šolsko leto strnila veliko dobrih želja.
nju skozi celo šolsko leto. Župan Glažar je najprej izrazil veselje, da bo tudi v novem šolskem letu hajdinsko šolo obiskovalo lepo število učencev, kar je nedvomno dokaz, da se na tej šoli dobro dela. Obljubil je, da se bodo v občini trudili učencem omogočiti najboljše pogoje za delo, velik del obljub so že izpolnili z novim igriščem z umetno travo v šolskem športnem parku, občina pa bo po županovih besedah skrbela za varne šolske poti.
Novo šolsko leto prinaša tudi nekaj novosti, poleg devetega razreda bo po novem nacionalni preizkus znanja obvezen tudi za šesti razred, za učence tretjih razredov pa se uvaja številčno ocenjevanje.
14
September 2013
Kot novost je šolski minister omenil drugačno poimenovanje vzgojnih predmetov, ki bodo po novem brez oznake »vzgojni« in bodo od zdaj navedeni kot šport, likovna umetnost, glasbena umetnost, domovinska in državljanska kultura ter etika.
Tatjana Mohorko
POČITNICE
Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prve oziroma jesenske počitnice letos učence in dijake čakajo 28. oktobra, trajale pa bodo do 1. novembra.
Nato si bodo lahko po slabih dveh mesecih trdega dela odpočili med novoletnimi počitnicami, ki bodo med 25. decembrom in 1. januarjem. Zimske počitnice bodo, kot smo vajeni, potekale v dveh izmenah. Prvi bodo med 17. in 21. februarjem na smučanje lahko odšli učenci in dijaki z območja Gorenjske, Goriške, Notranjsko-Kraške, Obalno-Kra-ške, Osrednjeslovenske in Zasavske regije ter iz občin Kočevje, Sodražica, Loški potok, Osilnica, Kostel. Za njimi bodo med 24. in 28. februarjem na počitnicah učenci in dijaki z območja Jugovzhodne Slovenije, razen zgoraj naštetih občin, ter Koroške, Podravske, Pomurske, Savinjske in Spodjeposavske regije. Sledi guljenje šolskih klopi vse do 28. aprila, ko na stopijo spomladanske počitnice, ki bodo trajale do 2. maja. Pred tem je pouka prost dan le še 21. april, ko je velikonočni ponedeljek.
Pouk se bo zaključil 24. junija, učenci in dijaki pa si bodo nato med poletnimi počitnicami nabirali moči za novo šolsko leto.
Skupno učence in dijake čaka 24 pouka prostih dni. Vir: www.siol.net
Prvošolci prvič v svojem razredu
15
September 2013
Županova čestitka za Majo, Tajo in Boštjana
V drugi polovici avgusta so se 47. mednarodnih iger šolarjev v kanadskem mestu Windsor udeležili tudi trije mladi ptujski športniki, doma iz občine Hajdina: Maja Bedrač, Taja Glažar in Boštjan Nahberger. Iz Slovenije se je iger udeležilo okoli 100 otrok iz osmih mest, poleg Celja še iz Maribora, Murske Sobote, Pesnice, s Ptuja in Raven na Koroškem, iz Slovenj Gradca in Velenja.
trenerje ter spremljevalce je hajdinski župan mag. Stanislav Glažar, ki jih je v Kanadi tudi spremljal, pripravil še poseben sprejem v domači občini ter se jim zahvalil tudi za dobro promocijo Hajdine.
»Združil nas je pomemben športni dogodek in ponosen sem, da so bili naši trije mladi športniki del ekipe Ptuja, kjer tudi sicer trenirajo in tekmujejo. Ponosen sem tudi, da imamo v občini Športno zvezo, ki je vzor daleč naokoli, zelo ponosen pa sem na vse mlade športnike, ki nas vedno znova presenečajo z dobrimi rezultati. Za nas je rezultat z iger v Kanadi vrhunski, zato vse čestitke ekipi, ki je zaslužna za tako dobre uvrstitve, še posebej pa čestitka Maji, ki je bila daleč v ospredju,« je še dodal župan.
Uspeha atletinje Maje Bedrač se je v Kanadi veselil tudi hajdinski župan mag. Stanislav Glažar.
Barve Ptuja je tokrat zastopalo enajst mladih športnikov, ki so nastopili v atletiki in tenisu, med dobitnicami medalj pa je tudi Maja Bedrač, ki je osvojila zlato medaljo v skoku v daljino in tako ubranila lanski naslov iz Južne Koreje, zlatu pa je dodala še bron v teku na 100 metrov. Na igrah, ki jim pravijo kar mini olim-pijada, so se merili otroci iz 31 držav in 81 mest, Slovenci pa so na igrah znova pokazali veliko znanja in izkušenosti. Za mlade športnike in njihove
Maja, športnica leta v občini Hajdina, je znova blestela na igrah mladih športnikov. Čestitamo!
Boštjan je nastopil v štafeti 4 x 100 metrov, ki je osvojila odlično četrto mesto.
Taja Glažar se je dokazala na teniškem igrišču, kjer se je počutila kot »prava« športnica, za še boljši rezultat pa je obljubila, da se bo prihodnjič bolj potrudila.
16
September 2013
»IGRE SO ODLIČNA PRILOŽNOST ZA MLADE ŠPORTNIKE«
Da je šport v občini Hajdina dobro razvit, je poudaril predsednik ŠZ Hajdina Sandi Mertelj, sicer tudi direktor Zavoda za šport Ptuj, hkrati pa dodal, da imajo mladi že zdaj dobre pogoje za vadbo, letos so te še izboljšali, tudi z igriščem z umetno travo in atletsko stezo. Mednarodne igre šolarjev so po besedah Mertlja odlična priložnost za mlade športnike, ki se lahko dokažejo na velikih športnih dogodkih. Na sprejemu so vtise strnili tudi Maja, Taja in Boštjan, ki so se iz Kanade vrnili z lepimi vtisi in dobro razpoloženi, kar je prav gotovo odlična motivacija za nadaljevanje športne kariere. Dobri so tudi vtisi trenerjev Anice Ternovšek, ki je bila vodja ekipe in že petič na teh igrah, Aleša Bezjaka, Zorana Krajnca in Brine Ternovšek.
TM
Utrinek s prijetnega sprejema v občini Hajdini
V občinski hiši udeleženca lepotnih tekmovanj
V prostorih občine Hajdina je bil 4. septembra krajši sprejem za udeleženca lepotnih tekmovanj, ki sta se vsak v svoji kategoriji odlično odrezala in postala prepoznavna v širšem slovenskem prostoru.
Župan mag. Stanislav Glažar je na krajše druženje povabil 17-letno gimnazijko Taro Tanito Kiseljak iz Gerečje vasi, ki je postala prva spremljevalka na tekmovanju mis bikini, in Simona Šimeka iz Hajdoš, ki se je uvrstil v finale tekmovanja mister Slovenije. Čestital jima je za ta uspeh in hkrati zahvalil za promocijo, ki sta jo s tem naredila domači občini.
TM
Po prijetnem klepetu, v katerem sta Tanita in Simon povedala vsak svojo zgodbo doživetij, so trenutek izkoristili še za skupno fotografijo, na kateri se jim je pridružila še direktorica občinske uprave
Valerija Šamprl.
17
September 2013
Lipov list pritrdila tudi občina Hajdina
Ultramaratonski kolesar Radovan Skubic Hilarij je v okviru svojega podviga 211 lipovih listov za zeleno Slovenijo v juliju obiskal tudi hajdinsko občino. Pred občinsko zgradbo ga je sprejel podžupan občine Hajdina Andrej Tkalec, ki je na skupen zemljevid Slovenije simbolno pritrdil svoj lipov list.
V dvanajstih dneh je Hilarij obiskal 159 občin, na kolesu prevozil 2.200 kilometrov in v slovenske kraje iz Srca Slovenije dostavil zeleno sporočilo, s katerim opozarja na pomen povezo-
vanja in varovanja okolja, svojo pot pa je uspešno zaključil 3. avgusta v Zagorju ob Savi, od koder je Hilarij doma.
TM
Hajdina ena od postaj francoskega popotnika
Francoz Hubert Morel je že dolgo let zvest pohodništvu in za njim je več kot 10 tisoč prehojenih kilometrov, največ po poti sv. Martina Tourskega, in v letošnjem letu se je znova odpravil na dolgo pot. S seboj je poleg najnujnejše prtljage vzel še svoj potni list in romarsko izkaznico, ki so mu jo podelili v evropskem kulturnem centru sv. Martina Tourskega. Prav v to izkaznico je Hubert dobil tudi žig občine Hajdina.
V prostorih občine Hajdina je bilo zanimivo pogledati tudi zemljevide, ki jih ima Francoskega popotnika in našega planinca Uroša Vidoviča je v prostorih občine na razpolago popotnik Hubert, ki se za vsako pot po svetu sicer dobro opremi. Hajdina sprejela direktorica občinske uprave Valerija Šamprl.
V prostorih občine ga je v spremstvu našega domačega planinca Uroša Vidoviča na deževni torkov dan, 17. septembra, sprejela direktorica občinske uprave Valerija Šam-prl. Od Ptujske Gore, kjer je noč prej francoski popotnik tudi prenočil, do Hajdine se mu je na poti pridružil Vidovič, ki pot sv. Martina Tourskega na domačih tleh zelo dobro pozna. Na Hajdini so popotnika seznanili z nekaj posebnostmi in znamenitostmi občine, takoj po obisku v občinskih prostorih pa so mu pokazali še Martinovo cerkev, na
kateri je tudi nameščena Martinova stopnja, ob njej pa postavljen zemljevid znamenite evropske kulturne poti. Hubert Morel je bil navdušen nad Hajdino in njeno okolico, nad prijaznostjo ljudi v Sloveniji, ki mu z veseljem priskočijo na pomoč, o svojih popotniških doživetjih pa tako sproti na blogu obvešča javnost. Verjamemo, da bo kaj zanimivega napisal tudi o Hajdini.
Besedilo in foto: TM
18
September 2013
Na poti do romarskega cilja so se ustavili v Gerečji vasi, kjer jih je pred gasilskim domom čakalo okrep-čilo.
Njihova romarska pot pelje čez haj-dinska polja in čez eno samo vas, Gerečjo vas. Letos smo jih spremljali med potjo, kjer smo jih ujeli pri molitvi pri obnovljenem Cestnikovem križu. Pater Branko Cestnik iz župnije Frankolovo je v letošnjem letu poskrbel za obnovo celotnega Cestnikove-ga križa, ki ga je v letih od postavitve že pošteno načel zob časa. Obnovo je zaupal g. Venčeslavu Galunu, upokojenemu pleskarju, ki se z obnovo nabožnih znamenj sedaj ukvarja lju-
Na romanju od Hajdine do Slovenje vasi
Kakor vsako leto na praznik 15. avgusta se na romarsko pot s kolesi podajo haj-dinski romarji. Začetek romarske poti je kot običajno pri kapeli na Zg. Hajdini, pot pa se konča v Slovenji vasi, kjer se udeležijo slavnostne maše v tamkajšnji cerkvi, posvečeni Mariji Vnebovzeti.
biteljsko, in tako je tudi Cestnikov križ dobil novo, svežo podobo. Nato smo romarje pospremili še do gasilskega doma v Gerečji vasi, kjer so
se na hitro okrepčali, za kar je poskrbel, kakor vsako leto, tamkajšnji vaški odbor.
Besedilo in foto: MI
Žegnanje obogatila ponovitev zlate maše
Letošnje avgustovsko žegnanje na praznik Marijinega vnebovzetja v Marijini cerkvi v Slovenji vasi je bilo še posebej slovesno. Prelat Vinko Vegelj, ki je skupaj z domačim župnikom naddekanom Marijanom Feslom vodil slovesno mašo, je imel ponovitev svoje zlate maše.
Posebno darilo za zlatomašnika - novi mašniški plašč	Slavljencu so v spomin zapeli pevci cerkvenega pevskega zbora župnije sv. Mar-
tina pod vodstvom organistke Irene Cestnik.
19
September 2013
Prijetno je bilo tudi po praznični maši pred cerkvijo, kjer so domačini že po tradiciji poskrbeli za bogato pogostitev.
Praznični utrinek z žegnanja v Slovenji vasi
V pridigi je zlatomašnik spomnil na zgodbe iz Marijinega življenja, dotaknil se je tudi krize v Sloveniji in ob tem dejal, da v teh časih živimo odtujeno. Spraševal se je tudi o vrednosti življenja z upanjem, da na glas razmišljamo, ali je naše življenje vredno živeti. Po besedah Veglja je osamo-
svojitveni čudež, da smo Slovenci 15. avgust sprejeli za praznik, saj ima Marija navsezadnje v zgodovini slovenskega naroda pomembno vlogo. Svečani dogodek so s petjem obogatili pevci župnijskega pevskega zbora in mladi pevci iz Slovenje vasi, domače gospodinje, člani gasilskega, špor-
tnega društva ter vaškega odbora pa so po maši poskrbeli za prijetno druženje in bogato pogostitev.
Besedilo in foto: TM
Draženski križ v novi podobi
Čudovit sončen dan je spremljal svečani dogodek v Dražencih v soboto, 14. septembra, ko je naddekan Marijan Fesel na praznik povišanja sv. križa daroval mašo in opravil slovesen blagoslov na novo postavljenega draženskega križa. Na slovesnosti so se zbrali številni domačini, v pesmi so se jim pridružili ljudski pevci KPD Hajdina in organistka Irena Cestnik, pri pogostitvi pa draženske gospodinje.
Križ je kot kažipot, mnogokrat znamenje zaobljube nekoga in verjetno ima obnovljeni draženski križ prav posebno zgodbo. Naddekan Marijan Fesel je znameniti vaški križ blagoslovil 14. septembra.
O draženskem križu iz zgodovine ni ohranjenih nobenih podatkov, znano je le, da naj bi bil postavljen ob koncu prve svetovne vojne, potem sta ga leta 1955 obnovila domačina Jernej Klaneček in Jaka Gojkošek, lani pa ga je že močno načel zob časa. Še preden je domačin Aleksander Krajnc lahko kaj ukrenil in poskrbel za njegovo obnovo, je križ na božično jutro 2012 klonil času, padel in bil precej poškodovan. Potem Sandi ni več čakal, temveč je hitro ukrepal, začel nabavo materiala in izdelovanje novega križa, pri ponovni postavitvi in urejanju okolice pa je dobil pomoč mnogih dobrih
ljudi. Prav vsem je danes hvaležen, je povedal v svojem kratkem nagovoru, kjer se je posebej zahvalil tudi nekaterim posameznikom in obrtnikom, tudi občini in župniji Hajdina. Posebno zahvalo je Sandiju in ekipi ljudi, ki je pomagala pri ponovni postavitvi draženskega križa, namenil tudi predsednik vaške skupnosti Dušan Lah, naddekan Fesel pa je v pridigi lepo predstavil simboliko križa v našem življenju, njegov pomen in upanje, ki sije iz tega simbola. Tistim, ki se bodo vozili mimo njega ali se tukaj ustavili, ga častili, bo prav gotovo dajal neko upanje in veder pogled v prihodnost.
20
o
Na slovesnosti ob križu se je zbralo veliko ljudi.
Z vso hvaležnostjo se je zahvalil San-diju, ki je v obnovo in ponovno postavitev križa vložil mnogo dela in svojega truda, predvsem pa je križ obnovil
z ljubeznijo in spoštovanjem do preteklosti, do simbola, na katerem je naš Odrešenik, je dodal. Idejo naddekana, da bi se pri draženskem križu ob letu
spet srečali, pa so Draženčani pozdravili z aplavzom in zadovoljstvom.
Besedilo in foto: TM
Po Flegeričevih stopinjah na Kog
Na kaj pomislite, ko slišite besedo Kog? Na Stanka Čurina in njegovo zlato kapljico, ki jo spoštujejo daleč po svetu (celo na Japonskem), prav gotovo. Na srečo so mu začeli slediti tudi sokrajani in danes si je treba samo vzeti čas, pa lahko prehodiš, prekolesariš ali pa se pustiš popeljati po čudovitih poteh in stranpoteh tega dela Jeruzalemsko-Ormoških goric. Tudi lastniki avtodomov radi poiščejo tukaj svoj mir.
Dva Milana Hlebca (oče in sin - z rdečima predpasnikoma) sta nas z družino gostoljubno sprejela na dvorišču turistično-vinogradniške kmetije Hlebec.
To smo spoznali vsi, tudi nekateri člani TD Mitra Hajdina, ki smo se odzvali povabilu Turističnega in kulturnega društva Kog, ki je skupaj z Znanstvenoraziskovalnim središčem Bistra s Ptuja na spoznavni nekajurni potep po Kogu z vozilom Steyr kluba Kog popeljalo skupino popotnikov, presenečenih, kaj vse lahko doživi njihov gost po zaslugi turističnih ponudnikov z najrazličnejšimi vsebinami. Pot smo pod vodstvom domačinov Anice Pevec in Toneta Luskoviča začeli v Vodrancih, pri hiši, kjer se je leta 1841 rodil Božidar Flegerič, izobraženec, ljudski pesnik, pevec, pisatelj, ki je govoril sedem svetovnih jezikov, osnovna znanja pa usvajal v Ljudski šoli na Kogu. Po njem se tudi imenuje tri do štiri ure dolga Božidarjeva po-hodniška pot.
Prva postaja je bila na turistično-vino-gradniški kmetiji Hlebec na Kogu, kjer so nam poleg tega, kar sodi v njihovo vinsko-kulinarično ponudbo, pokazali tudi Vrt skulptur in zbirko slik, nastalih na 10. mednarodni likovno--kiparski koloniji Hlebec - Kog 2013.
21
September 2013
Po Flegeričevih stopinjah smelo stopa kar lepo število zanesenjakov, tudi izletniki ali zgolj naključni obiskovalci Koga, kakršni smo bili tokrat mi. Z vozilom Steyr kluba Kog smo potovali po Kogu in krenili izpred Flegeričeve rojstne hiše.
Sledil je obisk Zeliščarstva Prapotnik v Jastrebcih, ki se že dolga leta ukvarja z vzgojo zelišč in pripravo čajev, začimb za kulinariko in zeliščnih sirupov. Marsikaj z zeliščnega vrta
pa domača gospodinja umeša tudi v različne skutno-pe-karske dobrote.
Srečali smo se z udeleženci III. likovne kolonije, ki so ravno tiste dni ustvarjali pod pokroviteljstvom PRA-Vina in Apartmaja Kog ter razstavljali svoja dela iz prvih dveh kolonij. Kmečke žene s Koga so pripravile v okviru Turističnih dni na Kogu bogato razstavo domačih jedi, peciva, pijač in izdelkov.
Pred osnovno šolo so nam zaplesali in zapeli komaj dve leti delujoči folkloristi, ki se lahko pohvalijo, da so vsi že srečali abrahama. V dvorani je nato sledila okrogla miza z naslovom Možnost za razvoj, promocijo in trženje stalnih turističnih ponudnikov potencialov na Kogu in v destina-ciji, skozi katero so oblikovali zaključke, da je povezovanje turističnih krajev in subjektov nujno potrebno na še višjem nivoju, kot je bilo do sedaj; vključevanje pridelkov in živilskih izdelkov iz okolice v kulinariko turističnih centrov kljub zahtevnim sistemom dobave v večjih turističnih podjetjih. Potrebna bosta tudi močnejša promocija v sami destinaciji in utrjevanje zavesti o kakovostni in zanimivi ponudbi v omenjenih krajih.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Otroci iz KD Skorba pred novimi izzivi
V soboto, 7. septembra, so se pred domom krajanov Skorba zbrali mladi gleda-liščniki in otroci, ki tako ali drugače sodelujejo in pomagajo pri prireditvah, ki jih organizirata KD Skorba in vaški odbor Skorba.
Otroci so pokazali, da obvladajo tudi gumitvist.
Namen druženje je bil, da bi se skupaj malce poveselili in se dogovorili za naprej, čakata jih namreč pestra jesen in zima. Ker je jesenski čas v Skor-bi zaznamovan s prireditvijo Skorba trga in preša, na kateri poteka vse na stari način, tako kot se je to delalo včasih, se je predsednica KD Skorba Renata Gabrovec odločila, da ta stari način doživi tudi skupaj z otroki, skozi stare ljudske igre na prostem. Re-
Otroci so tekmovali v teku z vrečami. Verjemite, da ni tako lahko, kot je videti.
nata pravi, da preveč otrok preživlja svoj prosti čas doma pred televizijo
in pred računalnikom, zato se je odločila za tako razgiban in pester dan.
22
September 2013
Otroci so uživali ob skakanju kolebnice in gumitvista, imeli so tudi tekmovanje v teku v vrečah, na tla so narisali polje in se igrali ristanc, metali so tudi frnikole in preživeli čudovito tematsko obarvano popoldne. Druženje so zaključili na moderen način, saj so se peš odpravili na zasluženo pico in sok.
Za podmladek se v KD Skorba ni bati, saj otroci z veseljem hodijo na gledališke vaje in kulturne prireditve, na katerih tudi sodelujejo. Predsednica KD Skorba je vesela, da imajo v društvu toliko pridnih otrok, ki radi pridejo v dom krajanov na gledališke vaje in z veseljem sodelujejo na raznih prireditvah.
Besedilo in foto: Tanja Furek
A
Tako pa so na moderen način zaključili športno obarvano popoldne.
PREGLEDNIK
NAPOVEDNIK
KD DRAŽENCI
V	KD Draženci pridno načrtujejo novo dramsko delo za novo igralsko sezono. Še vedno pa se utrjujejo s predstavo Kripl, s katero se bodo predstavili na državnem nivoju, kamor so se uvrstili.
KPD STANE PETROVIČ HAJDINA
V	juliju in avgustu je »potekalo« pospravljanje po praznovanju 100-letnice društva, sicer pa so si člani društva privoščili nekaj počitka, razen ljudski pevci in pevke, ki redno hodijo na prireditve drugih.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA
Ekipa članic je 14. julija sodelovala na državnem tekmovanju v kuhanju »kisle župe« v Jakobskem Dolu. Juha je bila očitno zelo dobra, saj so obiskovalci vso pojedli, uvrstitev pa kot običajno - bronasta jakobska kuhla. 20. julija so sodelovale na rimskem taboru pri 1. mitreju na Hajdini. 10. avgusta so na povabilo občine Varaždinske Toplice sodelovale na dnevu Varaž-dinskih Toplic »Lovrečevo«. Pripravile so razstavo ročnih del in se pomerile v kuhanju golaža. Tamkajšnja županja jim je podelila posebno zahvalo in jih povabila tudi v prihodnje.
Med 22. in 25. avgustom so sodelovale na rimskih igrah, ki so letos potekale v bližini 1. mitreja na Hajdini. Pripravljale so pogostitev za goste iger - jedi po rimskih receptih.
V	septembru so pripravile piknik za članice. DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS
Članice DŽD Gerečja vas so se v juliju udeležile 5. državnega tekmovanja v kuhanju »kisle župe« v Jakobskem Dolu, v avgustu so z njive z bučami čistile plevel oz. am-brozijo ter se začele pripravljati na zadnjo, 10. Bučijado.
V	začetku septembra so priprave potekale tudi z OŠ Hajdina, ki se bo letos aktivno priključila projektu Bučijada. Hkrati so potekale intenzivne pevske vaje, saj je pred člani MePZ naporna jesenska sezona.
KD HAJDOŠE
Štajerski frajtonarji so 17. julija nastopili v Termah Ptuj in zabavali občinstvo kot predskupina zelo znane glasbene zasedbe Gadi.
Prvi vikend v septembru so izvedli intenzivne vaje z mlajšo skupino Štajerskih fraj -tonarjev.
KPD STANE PETROVIČ HAJDINA
V	septembru in oktobru bodo potekale priprave za novo lutkovno igrico in novo dramsko delo.
Ljudski pevci imajo v oktobru koncert v Izoli.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA
Na povabilo društva žensk »Preslice« bodo 29. septembra sodelovale na prireditvi »Plac na gmajni« v Sračincu.
Konec septembra bodo organizirale trganje in kožuhanje koruze, datum je odvisen od vremena.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS
Po končani zadnji in tudi jubilejni 10. Bučijadi bodo članice DŽD Gerečja vas priskočile na pomoč domačim gasilcem pri pogostitvi in predstavitvi kraja in društva, ko bodo v Gerečji vasi gostili članice gasilskih društev iz Slovenije. V oktobru nameravajo pomagati tudi pri posodobitvi in ureditvi kuhinje v gasilskem domu in izpeljati še kakšno kuharsko delavnico v posodobljeni kuhinji.
V	novembru jih čaka že tradicionalni 11. turnir v ženskem »paver šnopsu«. Za vmesno dogajanje in sodelovanje poskrbijo tudi druga društva.
KD HAJDOŠE
V	začetku oktobra bodo organizirali izlet za člane društva, medse pa povabili tudi simpatizerje. Tokrat se bodo odpravili na odkrivanje prelepega Prekmurja. Sodelovali bodo na prireditvi Ob vaški lipi, pripravljajo pa se tudi že na 14. Štajersko frajtonarico.
Pripravila: Sanja Kokol
Likovniki, 2. oktobra se srečamo
Vse, ki ste se odzvali povabilu k sodelovanju v novoustanovljeni Likovno-fo-tografski sekciji občine Hajdina, obveščamo, da bo prva naša učna ura začela teči v sredo, 2. oktobra 2013, ob 18.00. Zbrali se bomo v avli Osnovne šole Hajdina, kjer so nam zagotovili likovno učilnico in strokovno vodjo gospo Romano Kiseljak. Svinčnik HB, risalni blok, zvezek za kaj zapisati in obilica dobre volje so za začetek vse, kar potrebujemo. Pripeljite s seboj še koga!
Silvestra Brodnjak
23
September 2013
Atila - šiba božja izpod peresa Ivana Sivca
Pred letom dni smo objavili vest, da se je na Hajdini in in fotograf Ivan Sivec.
Ivan Sivec z Rimljankami s Hajdine ob lanskem obisku rimskih iger
j mudil najbolj plodovit slovenski pisatelj, pesnik, novinar
Obiskal je začetek Rimskih iger, se srečal s hajdinskim županom mag. Stanislavom Glažarjem in nekaterimi izobraženci s Ptuja in iz okolice ter začel snovati ideje za zadnji del tetralogije o Rimljanih na Slovenskem. Danes lahko sporočimo veselo novico, da je zgodba z naslovom Atila - šiba božja, ki se dogaja tudi na Ptuju in Hajdini, dokončana in čaka na lektoriranje. Če bo vse po načrtih, bomo v letu 2014 lahko vzeli v roke najnovejše Sivčevo delo, ki bo toliko bolj zanimivo, saj nam bo razkrilo marsikaj od tega, česar v zgodovinskem strokovnem jeziku mogoče nismo vedno dobro razumeli.
Besedilo in foto: SB
Folklorni kimavčevi večeri 2013
Mednarodni festival »Folklorni kimavčevi večeri« vsako leto združi folkloriste različnih narodov Evrope. Festival, ki bo letos potekal že tretjič, pripravlja Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na Ptuju. Program dosedanjih dveh festivalov je bil osredotočen pretežno na Ptuju, letos pa se koncept nekoliko spreminja in festival se seli tudi v druge občine. Na ta način želimo organizatorji festivala tovrstno kulturno ustvarjanje približati čim širši množici in hkrati pritegniti k sodelovanju lokalna folklorna društva in skupine.
1111	TTT^^t^^^M^M Letos bo festivalsko dogajanje potekalo med 25. in 28.
^Sn^O 5 ■■	septembrom. Kot uvod bomo v sredo, 25. 9., pripravili
tamburaški koncert, pomešan z rokovsko glasbo. Rdeča nit pa bo seveda ljudska glasba. Naslednje dneve se bodo predstavile različne folklorne skupine na več lokacijah: na Destrniku, v Majšperku, Kidričevem in v Markovcih. Nastopile bodo folklorne skupine iz Bolgarije, Slovaške, Hrvaške, manjšinska madžarska folklorna skupina iz Lendave, od domačih pa folklorne skupine iz Markovcev, Stoperc, Do-lene, z Destrnika in iz Cirkovc.
Seveda bomo tudi letos dopoldanski del programa izvajali na osnovnih šolah in otrokom predstavili ljudsko dediščino dežel, od koder prihajajo gostujoče folklorne skupine. V soboto, 28. 9., v dopoldanskem času, se bodo vse sodelujoče skupine predstavile na povorki čez mesto Ptuj in še enkrat zvečer na zaključnem folklornem koncertu v kulturno-kongresni dvorani dominikanskega samostana na Ptuju.
Jesen na Ptujskem bo torej obarvana s folkloro. Vabimo vas, da se nam pridružite. Več informacij najdete na www.jskd.si.
Iva Ferlinc
Foto: Boris B. Voglar
Folklorna tradicija na Ptujskem je zelo močna. Lahko se ponašamo s precejšnjim številom dobrih folklornih skupin, tako otroških kot odraslih, ki po merilih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sodijo med najboljše v Sloveniji. Nekaj teh skupin se je v preteklih dveh letih izkazalo kot dobri soorganizatorji festivala in še boljši gostitelji tujih skupin.
24
September 2013
September v hajdinskem vrtcu
Zakorakali smo v september, v mesec, ki za veliko otrok našega vrtca predstavlja prelomnico. Prvi septembrski koraki nekaterih so bili drobni, negotovi, koraki drugih pa odločni, saj so stopili na pot, ki jo že poznajo. Prvim in drugim je skupno, da bodo del svojega otroštva preživeli v vrtcu Najdihojca na Hajdini.
Otroci so tudi letos razporejeni v šest oddelkov našega mavričnega vrtca in pohvalimo se lahko, da imamo v četrtem letu poslovanja največ otrok, kar 114. Starši, ki so želeli varstvo za svoje otroke v našem vrtcu, so ga tudi dobili, saj na čakalni listi praktično ni otrok naše občine, ki bi izpolnjevali starostni pogoj za vstop v vrtec. Prvi dnevi septembra so za trideset otrok in njihovih staršev minili v spoznavanju novega okolja. Ob tem se je po licih spustilo kar nekaj solzic in solz. Razveseljiv pa je podatek, da to isto okolje ponuja otrokom željo za spoznavanje, odkrivanje in igro, vsak novi dan prinaša nove ideje in nove izzive. Strokovne delavke smo tiste, ki bomo otroke čez leto vodile, jih usmerjale in opazovale njihov napredek ter jih spodbujale na njihovi poti razvoja. Ob tem bomo sodelovale s starši, saj le odkrito sodelovanje z njimi prinaša največje koristi za otroke.
Vsem otrokom, njihovim staršem in ne nazadnje sodelavkam želim, da bi se tudi v tem šolskem letu dobro počutili v vrtcu, da bi začutili drug drugega, da bi se iz vrtca slišali vriski veselja in videli iskreni nasmehi.
Juhuhu, kako lepo se je igrati!
Otroci zelene igralnice pri jutranjem razgibavanju z obroči
Mm, zelo diši po grozdju.
Tako naši najmlajši otroci uživajo ob lovljenju milnih mehurčkov.
25
September 2013
Noč branja
Na OŠ Hajdina smo 27. in 28. junija 2013 v okviru projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja izvedli bralno popoldne, večer, noč in jutro. Učiteljici Barbara Radek, Silva Hajšek in učenci, ki so se prijavili na pravljične počitnice, smo bili v obeh dneh zelo aktivni, saj smo izvedli več aktivnosti, namenjenih branju in opismenjevanju.
Najprej smo brali uganke, v nadaljevanju pa so si učenci sami izmislili uganke, jih zapisali in jih zalepili na plakat. S plakatom smo polepšali zunanjost knjižnice in pripravili razstavo za prihajajoče šolsko leto. Sledilo je branje pravljice, nato priprava na večerjo. Po večerji smo se sprehodili do bližnjega gozdička. Nato je sledilo presenečenje - poslušanje gledališke predstave Juri Muri v Afriki, ki jo je pripravila Rafaela Šenveter. Učenci so spremljali gledališko predstavo ob posebni glasbi in čajnih svečkah, nato
r a% <
k^^^Hi i	I	■■ 1
J
pa so si iz različnih materialov (blaga, papirja, stiropornih kroglic, gumbov ...) izdelali junake iz gledališke predstave, ki so jim bili najbolj všeč. Pred spanjem smo poslušali še pravljico preko kasetofona in prebrali pravljico za lahko noč. Da smo lažje legli k nočnemu počitku, smo si zadali nalogo, da čez noč razmislimo, katerega literarnega junaka ima kdo najraje. Naslednje jutro je najprej sledila jutranja telovadba, nato priprava zajtrka. Izvedli smo delavnico moj najljubši literarni junak, kjer so si učenci izdelali
najljubšega literarnega junaka iz različnih materialov (blaga, mos gume, papirja, kartona, volne ...). Učenci so imeli tudi možnost igre z naprstnimi lutkami. Delo je potekalo v sproščenem vzdušju. Učenci so bili izredno motivirani za delo in po njihovem pripovedovanju so jim bile delavnice všeč, saj so izrazili željo, da bi potekale tudi v prihodnjem šolskem letu in da bi se jih z veseljem udeležili.
Barbara Radek Foto: OŠ Hajdina
BILI SMO V STRUNJANU
V ponedeljek, 17. 6. 2013, smo se z železniške postaje Ptuj z vlakom odpeljali v Koper. Tam nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal do hotela Salinera v Stru-njanu. Potem smo šli v hiške, kjer smo odložili kovčke in oblačila zložili v omare. Nato smo oblekli kopalke in odšli na plažo. Po končanem kopanju in plavanju smo šli nazaj v hiške, da smo se uredili za večerjo. Po večerji smo šli spat. Vsak dan smo se ob 7. uri zbujali, pospravili sobe in se oblekli. Ob 8.00 smo šli na zajtrk. Po zajtrku smo vedno plavali, imeli smo različne aktivnosti. Ob 13.00 smo šli na kosilo in nato smo imeli prosti čas. Nato smo spet plavali, v morju iskali školjke in opravljali različne druge dejavnosti. Ob 19. uri smo imeli večerjo, po večerji smo se igrali, šli na sprehod, se obiskovali po sobah, posedali na plaži in se zabavali. Ob 22. uri smo hodili spat. V sredo smo z ladjico odpluli v Piran in si tam ogledali lepo mesto. Tako smo preživeli pet lepih dni v Strunjanu. Karin Gojkošek, 5. a
ŠOLA V NARAVI
V	ponedeljek, 17. 6. 2013, smo se na železniški postaji Ptuj zbrali ob 6. uri in 45 minut ter pričakali vlak, ki je pripeljal na železniško postajo ob 7. uri zjutraj. Poslovili smo se od staršev in stopili na vlak. Peljali smo se do Pragerskega, nato pa prestopili na drugi vlak, na katerem je vsaka skupina dobila svoj kupe. Med potjo smo se pogovarjali, igrali, malicali in si malo tudi nagajali. Ko smo prispeli do Kopra, smo šli na avtobus, ta pa nas je odpeljal v Strunjan.
V	Strunjanu smo si razdelili apartmaje, in ker smo imeli čas, smo se malo odpočili in dali oblačila v omare ter si ogledali sobe.
Čez nekaj časa smo šli v bazene, kjer so nas čakali plavalni učitelji. Vsak dan so nas učiteljice peljale na plažo, da smo se lahko kopali v morju. Voda je bila zelo topla, saj je bilo zelo vroče. Ob večerih smo se sprehajali, igrali, pisali razglednice, ogledali smo si nastop čarovnika. Z ladjo smo se peljali v Piran, kjer smo jedli pice. Ves teden v Strunjanu mi je bil všeč in preživel sem ga lepo. Martin Špurej, 5. a
26
September 2013
Hajdoški gasilci so se s kar štirimi tekmovalnimi enotami, člani A in B ter članicami A in B, udeležili tekmovanja pri prijateljih iz društva DVD Mladost Kaštel-Sučurac iz Kaštele. Tekmovanja za pokal »svetog Florjana« so se hajdoški gasilci udeležili že tretjič. Kakor prejšnja leta so bili tudi letos nadvse toplo sprejeti. Na tekmovanju so haj-doški gasilci odnesli kar tri pokale. Članice A in člani B so bili prvi, članice B druge, člani A pa četrti. Tako so preživeli še en čudovit vikend v lepem okolju z gasilskimi prijatelji. Vikend so hkrati izkoristili za priprave na olimpi-jado, ki je bila kmalu po tem.
Tanja Furek Foto: arhiv PGD Hajdoše
Hajdoški gasilci pri prijateljih v Kašteli
V Gerečji vasi tekmovale pionirke in pionirji
Dan, preden se je naša mladina podala nazaj v šolske klopi, so gasilci iz Gerečje vasi priredili III. pokal Gerečje vasi za pionirje in pionirke. Tekmovanje je namreč potekalo v nedeljo, 1. 9., v dopoldanskem času pred gasilskim domom v Gerečji vasi.
Ob sami pripravi tekmovalnih prog so bile napovedi za tekmovanje slabe, saj je bil zaradi dežja pričakovan številčno slabši obisk ekip. Po pozdravnih besedah predsednika in poveljnika društva ter dvigu tekmovalne zastave se je tekmovanje vendarle začelo.
Potekalo je v dveh kategorijah: v kategoriji pionirji, kjer je nastopilo sedem ekip, in v kategoriji pionirke, ki je bila zastopana s tremi ekipami. V kategoriji pionirji so 1. mesto osvojili domačini, pionirji iz Gerečje vasi, 2. mesto pionirji iz Prvencev - Strelcev, 3. mesto pa pionirji iz Sel. V kategoriji pionirk je 1. mesto pripadlo pionirkam s Hajdine, 2. mesto so osvojile pionirke iz Bukovcev in 3. mesto pionirke iz Spuhlje.
Ob koncu sta mlade gasilce prišla pozdravit tudi župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar in poveljnik hajdin-skega občinskega poveljstva Ivo Glažar. Oba sta bila navdušena nad zbrano množico najmlajših in zadovoljna z delom vseh mentorjev, ki se trudijo mlade vzgajati v duhu gasilstva. Po poročilu predsednika komisije B Stanislava Požgana je sledila še podelitev pokalov. Po sami podelitvi se je zbranim ekipam in vsem prisotnim za obisk zahvalil še domači predsednik Aleš Purgaj. Ekipam je zaželel obilo sreče na nadaljnjih tekmovanjih, kjer bodo tudi v prihodnje nabirali veliko znanja in dobrih izkušenj, nato pa je vse zbrane povabil na 4. pokal Gerečje vasi za pionirje in pionirke, ki bo prihodnje leto.
Na tekmovalnem poligonu pred gasilskim domom v Gerečji vasi je bilo zelo živahno. Foto: DP
Ugotavljamo, da se je tudi tekmovanje pionirjev in pionirk dodobra usidralo v Gerečjo vas, saj se tekmovanja iz leta v leto udeležuje več ekip. To je dober dokaz, da se v društvih zelo dobro dela z mladimi, ki v lepem številu obiskujejo vaje in se z veseljem udeležujejo tekmovanj.
ML
27
September 2013
Srečanje članov pobratenih gasilskih društev
Člani PGD Gerečja vas so se letos odločili, da namesto strokovne ekskurzije organizirajo srečanje s člani PGD Pernica, s katerim so pobrateni že kar 32 let. V vseh teh letih so se člani obeh društev velikokrat srečevali na različnih gasilskih prireditvah, zlasti na občnih zborih pa tudi na srečanjih družabnega značaja.
Utrinek s srečanja članov pobratenih PGD Gerečja vas in PGD Pernica pred gasilskim domom v Gerečji vasi
Tokratno srečanje so organizirali gasilci iz Gerečje vasi in je potekalo na lepo jesensko soboto, 14. septembra, pred našim gasilskim domom v Gerečji vasi. Ob klepetu smo si izmenjali nekaj gasilskih izkušenj, se spominjali preteklih dogodkov in že zrli v prihodnost.
S srečanjem so bili zelo zadovoljni člani obeh društev, ob dobri hrani in rujni kapljici pa se je prijetno druženje zavleklo pozno v noč.
Besedilo in foto: AP
Draženski gasilci bogatejši za novo vozilo
Pri gasilskem domu v Dražencih je bilo 29. junija slovesno, ko so domači gasilci krstili novo gasilsko vozilo za prevoz moštva v vrednosti 29.382 evrov. Na slovesnosti so se zbrali mnogi gasilci iz domačega in okoliških poveljstev, botri novega vozila, pomembni možje iz gasilskih vrst, med njimi tudi predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, pridružil pa se jim je tudi osrednji govornik na slovesnosti, župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar. Slovesen blagoslov novega vozila je opravil naddekan Marijan Fesel.
V Dražencih so na dan junijske slovesnosti pripravili gasilski mimohod.
Predsednik PGD Draženci Tadej Černenšek je v nagovoru najprej orisal kratko zgodovino gasilskega društva v Dražencih, ki je pred ustanovitvijo delovalo kot enota prostovoljnih gasilcev v PGD Hajdina. Skupina zagnanih Dražen-
čanov je leta 1986 na pobudo vaške skupnosti Draženci s takratnim predsednikom Jožetom Šegulom ustanovila svoje gasilsko društvo. Ob ustanovitvi je društvo posedovalo gasilsko vozilo WW 1300, razno gasilsko in zaščitno opremo ter Tomosovo motorno brizgalno 300 l. »Dve leti kasneje, torej leta 1988, so draženski gasilci kupili novo orodno vozilo TAM 80 t35 z vso potrebno opremo. Istega leta so kupili tudi novo motorno brizgalno Rosenbauer 800 l.
Pomembno leto v zgodovini društva je tudi leto 2002, ko je društvo razvilo svoj prapor, leta 2007 smo nabavili in predali namenu novo gasilsko vozilo z vodo znamke Iveco. Ob vsem povedanem je treba v ospredje postaviti predvsem člane, ki so s svojim odrekanjem in požrtvovalnim delom ustvarili ugled in pustili močan vtis v zgodovini našega društva. Veliko zaslug za to imata tudi prvi predsednik Jože Kostanjevec in drugi predsednik Karl Furek. Za operativo je skrbelo sedem poveljnikov, štirje člani so opravljali tajniška dela, dva člana pa blagajniška. Vsi ti, ki so opravljali svoje naloge, so še posebej prispevali veliko svojega dragocenega časa, da je lahko delovanje društva potekalo nemoteno. Zato vsem še enkrat hvala.
28
September 2013
m
PGD DRAŽENCI DANES USPEŠNO DRUŠTVO S 127 ČLANI
Danes je pred nami pomembna pridobitev, ki bo v garaži zamenjala naše staro vozilo TAM. Aktivnosti za zamenjavo in nakup novega vozila so potekale v lanskem letu. V gasilskem društvu se je kmalu po nabavi vozila Iveco GVV-1 pokazala potreba po menjavi vozila TAM, saj je bilo vozilo dotrajano in ni več ustrezalo pravilom gasilske službe. Tako smo na seji občinskega poveljstva Hajdina skupaj z drugimi člani poveljstva in občino Hajdina lani sklenili dogovor, da se nabavi novo vozilo za prevoz moštva. Decembra 2012 smo se preko javnega razpisa odločili za nakup kombija znamke Renault Trafic. Nakupu vozila sta sledila še nadgradnja in nakup pripadajoče opreme za vozilo.« Celotna investicija je bila za draženske gasilce kar velik finančni zalogaj, vendar jim je s pomočjo občine Hajdina,
občinskega poveljstva Hajdina, mnogih botrov vozila in dobrih ljudi uspelo zbrati dovolj sredstev za investicijo. Sicer pa je PGD Draženci danes zelo uspešno društvo, ki ga tvori 127 članov in vodi mlada ekipa. V društvu so zelo ponosni na marljive in zagnane tekmovalne desetine, ki se udeležujejo tekmovanj po okoliških in prijateljskih društvih. Černenšek je v nagovoru predstavil še organizacijo društvenega tekmovanja za pionirje in pionirke ter memoriala Danija Rajh za člane in članice. Poln pričakovanj je tudi njihov pogled v prihodnost, v kateri pa si poleg uspešnega dela in izobraženih gasilcev želijo dobrega sodelovanja z občino Hajdina, OGZ Ptuj, občinskim poveljstvom Hajdina, s sosednjimi in prijateljskimi gasilskimi društvi, z društvi v vasi in predvsem z vaščani in vaščankami Dražencev.
TM
Foto: Davor Lampret
Ključe novega gasilskega vozila je poveljniku PGD Draženci Alešu Drevenšku izročil župan mag. Stanislav Glažar.
Blagoslov novega vozila draženskih gasilcev je opravil naddekan Marijan Fesel.
Slovesnost v Dražencih so obogatili tudi dobro razpoloženi frajtonarji.
H	V •	a	«V«
Tudi naši starejši gasilci so odlični tekmovalci
Prostovoljno gasilstvo v Sloveniji je pravo nacionalno bogastvo, h kateremu so veliko pripomogli tudi današnji veterani, predvsem s svojim dolgoletnim delom in izkušnjami. Veliko let so se trudili in opravljali to humano poslanstvo, bili uspešni tekmovalci, danes pa je prav gotovo največje plačilo njim naše spoštovanje njihovega dela.
Starejši gasilci PGD Gerečja vas so tudi v ligi tekmovanj za pokal GZS 2013 dokazali, da sodijo v sam vrh. Dosegli so odlično 3. mesto. Čestitamo!
29
September 2013
Na regijsko tekmovanje se je uvrstila tudi izbrana ekipa starejših gasilcev PGD V družbi najboljših so tudi hajdoški starejši tekmovalci. Slovenja vas. Zmotili smo jih na enem od treningov.
Prav s starejšimi gasilci iz občinskega poveljstva Hajdina se lahko skozi tekmovalno sezono veselimo uspehov. Tudi leto 2013 ni izjema, saj so nas na zaključnem tekmovanju starejših gasilcev in gasilk za pokal Gasilske zveze Slovenije za leto 2013 na Prevaljah 7. septembra z uspehom znova razveselili starejši gasilci PGD Gerečja vas, ki so osvojili pokal za 3. mesto, starejši gasilci PGD Hajdoše pa so ob zaključku letošnjih tekmovanj pristali na 8. mestu. Dobro
sezono ima za seboj tudi ekipa starejših gasilcev PGD Slovenja vas, ki se je med drugim uvrstila še na regijsko tekmovanje.
Sicer pa bomo lahko mnoge od teh tekmovalcev srečali že kmalu, v oktobru na tradicionalnem srečanju starejših gasilcev OGZ Ptuj, ki ga letos gosti občin Hajdina.
Besedilo in foto: TM
Lep upokojenski pozdrav iz Izole
V	prijetni družbi so vsako jutro najprej poskrbeli za zdravo telo, potem pa so si dan organizirali tako, da je vsakdo našel nekaj zase.
Na letošnji junijski dopust v hotelu Delfin v Izoli bo člane Društva upokojencev Hajdina poleg vsega doživetega spominjal tudi skupinski posnetek pred odhodom domov.
V	prijetni družbi so vsako jutro najprej poskrbeli za zdravo
Na letošnji junijski dopust v hotelu Delfin v Izoli bo člane Društva upokojencev Hajdina poleg vsega doživetega spominjal tudi skupinski posnetek pred odhodom domov.
telo, potem pa so si dan organizirali tako, da je vsakdo našel nekaj zase.
S. Brodnjak Foto: arhiv DU
30
September 2013
Nepozaben zlati poročni dan zakoncev Glažar
V Martinovi cerkvi na Hajdini je bila 13. julija prijetna slovesnost zlate poroke. Po petdesetih letih skupnega življenja sta pred svati poročno zaobljubo obnovila zakonca Frančiška in Stanislav Glažar iz Hajdoš 38a. Zlati poročni dogodek je bil za vse še posebej svečano obarvan, saj je zakonca za zlatoporočenca proglasil njun sin, župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar.
Zlatoporočenca na poročni dan v družbi svoje družine in svatov
Pri civilnem obredu zlate poroke sta se županu pridružila še zapisnikarja, hajdinska podžupana Andrej Tkalec in Franc Mlakar, zlato poročno mašo pa je daroval naddekan Marijan Fesel. S pesmijo sta poročno slavje obogatila še pevca Eva Černe in Uroš Sagadin, zlatoporočenca pa bo na zlati poročni dan spominjala tudi slika fontane in župnijske cerkve, ki sta jo prejela v dar od domače občine. Zakonca Glažar sta si v domačih Haj-došah po poroki ustvarila dom in družino, ki je pomenila njuno ljubezen, srečo, predvsem pa toplino in varnost. Družinsko razumevanje se je odražalo tudi v aktivnostih na področju gasilstva, kulture, športa in drugih področjih življenja v širši skupnosti. Oba sta
si pridobila svojo izobrazbo, ob delu in obveznostih doma pa sta zmeraj našla čas za delo v društvih, in prav to ju je bogatilo skozi njuno bogato življenje. Stanislav se je že v mladih letih zapisal domačemu gasilskemu društvu Hajdoše, kjer je še danes zelo aktiven v ekipi veteranov, ponosen pa je tudi na družinski vinograd, in tudi zato so mu v hajdinski občini pred leti zaupali še naziv kletarja letnika. Frančiška je zapisana domačemu društvu žensk Hajdoše, kjer je aktivna članica in v pomoč na domala vseh večjih dogodkih v kraju.
Trdna volja, vera, medsebojno spoštovanje in povezanost so ključ do uspešnih, trdnih petdeset let zakona Glažarjevih. Uspelo jima je izpolniti
obljube, ki sta jih kot mladoporočenca izrekla, in bila sta svetel zgled, svoja znanja in bogate izkušnje pa sta uspešno ter z veseljem prenašala na mlajše. Danes so nanju ponosni prav vsi. Zakonca Glažar imata v zakonu sina Stanislava in hčerko Blanko, najlepše trenutke na jesen življenja pa jima bogatijo njuni vnuki: Tjaša, Kaja, Tilen, Larisa in Taja.
»PETDESET LET POROKE JE RES VSEGA SPOŠTOVANJA VREDEN DOSEŽEK«
Vnukinja Tjaša, ki je bila priča dediju Stanislavu, je na njun zlati poročni dan med drugim povedala: »Med srečne dogodke v vajinem življenju vsekakor štejem tudi rojstvo nas - vajinih vnukov, ki sta si jih tako želela.
31
September 2013
Tako kot pred petdesetimi leti sta se Glažarjeva na poroko pripeljala v belem fičku, z veseljem pa so ob njem požirali tudi njuna vnuka Tilen in Tjaša, njuni poročni priči, in njun sin Stanislav.
Za vaju oba lahko v enaki meri rečem, da sta dobila partnerja, kakršnega sta si želela in tudi zaslužila. Petdeset let poroke pomeni petdeset krat 365 dni z vsem, kar pač sodi k temu, z vsemi vzponi in padci, upi in razočaranji, veseljem in žalostjo. Petdeset let skupnega življenja pomeni nič manj kot 18250 dni povezave v ljubezni. Če pomislim, kako težko se mi zdi preživeti s prijateljicami le nekaj dni, ne da bi pri tem prišlo do občasnih nesoglasij, potem vama moram priznati: petdeset let poroke je res vsega spoštovanja vreden dosežek.« Zlatoporočencema tudi naša iskrena čestitka z veliko dobrih želja ob jubileju.
TM
Foto: Langerholc
Še na mnoga leta, Zalika in Julij Ošlovnik
Julij in Zalika Ošlovnik s Poljske ceste 11 na Ptuju sicer nista naša občana, sta pa z našimi sedmimi vasmi na svojstven način povezana že dolga desetletja. Julijeve Hajdine v akvarelni tehniki krasijo stene premnogih domov v domovini in tujini, zato ni naključje, da so njun biserni poročni jubilej 31. avgusta 2013 praznovali prav v hajdinski cerkvi sv. Martina.
Življenje je Julija, Korošca po rodu, ki pa je od mladih let po zaslugi očeta železničarja živel pri sv. Roku na Spodnji Hajdini, povezalo s Cirkovčanko Rozalijo Kmetec in 6. septembra 1953 sta si obljubila zvestobo do groba. Zalika in Julči, kot ju kličejo vsi, ki sodijo v njun krog sorodnikov, prijateljev in znancev, sta z ramo ob rami preživela šest desetletij. Ob njunem slavju je bilo moč doživeti odraz njune vsestranske priljubljenosti in hvaležnosti, ki jo do njiju čutijo vsi, ki so se zbrali pri civilno-cerkvenem obredu in kasneje na veselem delu. Za bisernoporočenca sta ju uradno razglasila podžupana občine Hajdina Andrej Tkalec in Franc Mlakar, poročna prstana pa je blagoslovil naddekan Marijan Fesel. Kot priči sta pristopili Julijeva sestra dvojčica Nada Druško-vič in Zalikina sestra Jožica Mihelak.
Po šestih desetletjih sta sestri in bratu zaploskali tudi obe biserni priči, ki sta kasneje zaobljubo za naslednje desetletje še pisno potrdili.
32
Po vsestransko slovesnem obredu v cerkvi so svatje v špalirju pospremili bisernoporočenca proti izhodu, kjer ju je pričakalo še eno izmed presenečenj. Zaplesali so člani Folklorne skupine Vinko Korže iz Cirkovc, med katerimi je nekoč plesala tudi biserna nevesta. Med plesalkami je padla v oči mlademu Juliju in tako se je začela zelena zgodba z biserno potrditvijo.
Abrahamke iz šolskih klopi
Leta 1963 je zaključila dveletni administrativni program druga generacija dijakinj v okviru novoustanovljene Srednje ekonomske šole na Ptuju. Pol stoletja po tem, ko so se njihova pota razšla, so se nekdanje sošolke 29. junija 2013 srečale v gostišču Pri Tonetu.
Nasvidenje kmalu! Foto: Tatjana Mohorko
September 2013
V cerkvi je ob petju Uroša Sagadina in programu, ki so ga pripravile družine jubilantovih nečakinj in nečaka, vladalo posebno vzdušje, ki ga lahko doživiš le takrat, ko veš, da so vse izrečene besede in misli tudi v resnici odraz tega, kar prisotni čutijo in želijo slavljencema povedati ter izraziti. Za-lika in Julči nimata svojih potomcev, bila pa sta zlata teta in stric otrokom svojih sester in bratov ter njihovim naslednikom. Nič drugačna nista bila tudi do prijateljev, sovaščanov in vsakogar, ki se je kadar koli obrnil nanju s kakšnim svojim problemom. Nemalokrat sta presenetila s svojo pomočjo in razumevanjem tudi kar tako, »sama od sebe«, če sta začutila, da je nekdo v stiski.
Čestitkam in voščilom je težko dodati kaj takega, kar ni bilo že povedano. Da bi ju še dolgo srečevali na njunih skupnih poteh, da bi jima mladi rod še naprej tako kot doslej osmišljal njuno jesen življenja ... Pa povzemimo nekaj besed nekoga izmed svatov v neuradnem delu poročnega slavja: »Draga Zalika in Julči!
Verjetno lahko v imenu vseh, ki smo zbrani ob tem jubilejnem srečanju, povem, da Vaju imamo iskreno radi, pa četudi ne prihajamo tako pogosto k Vama kot nekoč. To ne pomeni, da ne živita kar naprej z nami, saj nas na Vaju spominjajo premnogi podarjeni motivi iz našega prijateljevanja, ki so uokvirjeni na stenah naših domov. Naši obiski so redkejši zato, ker vemo, da sta kot par, ki je zdržal toliko let, mesecev in dni skupaj v lepem in žalostnem, včasih potrebna nekoliko več počitka in časa drug za drugega. Hkrati pa vemo, da za Vaju izjemno pozorno skrbijo Vajina sestra in svakinja Jožica ter njene hčerke z družinami. Vse, kar sta v svojem plemenitem življenju razdajala za njih in za druge, se Vama na neki način ljubeznivo vrača, in to Vama iz vsega srca privoščimo.
Hvala, ker sta nas povabila v svojo sredo, hvala za naše dolgoletno prijateljstvo in hvala, ker smo v naš prijateljski šopek lahko v teh letih poleg Vaju povezali tudi Vajine sorodnike in prijatelje. Želimo si, da bi tako ostalo še mnogo časa in bi se spet srečali na Vajini sedemdesetletnici.«
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Vesele so bile, da se jim je pridružila tudi njihova predavateljica Pavlina Majnik. Nekatere se niso videle dolgih 50 let, zato je bilo tokratno snidenje zelo ganljivo.
Zakaj jih predstavljamo v Hajdinča-nu? Ker je med njimi kar nekaj naših
občank - bodisi, da so spadale v občino Hajdina kot dijakinje, bodisi jih je kasneje življenje pripeljalo v katero izmed naših vasi. Kdo so, pa poskusite ugotoviti kar sami.
Silvestra Brodnjak
33
o
September 2013
nadaljevalo tudi po sami razglasitvi rezultatov. Zahvale ekipam in simbolične kuhle so podelili člani strokovne ocenjevalne komisije in župan občine Pesnica, podeljenih je bilo 14 bronastih, dve srebrni in ena zlata kuhla, zmagovalke pa so poleg zlate kuhle, priznanja in praktičnega darila prejele še enodnevni oddih v Biotermah. Po podelitvi priznanj so navdušene članice zmagovalne ekipe povedale: »Zmage še zdaleč nismo pričakovale. Kljub vsem izkušnjam, ki smo si jih nabirale vsa ta leta, smo se na tekmovanje podale bolj pod sloganom »pomembno je sodelovati«, saj smo se takšnega tekmovanja v tako močni konkurenci udeležile prvič. Prav zato imata za nas zmaga in zlata kuhla še večjo težo. Ker smo uspešno prestale prvi ognjeni krst, se bomo naslednjega tekmovanja in podobnih tekmovanj zagotovo še udeležile.« Ob vrnitvi so se zmagovalke skupaj s članicami DŽD občine Hajdina ustavile na manjši pogostitvi, kjer so nazdravile novi »hajdinski« zmagi ter se veselile in družile vse tja do večernih ur.
MI
Foto: DV
Za veselo vzdušje na prizorišču so skrbeli obiskovalci dogodka in navijači posamezne ženske ekipe, med drugim tudi člani dornavskega Etnografskega društva Cigani ter domači muzikantje.
Občina Hajdina je bila tokrat močneje zastopana, saj sta tekmovali kar dve ekipi - članice DŽD občine Hajdina, ki so že stare znanke tekmovanja in že lastnice ene srebrne jakobske kuhle, in ekipa članic DŽD Gerečja vas, ki je v tekmovalni kategoriji nasploh nastopala prvič.
Tekmovanje je potekalo na zelo visoki strokovni ocenjevalni ravni, čeprav bi se lahko reklo, da se je kuhala samo kisla juha iz svinjskih tačk in
mesa na pravem kurišču z drvmi. Med ?
^......... Šopek slovenskih najkuharic, ki so se potegovale za zlato jakobsko kuhlo.
konkurenčnimi ekipami je vladalo
delovno in veselo vzdušje, ki pa se je
Gerečanke osvojile zlato jakobsko kuhlo
V okviru krajevnega praznika KS Jakobski Dol je 14. julija potekalo 5. državno tekmovanje za članice ženskih društev v kuhanju kisle »župe«. Tekmovanja se je udeležilo kar 17 ženskih ekip, vse od Juršincev preko Radelj do Trojan.
Ekipa zmagovalnih kuharic, ki je 14. julija v Jakobskem Dolu skuhala kislo juho, vredno zlate kuhle.
34
September 2013
Hajdinske Rimljanke tudi odlične kuharice
V angleškem parku ob baročnem dvorcu v Dornavi so člani Etnografskega društva Cigani Dornava 29. junija pripravili etno-kulinarični dogodek - 2. Krompi-rfest. Veliko kuharskih ekip se je pomerilo v praženju krompirja, med njimi tudi ekipa članic Društva žena in deklet občine Hajdina. Hajdinski pražen krompir je bil odličen.
Hajdinska ekipa kuharic na krompirfestu v Dornavi (Foto: TM)
Organizatorjem je tudi tokratni družabni, tekmovalni in zabavni dogodek uspel v vseh pogledih, saj so se obiskovalci prireditve neizmerno zabavali, še posebej ob pestri ponudbi dornavskih ciganov in njihovi iznajdljivosti. Na koncu je posebna
kuharska komisija, ki jo je vodil priznani kuharski mojster Vlado Pignar v družbi odličnega kuharja Andrej Ži-her in dveh dornavskih cigank, izbrala najpražen krompir in najdekoracijo. Slednjo nagrado so si prislužile Haj-dinčanke, ekipa videmskih kuharic pa
Za tale izstopajoči krompirjev aranžma so bile Haj-dinčanke posebej pohvaljene. (Foto: TM)
je osvojila prvo nagrado na letošnjem dornavskem krompirfestu. KUHALE SO TUDI V JAKOBSKEM DOLU IN VARAŽDINSKIH TOPLICAH
Hajdinske žene so se znova udeležile tudi tekmovanja v kuhanju kisle juhe v Jakobskem Dolu, kjer so v konkurenci 17 ekip dosegle odlično 3. mesto. Sicer pa je prireditev Jakobska kuhla družabna prireditev na prostem, na kateri vsako leto poteka tudi državno tekmovanje članic društev kmečkih žena Slovenije v kuhanju kisle juhe. Hajdinčanke so se z lepimi spomini vrnile tudi iz Varaždinskih Toplic, kjer so prav tako sodelovale v kuharskem tekmovanju in se med sedemnajstimi ekipami uvrstile na peto mesto. Ob tej priložnosti so predstavile tudi svoja ročna dela, ki nastajajo na prijetnih ponedeljkovih druženjih na Hajdini.
TM
Tudi letos so v Jakobskem Dolu kuhale kislo juho in dosegle tretje mesto. (Foto: arhiv društva)
Pri prijateljih v Varaždinskih Toplicah so se Hajdinčanke pomerile v kuhanju golaža. (Foto: arhiv društva)
35
September 2013
% m a
Hajdinske Rimljanke na Aquafestu v Varaždinskih Toplicah

Zadnja junijska sobota in nedelja sta minili praznično tudi za članice Društva žena in deklet občine Hajdina, ki so se kot Rimljanke udeležile šestega Aquafe-sta v Varaždinskih Toplicah, s katerimi že drugo leto uspešno sodelujejo skupaj z njihovim društvom Stari cajti na področju ohranjanja kulturne dediščine iz rimskega obdobja.
Okrogla miza je pomenila izmenjavo izkušenj udeležencev z obeh strani meje.
Sodelovale so v projektu, izvedenem v sklopu programa EU pod nazivom »Europe for Citizens« - Evropa za državljane. Sobota je potekala ob odprtju Aquafesta, ki so mu svoj pečat dodale tudi hajdinske Rimljanke, saj so s svojo množičnostjo poleg ptujskih le-gionarjev in senatorjev obogatile pester zgodovinsko-kulturni program, ki je pritegnil pozornost množice obiskovalcev. Skupaj z društvi iz sosednjih hrvaških mest so sodelovale tudi na rimskem sejmu, kjer so pripravile razstavo jedi iz rimskega obdobja ter z njo požele veliko zanimanja med udeleženci. Ogledale so si tudi revijo rimskih tog in izbor najlepše nimfe. Večerni program so jim gostitelji obogatili z nastopom tamburašev ter s koncertom KUD Toplice in Podravine
Doslej najbolj množična predstavitev Rimljank s Hajdine v mednarodnem projektu Aquafesta
na svečani otvoritvi
iz Ludbrega v baziliki v parku. V nedeljo je potekala okrogla miza na temo Benefiti EU - kultura, tradicija, voluntiranje in družbena angažiranost žensk v skupnosti, na kateri so sodelovale tudi predstavnice Društva žena in deklet občine Hajdina. Sledil je svečani podpis listine o prijateljstvu
med občinama Varaždinske Toplice in Hajdina, ki sta jo podpisala županja občine Varaždinske Toplice Goran-ka Štefanič in župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Svečanemu podpisu listine o prijateljstvu je sledilo še skupno fotografiranje vseh, ki se veselijo nadaljnjega sodelovanja.
36
September 2013
Utrinek z letošnjega Aninega piknika (Foto: arhiv društva)
Naslednji postanek smo imele na Brezjah, brez katerih nikakor ni obiska Gorenjske. V bližnji Radovljici smo se okrepčale s kosilom, da smo lahko kasneje premagale pot do slapa Savica. Vsi prijetni trenutki druženja zelo hitro minejo, tako nam je za obisk Bleda ostalo malo časa, pa vendar dovolj, da smo za nekaj trenutkov občudovale jezero z otokom in okolico. Na dan vrnitve hajdoških olimpijcev v domačo vas verjetno ni bilo vašča-na, ki ta dan ne bi imel solze sreče in bil ponosen. Članice našega društva smo se z veseljem odzvale vabilu, da smo lahko pomagale pri pogostitvi vseh slovenskih udeležencev gasilske olimpijade.
Tradicionalno smo 26. julija letos že desetič organizirale Anin piknik. Zadnja leta se srečujemo na prostoru športnega parka Hajdoše. Preživele smo prijeten popoldan. Lepo preživet dan smo dodale v zgodbo, ki jo pišemo članice Društva žensk Hajdoše.
Majda Turnšek
Hajdoška ženska ekipa je bila nepogrešljiva na svečanem sprejemu gasilske olimpijske reprezentance v Hajdošah. Na fotografiji je le nekaj od tistih, ki so bile na dan svečanosti vpete v delo. (Foto: TM)
Hajdoške žene aktivne čez celo poletje
Hajdošanke smo se 22. junija odpravile na Gorenjsko. Železnike z okolico, predvsem pa Dražgoše nam je predstavila rojakinja Renata, ki si je v teh krajih ustvarila prijeten dom. Z navdušenjem smo sledile njeni predstavitvi, tudi vreme nam je bilo naklonjeno, zato so bili pogledi na okoliške hribe še toliko bolj čudoviti.
Hajdoške žene so ob obisku Gorenjske obiskale tudi Dražgoše. (Foto: arhiv društva)
37
September 2013
Na žetvi zlatega klasja na Stari Gori je draženska ekipa zmagala.
Žene v Dražencih predane zanimivim aktivnostim
Tudi za draženskimi ženami, članicami Društva gospodinj Draženci, so zanimivi, pestri in zelo prijetni meseci druženj. V poletnih mesecih so se nekatere Draženčanke pridružile planincem na potepanju po gorah, veliko truda in idej pa so že vložile v nov projekt, skozi katerega letos spoznavajo zelje, našo priljubljeno kapusnico.
Delo na njivi jim je šlo dobro od rok .
Zelje na draženski njivi že dela glave.
Sicer pa se je draženska ekipa koscev in pobiralk 14. julija udeležila tradicionalne žetve zlatega klasja na Stari Gori pri Vidmu ob Ščavnici, kjer so v tekmovalnem delu osvojili prvo mesto. Ignac Gojkošek, ki se je vrsto let udeleževal te prireditve, je letos koso predal Alojzu Cebeku, ki se je z domačinkami dobro ujel, in skupaj so bili zmage toliko bolj veseli.
DRAŽENČANKE POSADILE 200 SADIK ZELJA
Vročega 10. julija so žene v Dražencih posadile več kot 200 sadik zelja, nam je povedala predsednica društva Zdenka Godec in dodala, da so dolgo čakale na dež, ki je namočil že zorano njivo. Draženskim ženam so jo tudi letos prijazno odstopili Peršohovi, družina, iz katere je tudi zelo dejavna članica Jožica. Sadike so vzgojile članice same na svojih vrtovih, nekaj sadik pa so jim dostavili iz kidriče-vskega Revitala.
Zelje je potem kar hitro raslo, treba ga je bilo okopati, in četudi sredi dopustov, so Draženčanke zadnjega julija zelje okopale, dognojile, ga tudi ogradile, vse z namenom, da ga ne bi odkrile srne iz bližnjih gozdov. »Danes, ko zelje opazujemo, se že delajo glave, tako da bo do našega praznika - gospodinjskega večera - tudi zelje za večerjo. Vmes bomo na kuharskem tečaju priskrbele ne-
Ob koncu pohoda še skupinski posnetek ob jezeru, v objemu kozoroga
kaj dobrih receptov za jedi iz zelja. Na delavnicah ga bomo pripravile za kisanje in še marsikaj. Sicer pa se je nekaj naših članic pridružilo tudi hajdinskim planincem 17. in 18. avgusta na prekrasnem pohodu do Krnskega jezera, nekaj hitrih je osvojilo tudi vrt Krna. Ponovno smo skupaj preživeli dva lepa dneva uživanja v gorskem svetu Julijskih Alp. Naslednji dan smo občudovali še korito doline Soče,« je povedala Zdenka Godec.
38
September 2013		 W
P
Za vse članice so 31. avgusta organizirali še izlet v Logarsko dolino in se odpravili na ogled razstave v Solčavi. Vozile so se skozi Savinjsko dolino do Solčavskega, kjer so Draženčanke v centru Rinka najprej obiskale razstavo »Solčavski sprehod v naročje Alp«, nato pa so lahko kupovale domače izdelke, si ogledale polstenje iz ovčje volne in avtohtono jezersko-solča-vsko pasmo ovac. Popoldan so preživele v Logarski dolini in prav vsem je uspelo priti do slapa Rinka, eni skupini pa še do Okrešlja. Proti večeru so se Draženčanke ponovno dobile v domu planincev, se tam okrepčale in na koncu tudi poveselile, je pripovedovanje o zadnjih društvenih doživetjih zaključila predsednica draženskih žena in deklet.
TM
Foto: arhiv Godec
Prijetno je bilo tudi na izletu v Logarski dolini.
Čez poletje visoko pod oblaki
Članice in člani Planinskega društva Hajdina smo v juniju, juliju in avgustu doživeli nekaj lepih vzponov v visokogorje Kamniških in Julijskih Alp. Dobra kondicija in volja sta nam omogočili, da smo doživeli nekaj nepozabnih trenutkov, ko smo se vzpenjali na vršace naših gora in z vrha opazovali v dolino, še posebej v dneh, ko je bila v dolini velika vročina, mi pa smo uživali v hladnih višinah 2500 m in več. Tudi brez simbola naših planin, Triglava, ni šlo.
Hajdinski planinci pri domu pod Storžičem
STORŽIČ 2132 M
V soboto, 22. junija, smo se v zgodnjih jutranjih urah izpred občine Hajdina odpeljali z avtobusom proti Gorenjski, saj smo bili namenjeni, da osvojimo Storžič. Lepo oblikovana gora v obliki markantne piramide je zaradi ugodne geografske lege eden najbolj obiskan dvatisočak v Sloveniji. Nahaja se na skrajnem zahodnem delu Kamniško--Savinjskih Alp. Na vrhu, na katerem je znameniti križ, se nam pogled odpre na Julijske Alpe, Karavanke, Kamni-ško-Savinjske Alpe ter na Ljubljansko kotlino in gorenjsko ravnino. Start našega pohoda je bil Dom pod Storžičem. Do vrha smo potrebovali približno tri ure hoje po delno zahtevni označeni poti. Na vrhu smo se zadržali nekaj več kot eno uro, da smo se okrepčali, malo odpočili in naredili nekaj posnetkov. Sestopili smo v smeri proti domu na Kališču in naprej proti dolini, za kar smo porabili dodatnih pet ur hoje. Preden smo se odpravili z avtobusom proti domu, smo si privoščili še kratek piknik, kjer smo pojedli in popili, kar nam je ostalo od celodnevnega druženja in potepanja preko Storžiča.
39
September 2013		 W
Na Mangartu ob znamenitem križu
Junaki na vrhu Triglava
MANGART 2679 M
V	soboto, 27. julija, smo se skupaj s planinskim društvom Planika iz Maribora odpravili na Mangart, ki leži v Julijskih Alpah in je visok 2679 m ter je četrti najvišji vrh v Sloveniji. Mangart je tudi naziv za gorovje (z najvišjim vrhom Veliki Mangart) med dolino potoka Koritnica in Mangartsko dolino. Mangart je gora, ki v poletnem času dosega zelo velik obisk. Dostop na vrh namreč skrajša cesta, ki je speljana več kot 2000 m visoko. Na vrhu je križ in pod njim vpisna skrinjica. Vrh je prostoren in nam omogoča lep razgled na vse strani. Najlepše se vidi sosednji, le nekaj metrov nižji Jalovec. Tudi italijanske Alpe so zelo lepo vidne. Mi smo krenili z Mangart-skega sedla in smo za pot porabili nekaj manj kot tri ure hoje. Vzpon na vrh smo opravili po slovenski poti, ki je zelo zahtevna označena pot. Dobesedno skoraj navpično v steni po klinih in jeklenih vrveh smo se vzpenjali in uživali vsak meter poti. Veseli in ponosni, da smo vsi premagali brez problema tako težko pot, smo na vrhu kar nekaj časa posedeli in se veselili v prekrasnem vremenu, ki nam je ta dan služilo. Sestopili smo po italijanski poti in se veseli vrnili do koče na sedlu. Med potjo smo se ustavili še pri Belopeških jezerih.
4. AVGUSTA VZPON NA TRIGLAV
V	začetku avgusta smo obiskali tudi dolino Triglavskih jezer ali Sedmera jezera. Pot nas je vodila s Planine Blato do Koče na Planini pri Jezeru (1453 m). Od tukaj nas je pot vodila do Dednega polja, kjer smo si privoščili mlečne dobrote. Nato smo krenili do Planine Ovčarija in naprej do koče pri Triglavskih jezerih (1685 m), kjer smo prenočili. Obiskali smo tudi Veliko jezero ali Ledvičko. Drugi dan smo po vrnitvi iz parka obiskali še Bohinj, kjer smo se tudi malo okopali v sicer hladni vodi, in Bled.
V	nedeljo, 4. avgusta, se je skupina petih planincev odpravila še na Triglav. Od doma smo se odpravili v zgodnjih jutranjih urah in krenili proti vrhu
Triglava iz doline Vrat kmalu po šesti uri zjutraj. Pot nas je vodila preko Luknje, čez Plamenice do vrha Triglava, osvojili smo ga kmalu po enajsti uri dopoldan. Nato smo sestopili preko Malega Triglava do doma na Kredarici, kjer smo imeli malo daljši postanek. Sestopili smo po poti čez Prag in po dvanajstih urah hoje v domu v Vratih zaključili pohod. Vsekakor je bila to
40
lepa tura za en dan. Prav tako smo se v avgustu podali na tradicionalni Jakčev pohod, Bistriški vintgar-Trije kralji, konec avgusta pa smo bili tudi na Avguštinu v Halozah. Več fotografij s poletnega potepanja si lahko ogledate na naši spletni strani društva www.pdhajdina.com. Lep planinski pozdrav
Besedilo in foto: Slavko Burjan
September 2013		 W
Uvod v sezono s tekmo med Zgornjo in Spodnjo Hajdino
ŠD Hajdina je v soboto, 31. avgusta 2013, v športnem parku na Spodnji Hajdini organiziralo uvod v nogometno sezono 2013/14, na katerem je bila tradicionalno odigrana nogometna tekma med ekipama Zgornje in Spodnje Hajdine.
Na srečanju se je zbralo veliko število nogometašev obeh ekip, ki sta jih zbrala in vodila Viktor Hotko (Sp. Hajdina) in Maksi Drevenšek (Zg. Hajdina). Igralci so bili deležni glasne podpore s tribun, zmage z rezultatom
3 : 0 pa so se veselili izbranci Viktorja Hotka. Po tekmi je sledil družabni del srečanja.
JM, Štajerski tednik Foto: Matija Brodnjak
Spodnja Hajdina - Zgornja Hajdina 3 : 0 Strelci: 1 : 0 Sandi Mertelj (iz 11-m), 2 : 0 Boris Meznarič (iz 11-m), 3:0 Igor Rodošek
Klubi iz občine Hajdine v MNZ Ptuj
NK GEREČJA VAS
Nogometaši iz Gerečje vasi so v minuli sezoni novoustanovljene ptujske Super lige zasedli 4. mesto. V novi sezoni bosta ekipo od začetka vodila trener Svetozar Kaisersber-ger in njegov pomočnik Roman Kaisesberger. Cilji so vedno visoki in njihova želja v novi tekmovalni sezoni je biti čim višje oz. boj za osvojitev prvenstva. Trener Svetozar Kaisersberger je povedal: »Z veseljem sem prevzel ponujeno mesto prvega trenerja, saj sem v klubu v preteklosti deloval kot pomočnik nekdanjima trenerjema Ivanu Orniku in Miranu Emeršiču ter najbolje poznam stanje ekipe. Pri delu mi bo pomagal Roman Ka-isersberger, ki končuje svojo dolgoletno kariero, medtem ko bo za fizično pripravljenost ekipe še vedno zadolžen Franci Zupanič. Tehnični vodja ekipe je postal Jože Šmi-goc, ki se je poslovil od aktivnega igranja.« V klubu je prišlo v prestopnem roku do precejšnjih sprememb. Klub so zapustili Boštjan Koren (odšel na Prager-sko), Uroš Peršon (Pobrežje Maribor), Aljoša Debevec (Fram), Marko Kmetec, Jernej Sagadin, Roman Kaisesbe-
ger in Jože Šmigoc so prenehali igrati. Nova imena so: Uroš Gabrovec (Zavrč), Rok Šerdoner (Starše), Gregor Vrečar (Hajdina), Vojko Tominc (Majšperk), Kajetan Brodnjak (Skorba) in Luka Klajderič (Maribor). NK HAJDINA
Nogometaši Hajdine so v minulem prvenstvu zasedli mesto v spodnjem delu prvenstvene razpredelnice v Super ligi. Verjetno je to manj, kot so pričakovali, zato so želje v novem prvenstvu višje. Predsednik NK Hajdina Matic Ber je povedal: »Fantje so v pripravah pod vodstvom trenerja Igorja Voriha, ki tudi v letošnji sezoni ostaja naš trener, vadili zelo prizadevno. Ekipo smo okrepili z Benjaminom Strelcem (Grajena) in povratniki v klub: Andrejem Mlinari-čem, Gregorjem Horvatom in Tomijem Štumbergerjem. K delu članskega moštva smo priključili tudi nekaj mladincev iz ekipe, ki je bila minulo prvenstvo prvak v svoji kategoriji, kar tudi pove, da ne zapostavljamo dela z mladimi. Naši cilji okoli uvrstitve so vsekakor višji kot lani, želimo v sredino razpredelnice, po možnosti v skupino med prvih pet.«
41
September 2013		 W
Ekipa Skorbe v sezoni 2013/14 nastopa v 1. ligi MNZ Ptuj. Foto: Matija Brodnjak
NK SKORBA
Nogometaši Skorbe so bili v minulem prvenstvu 1. lige MNZ Ptuj dolgo v igri za najvišja mesta, vendar so proti koncu prvenstva popustili in na koncu zasedli četrto mesto, s čimer so bili v klubu zadovoljni. Letos je priprave zaradi zdravstvenih težav trenerja Branka Krajnca, nekdaj odličnega igralca Aluminija in Drave, začasno vodil njegov sin Uroš.
»Na voljo imamo 20 nogometašev, ki so zelo prizadevni. Iz kluba je odšel napadalec Kajetan Brodnjak, in sicer k sosedom iz Gerečje vasi, ki igrajo v višjem rangu tekmovanja. K
nam sta pristopila izkušena Marko Kmetec in Franc Fridl. S tem se je vse dvignilo na višji nivo. Naš cilj v sezoni je potegovanje za vrh lestvice oziroma uvrstitev med prve štiri ekipe. Pogoje za delo imamo dobre, vse skupaj poteka še lažje, ko k delu priskočijo naši veterani,« je dejal Uroš Krajnc.
NKSLOVENJA VAS
Najpomembnejša sprememba pred novo sezono v 2. ligi MNZ Ptuj se je v Slovenji vasi zgodila na mestu trenerja. Ekipo je prevzel Aleš Gerečnik, ki bo s svojimi izkušnjami obenem ekipi pomagal tudi na igrišču kot igralec. Nov je tudi vratar Jure Pšajd iz Lovrenca, ob njem pa še David Za-lar s Hajdine. Odšel sicer ni nihče, z aktivnim igranjem sta prenehala Gorazd Ornig (zdravstveni razlogi) in Matjaž Gajser (službene obveznosti).
Predsednik ŠD Slovenja vas Ivo Pulko je obenem opozoril na zanimivo novost: na športnem objektu je od te sezone nameščen elektronski športni semafor. NK HAJDOŠE
Do sprememb je prišlo tudi v ekipi Hajdoš, ki bo poleg Slovenje vasi občino Hajdino zastopala v 2. ligi MNZ Ptuj. V lanski sezoni 2012/13 so bili Hajdošani uvrščeni na 7. mesto, tik pred Slovenjo vasjo. Novi igralci so Miha Metličar, Tilen Abraham, Timotej Tomič, Samo Šincek, Ino Prelog in Rok Štumberger ter Niko Strelec. Trener ekipe je Zmago-slav Zajc.
JM, Štajerski tednik
Foto: Črtomir Goznik
Roman Glažar: »Sodniki imamo vedno višje normative, zato po fizični pripravljenosti že skoraj parira-mo igralcem.«
Nogomet se igra za gledalce
Roman Glažar iz Hajdoš je priznani slovenski nogometni sodnik, trenutno je na A-listi, kar pomeni, da v Sloveniji sodi tekme najvišjega ranga, 1. SNL.
»Letos se mi je število tekem povečalo, saj sodim 11 tekem 1. SNL v sezoni. Če se zavedamo, da je v enem krogu le pet tekem, potem je že uspeh, če eno izmed teh sodi sodnik MNZ Ptuj. To je obenem priznanje tudi za domačo MNZ Ptuj, saj ima Slovenija kar nekaj sodnikov najvišjega mednarodnega ranga - Damir Skomina je npr. sodil polfinale Lige prvakov. Na NZS se glede sodniške organizacije zagotovo dela dobro,« je v uvodu povedal 37-letni Roman Glažar, ki je sodnik od svojega 18. leta starosti. »Med sodnike sem pristopil zelo hitro, tako da imam za sabo že 19 let sodniškega staža. Začel sem povsem naključno, na prigo-
varjanje starejših kolegov sem odigral tekmo za ekipo sodnikov. Povabili so me, naj se jim pridružim tudi uradno in tako se je začelo.«
Tolmačenje pravil nogometne igre ni vedno enostavno, treba je natančno spremljati spremembe. R. Glažar: »Tako kot se spreminjajo trendi v igri, tako se spreminjajo tudi trendi v delu sodnikov. Pravila nogometne igre se sicer ne spreminjajo pogosto, zato pa sodniki dobivamo nova navodila za samo vodenje tekem. Ključnega pomena je, da se nogomet igra za gledalce, da bi ti v večjem številu prihajali na stadione.
42
September 2013
V zadnjih letih ni bilo tako, tudi zaradi številnih simuliranj prekrškov, zavlačevanja igre, svoje so dodala tudi namigovanja o stavah.« Kako se sodniki pripravljate na sezono?
R. Glažar: »Najprej konec januarja opravimo fizična testiranja v Novi Gorici, na začetku februarja pa se na seminarju seznanimo z novostmi, delamo videoanalize tekem in opravimo testiranje poznavanja pravil nogometne igre.«
Kakšna je priprava na posamezno
tekmo?
R. Glažar: »Vsak sodnik se pripravi na ekipe, ki jim bo sodil: pozna najboljšega igralca, najbolj pogostega kršitelja, igralca, ki največkrat simulira prekrške ... Prav simuliranje je za sodnika ena najtežjih stvari, s katero se sooča. Če npr. zaradi simuliranja dosodi kazenski udarec, lahko to odločilno vpliva na potek tekme.«
Katere tekme se ti zdijo najtežje? R. Glažar: »Morda se bo zdelo smešno, a zame so najtežje lokalne, vaške tekme. Vsi vedo, da sodim 1. ligo, zato od mene pričakujejo nezmotljivost. Prisotna je tudi znana slovenska zavist, zato sem v tem okolju deležen največ pikrih besed.«
Zagotovo je tvoj cilj uvrstitev na mednarodno listo.
R. Glažar: »Vsak, ki se odloči za kakšno stvar, ima določene ambicije. Na drugi strani pa je treba vedeti, da ni vse zlato, kar se sveti. Vsi poznajo znane igralce, sodnike, tudi funkcionarje: vsi so lepo urejeni, zato gledalci mislijo, da se jim cedita med in mleko. Resnica je daleč od tega. Sam sem npr. deležen enega tedna priprav v Turčiji, ki so zelo skoncentrirane, suhoparne, urnik je zelo natrpan, daleč od kakšnega turizma . Tega ne pre-neseš, če enostavno 'ne dihaš' s tem poslom. Sodniki imamo vedno višje normative, zato po fizični pripravljenosti že skoraj pariramo igralcem. V Sloveniji imamo zelo veliko mladih, kakovostnih sodnikov, zato se je težko prebiti na mednarodno listo, na kateri je nivo že napol profesionalen. Jaz imam sedaj urejen status in bi zelo dobro premislil, če bi se pojavila možnost za naslednji nivo. Lahko se pojavi poškodba ali pa ena slabo odsojena tekma in hitro pozabijo nate ... Sedaj jemljem sojenje kot relativno dobro plačan hobi, opravljam ga z veseljem in sem s svojim sedanjim statusom zadovoljen. Že sedaj je to poleg službenih obveznosti velika skrb, opravi-
_ W
ti je treba dva treninga na teden, ob koncu tedna so tekme in zaradi vsega tega sem veliko odsoten od družine -veliko je odpovedovanj.« Nekdanjim igralcem nogometa je lažje, bolj »čutijo« igro. R. Glažar: »Vsekakor je to pomemben element sodnika. Moraš čutiti, kdaj ustaviti in kdaj pustiti igro, kdaj poseči po kartonu in kdaj ne ... Sodnik mora dejansko 'dirigirati' igro, a morajo tudi igralci obvladati igro. Včasih je težko dirigirati razglašenemu orkestru. Zato pa je toliko lepše soditi ekipama, ki si želita igrati, ki se pošteno borita, kjer ni simuliranja in zavlačevanja. To je naš cilj in zagotovo tudi cilj gledalcev.«
Imaš morda vzornika med sodniki? R. Glažar: »Posnemati kogar koli je težko, vsak je svoja osebnost in vsak ima svoj stil sojenja. Zaradi tega sam nimam nobenega vzornika. Rad gledam nogomet, spremljam sodnike, njihovo gibanje, znake, govorico telesa ... Collina je bil npr. prava maskota, a njegovo sojenje je bilo daleč od idealnega. Znal pa je s svojo 'pojavo' prepričati, da je vse prav, kar je piskal. Nekaj tega potrebuje vsak vrhunski sodnik.«
Jože Mohorič, Štajerski tednik
Državni prvaki gostovali v Gerečji vasi
Nogometaši Maribora so doslej že večkrat gostovali v Gerečji vasi, tradicijo dobrega sodelovanja so nadaljevali tudi letos. Tako so v torek, 10. septembra, v športnem parku v Gerečji vasi odigrali prijateljsko tekmo.
Na njej so sodelovali s praktično najboljšo ekipo (manjkali so le reprezen-tanti Slovenije: Milec, Handanovič, Mertelj in Filipovič), ki bo letos sodelovala v Evropski ligi. V dresu Maribora je prvič nastopil novi igralec, Urugvajec Pablo Ceppelini, ki se je tudi vpisal med strelce. K nogometnemu prazniku so svoj delež prispevali tudi gledalci, ki se jih je v lepem in sončnem vremenu zbralo blizu 400. Domačini so se renomiranim gostom, aktualnim državnim prvakom, dobro upirali in prvi zadetek prejeli šele po dobrih 20 minutah srečanja.
Gostovanje vijoličastih v Gerečji vasi vedno vzbudi veliko pozornosti ljubiteljev nogometa. Foto: Črtomir Goznik
43
o
1 A AVTO GEREČJA VAS - MARIBOR 1 : 7 (0 : 3) STRELCI: 0 : 1 Mendy (21.), 0 : 2 Cvijanovic (25.), 0 : 3 Mendy (43.), 1 : 3 Krajnc (50.), 1 : 4 Fajic (55.), 1 : 5 Dodlek (63.), 1 : 6 Fajic (85.), 1 : 7 Ceppelini (89.)
1 A AVTO GEREČJA VAS: Gavrič, Lončarič, Gabrovec, Strel, Lešnik, Rozman, Horvat, Kokot, D. Hertiš, Brodnjak, A. Šešo. Igrali so še: Šerdoner, Vrečar, N. Šešo, Leben, M. Hertiš, Hojnik, Krajnc. Trener: Svetozar Kaisersberger.
MARIBOR: Pridigar, Potokar (od 46. Mevlja), Rajčevic, Arghus (od 62. Kek), Viler, Dodlek, Cvijanovic (od 62. Ceppelini), Mejač, Bohar (od 68. Sirk), Mendy (od 46. Ploj), Tavares (od 46. Fajic). Trener: Ante Čačic
September 2013		 W
Borbena igra se je domačinom izplačala v 50. minuti, ko je po lepem strelu z leve strani zadel Sergej Krajnc. Do konca tekme so Mariborčani stopnjevali ritem in tako unovčili boljšo fizično pripravljenost. Dva zadetka so dosegli v zadnjih petih minutah tekme, ko so domačinom že pojenjale moči.
Na pogostitvi po srečanju so se poglobile vezi med igralci in simpatizerji, na svoj račun pa so prišli tudi najmlajši, ki so ulovili kakšen avtogram.
JM, Štajerski tednik
Poletni počitniški nogometni utrinki
Prve počitniške dneve so lahko navdušenci nogometa preživeli zabavno in dinamično v počitniških delavnicah poletne šole, ki jih je organizirala Športna zveza Hajdina ob podpori občine Hajdina. V športnem parku Hajdina se je zbralo veliko mladih navdušencev (dečkov in deklic) najbolj popularne igre na svetu.
Na žogi je bilo za trenutek tudi prijetno posedeti.	Najbolj razgibano je bilo v trenutkih, ko se je igral nogomet.
Z mladimi športniki se je družil tudi Sandi Mertelj, predsednik ŠZ Hajdina in vodja otroške nogometne šole, ki je bil ob koncu navdušen in je pohvalil celotno ekipo, ki je sodelovala. »Tudi letos smo za aktivno preživljanje prostega časa ob začetku poletnih počitnic organizirali brezplačni poletni šoli nogometa in tenisa. Odziv je bil znova dober, na nogometnem igrišču na Sp. Hajdini se je zbralo veliko otrok, v štirih dneh vsak dan okrog 100 iz celotne občine Hajdina in bližnje okolice. Dečkom so se letos v večjem številu pridružile tudi deklice, česar smo bili še posebej veseli, in zanje smo pri-
pravili še dodaten, poseben program, tudi odbojko. Sicer pa smo vse udeležence poletne šole nogometa animirali z osnovami nogometa, temu smo dodali še nekaj drugih iger. V poletni šoli vsebina ni bila strogo povezana z najboljšim športom na svetu, ampak tudi z drugimi dejavnostmi. Občina Hajdina nam vse to omogoča, tega smo še posebej veseli, zato zahvala občini in vodstvu, športna zveza pa s to promocijo po šolah in vrtcih vsako leto pritegne lepo število otrok.«
Besedilo in foto: TM
44
September 2013		 W
Takole je pozirala oranžna nogometna ekipa s trenerjem Sandijem Mertljem. In takole so pozirali mali nogometaši v modrem s trenerjema.
V pozdrav letošnji poletni šoli nogometa na Hajdini, ki je na mlade nadobudneže naredila prijeten vtis.
Letošnje šole tenisa se je udeležilo 28 deklic in dečkov v starosti šest do petnajst let, doma iz občine Hajdina, vsi pa so pridno vadili pod vodstvom Roka Galuna, lastnika šole tenisa Gal-tena. Zaključek aktivnih počitnic na teniškem igrišču je bil 29. junija, ko so se mladi nadobudneži predstavili tudi svojim staršem, med katerimi je bil tudi župan mag. Stanislav Glažar. Ob skupnem prigrizku in pijači so se mladi tenisači poslovili, verjetno ne za dolgo, saj so nekateri med njimi pridno trenirali tudi med počitnicami, spet drugi pa bodo pogum za vadbo zbrali do prihodnje šole tenisa.
TM
Počitnikarji iz občine Hajdina so nekaj dni preživeli tudi na teniških igriščih Goya centra v Hajdošah.
Foto: arhiv TK Skorba
Aktivne počitnice v šoli tenisa
Že tradicionalno so bili prvi letošnji dnevi poletnih počitnic konec junija zapolnjeni z nekaj športnimi aktivnostmi, poleg nogometa je bil v ospredju še tenis. Na teniških igriščih Goya centra v Hajdošah je v organizaciji Tenis kluba Skorba ter ob dobrem sodelovanju občine Hajdina in ŠZ Hajdina potekala šola tenisa.
45
September 2013		 W
»Ne samo Koper, tudi Vršič je naš
Gerečke Petalne so na Lojzov praznik z veseljem pričakali sovaščani ob njihovi vrnitvi z Vršiča.
Z zimskega treninga
Kdo so »gerečki Petalni«
V	poletnih mesecih smo se oglasili pri »Zajčovih« v Gerečji vasi 56, kjer se člani kolesarskega kluba »Petaln« največkrat sestanejo, in član kluba Boštjan Intihar nam je prijazno predstavil člane kluba, ki so zelo ponosni na svoje kolesarske pa tudi druge podvige, ne pa tudi na svoj fo-toarhiv.
Kdo je ustanovitelj oz. pobudnik za nastanek Kolesarskega kluba Petaln, kdaj je pravzaprav klub nastal in kdo ga vodi danes?
Pobudnik za ustanovitev društva je bil Jernej Grušovnik. Ob nedeljah smo se dobivali na pijači in za šankom je padla ideja o kolesarstvu in preživljanju nedeljskih dopol-dnevov na kolesu in ne v gostilni. Jernej, ki je trenutno na dopustu, je še vedno gonilna sila, v pomoč pa smo mu vsi člani kluba.
Imate zelo zanimivo ime - »Petaln« (pedal), čigava je bila ideja?
O imenu smo dolgo razpravljali. Vsak izmed članov je dal nekaj idej, takšnih in drugačnih, in najbolj izvirno se nam je zdelo Petaln.
V	teh letih je vaše članstvo zagotovo narastlo, koliko vas je bilo ob ustanovitvi, koliko članov štejete danes in kdo so vaši člani?
V	začetku nas je bilo aktivnih osem članov, danes aktivno kolesari šest članov: Jernej Grušovnik, Sandi Kiselak, Karl Kiselak, Alojz Habjanič, Ivo Metličar - naš najstarejši član, ki šteje 60 let in je do sedaj z nami premagal vse ovire, Andrej Intihar, Andrej Kancler in jaz. Našemu društvu so se pridružili tudi drugi družinski člani, ki nas podpirajo in spremljajo na daljših turah. Vsi člani skupaj pa si večkrat privoščimo tudi kakšno druženje ob piknikih.
Kako in kdo skrbi za nabavo kolesarske opreme in dresov, saj smo letos videli tudi vaš nov »stil«? Kolesarsko opremo - kolesa in vso drugo profesionalno opremo - si priskrbi vsak sam. Glede kolesarskih dresov pa se vedno dobimo seveda za šankom in se skupaj dogovarjamo o barvi in obliki. Odločitev je vedno skupinska. Poleg »osvajanja« mesta Koper v prejšnjih letih ste se letos za dan državnosti podali na Vršič. Kolesarite tudi na maratonih, kot je Poli, in podobno?
Udeležimo se skoraj vseh maratonov v okolici, v ospredju je seveda Poli maraton, ki vsako leto traja več kot 12 ur od starta v Gerečji vasi. To je več od časa, kot ga porabimo do Kopra. Udeležimo se skoraj tudi vseh žegnanj in cerkvenih praznikov blizu in daleč, kot so florjanovo, anino in avgu-štinovo ...
46
Gerečki Petalni niso samo kolesarji, so tudi kuharji, vsako leto se udeležijo tek- Na letošnjem Poli maratonu movanja v kuhanju golaža na košnji trave v Gerečji vasi.
Niste samo kolesarji, ste tudi kuharji, saj kot KK Petaln nikoli ne manjkate na tekmovanju v kuhanju golaža na košnji v Gerečji vasi. In kakšni ste kot kuharji?
Prepričani smo, da je naš golaž na tem tekmovanju najboljši, počakati moramo samo še na »naših pet minut«, da o tem prepričamo tudi ocenjevalno komisijo (smeh) ... Na kratko nam opišite letošnji kolesarski podvig na Vršič
Ideja o vzponu na Vršič je padla že lani v Kopru, ko smo se dogovarjali, da bi poskusili nekaj novega. Priprave so potekale vse leto, tudi pozimi. En dan pred odhodom si nabavimo vse potrebno. V zgodnjih jutranjih urah, ob 4.30, se podamo na pot. Vedno startamo tu pri nas, pri Zajčovih, kjer pot tudi zaključimo. Na pot nas pospremijo skoraj vsi družinski člani. V spremstvu kombija, v katerem so naši člani, ki ne kolesarijo aktivno, se podamo na dolgo pot. Spremstvo skrbi za našo varno pot ter za pijačo in okrepčilo. Na poti smo imeli več postankov, na katerih se okrepčamo. Eden zadnjih takšnih postankov je bil v Kranjski Gori, preden se je začel vzpon na Vršič. Vzpon je bil zelo težak, za povrh vsega pa nas je med potjo še dobila nevihta s točo. Vendar nas to ni ustavilo, po sedmih urah in pol čiste vožnje je bilo za nami 225 km in prispeli smo na vrh. Naša povprečna hitrost je bila 30,1 km/h. Na vrhu smo se malo okrepčali, nato pa se hitro vrnili domov, kjer so nas nestrpno pričakovali domači in sovaščani, saj je pri Zajško-vi kapeli potekal Lojzov praznik. Vsi prisotni so vedeli za naš podvig in so nas tudi pričakovali, zato so bili zelo veseli naše vrnitve.
Za take podvige je potrebna tudi precejšnja kondicija. Kako si jo člani nabirate, individualno ali skupinsko?
Čez teden običajno kolesarimo v manjših skupinah, po
dva ali trije. Čez vikend pa se zberemo skoraj vsi naši člani in se podamo na turo, dolgo približno 100 km. Kako je z ohranjanjem kondicije pozimi, ko so vremenske razmere za kolesarje pravzaprav nemogoče? Čez zimo nas družijo vzponi na Donačko goro in Pohorje, individualno pa se posvečamo teku na tekaški progi v gozdu pri šoli, doma pa na sobnih kolesih in tranažerjih. Vsako takšno dogajanje spremljajo tudi drugačni, smešni dogodki. Imate s svojih poti kakšno anekdoto? Vsaka tura je nekaj posebnega in pusti takšne in drugačne spomine. Najbolj smešne anekdote segajo v naše začetke kolesarjenja, ko smo iskali najlažje načine, kako premagati bolečine v zadnjici, saj je bila naša kolesarska oprema takrat še zelo neprofesionalna. Kolesarske sedeže smo si oblagali s peno, polovico Ptujske Gore smo prepešačili ob kolesih. Vendar se nismo predali in sedaj so rezultati tu. In kakšni so vaši cilji za prihodnost? Naš prvi cilj je zaključek sezone, ki ga pripravimo skupaj z družinskimi člani. Običajno je to v enem gostišču, naše druženje pa se zavleče dolgo v noč, saj nam ob pogovoru na spomine pretekle sezone hitro mine čas. Glede kolesarskih podvigov za naslednje leto upamo, da nam bo uspel vzpon na Mangart s ciljem v Kopru. Je pa še ogromno ciljev, ki naj za zdaj ostanejo samo še v naših krogih.
Čestitke za vašo vztrajnost in pretekle podvige veljajo tudi s strani uredniškega odbora Hajdinčan. Še naprej vam želimo veliko doseženih, predvsem pa varnih ciljev.
Magda Intihar Foto: arhiv KK Petaln
47
September 2013		 W

Posodobitve v športnem parku v Gerečji vasi
Športno društvo Gerečja vas, ki je lani praznovalo svojo 45. obletnico obstoja, si je ob jubileju zadalo velike načrte glede investicij ter vzdrževanja igrišča in objektov v športnem parku v Gerečji vasi.
Ob zaključku jubilejnega leta je bila odigrana tudi prijateljska tekma z NK Maribor na odlično pripravljeni zelenici, v ozadju tudi pokrita in dokončana tribuna, s katero se je začelo leto investicij v športnem parku Gerečja vas.
Omarica, v kateri je »gonilna sila« novega namakalnega sistema, je že utrpela prvo škodo.
Strela, ki je ob nevihtni udarila v drevo, je uničila celoten elektronski sistem nove namakalne naprave.
Čez celo vroče poletje je bilo v športnem parku Gerečja vas zelo živahno. Potekala so namreč investicijska dela na novem namakalnem sistemu nogometnega igrišča, kompletna obnova oz. rekonstrukcija igrišča na mivki in vsa spremljevalna dela, ki so se pokazala za potrebna. Seveda ni šlo brez težav; največjo gre po končanih delih pripisati streli, ta je ob nevihti udarila v drevo blizu objekta in uničila kom-
pletno elektroniko v napravi za namakalni sistem, škoda je nastala tudi pri nekaterih drugih elektronskih napravah v pisarni kluba. Po odpravljenih težavah in dokončni posodobitvi so se člani kluba odločili povabiti v goste na prijateljski der-bi tudi NK Maribor ter s prijateljskim druženjem članov kluba in njihovih simpatizerjev v športnem parku s praznovanjem zaključili predvsem delavno leto.
Na skupnem druženju je predsednik ŠD Gerečja vas Boštjan Paveo povedal: »Z današnjim prijateljskim derbi-
jem smo zaključili krog investicijskih in vzdrževalnih del na samem igrišču in v spremljajočih objektih v našem športnem parku, ki smo si ga zadali ob pretekli obletnici kluba. Čeprav smo se srečevali tudi s težavami, nam je uspelo, seveda gre največ zahvale občini Hajdina, sponzorjem in dona-torjem ter domačim prostovoljcem in članom kluba.«
Vsi skupaj upamo, da bo za NK Gere-čja vas tako uspešna tudi naslednja tekmovalna sezona.
Besedilo in foto: MI
48
September 2013		 W
Šola zdravja na Hajdini upihnila prvo svečko
V deževnem četrtkovem jutru so se na asfaltnem igrišču na Sp. Hajdini zbrali predstavniki Šole zdravja s Ptuja, ki jih vodi Marija Gabron, in njihovi gostitelji s Hajdine, ki so pred enim letom pod vodstvom Majde Mesarič na ta dan prvič začeli jutranjo telovadbo po metodi dr. Nikolaya Grishina.
Z dobro voljo so nekaj časa premagovali dežne kaplje, nato pa so se podali na pohod po Hajdini, delu Skorbe, kjer so si ogledali rekreacijski park in nato obiskali občinsko središče na Hajdini. Sprejela sta jih župan mag. Stanislav Glažar in direktorica občinske uprave Valerija Šamprl, ki sta se po pozdravnih nagovorih pridružila združenim telovadcem in z njimi zaključila vaje, ki jih je jutranji dež prekinil. Sledil je še obisk hrama hajdinskih kletarjev in Martinove kleti pri cerkvi sv. Martina, kjer sta udeležence sprejela aktualni kletar Branko Sitar in njegov kolega, kletar iz prejšnjih let, Ivan Maher. Na skupni malici v gostišču Olga so enoglasno potrdili, da se srečajo spet čez leto dni, vmes pa bodo še iskali priložnosti za sodelovanje tudi z drugimi skupinami po Sloveniji, ki se vsako jutro dobivajo na polurnem razgibavanju teles, ki s tisoč gibi človeka utrdi za celodnevni fizični napor.
Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
49
September 2013		 W
Logotip
Obkanalski krivolovci
V Športnem društvu Slovenja vas je 1. januarja 2013 zaživela ribiška sekcija. Njeni člani so si nadeli ime Obkanalski krivolovci. »Prebivalci Slovenje vasi že več kot 40 let živimo ob kanalu in z njim. V vsem tem času smo bolj ali manj 'na črno' lovili ribe, zato si je naša sekcija nadela to za nekatere nenavadno ime. A tako je bilo v resnici,« pove Milan Furek, ki je ob Milanu in Štefu Tomčiču eden od ustanoviteljev ribiške sekcije.
Priznanja, ki so jih podeljevali na ribiških tekmovanjih
Ta se je prvenstveno ustanovila zaradi ribnika od kanalu v Slovenji vasi, ki je bil pred nekaj leti zgrajen ob zadnjem posegu na levem bregu kanala. »Za zdaj imamo z Dravskimi elektrarnami Maribor ustni dogovor za uporabo ribnika, na njihov naslov pa smo poslali tudi uradno pisno prošnjo za njegovo upravljanje. V kratkem pričakujemo odgovor, čeprav se obenem zavedamo, da obstaja težava, saj je to območje za zdaj uradno še gradbišče in kakršne koli aktivnosti ne pridejo v poštev.« VELIKO VLOŽENEGA PROSTOVOLJNEGA DELA »Takoj moram povedati, da se financiramo sami, s članarino in donacijami, ob tem pa seveda opravimo veliko ur prostovoljnega dela. Naš začetek sicer sega v lanski 27. april, ko smo izvedli prvo neuradno člansko tekmovanje v ribolovu, pred tem pa smo s prostovoljnimi prispevki kupili in v ribnik vložili nekaj rib. Ocenjujemo, da sta trenutno v ribniku približno dve toni rib. Sodelujemo tudi z igriščem za golf Ptuj, kjer smo lahko ulovili in v naš ribnik premestili precej rib,« je še povedal Milan Furek. Glavna dosedanja aktivnost ribiške sekcije so bila ribiška tekmovanja. »Doslej smo jih imeli osem, udeležba pa je bila vedno zelo dobra. Prihajali so ribiči iz celotne občine Haj-dina, tudi iz Brunšvika, Ptuja ... V ribniku so različne vrste sladkovodnih rib, od majhnih do velikih, nekatere tehtajo zagotovo 10 kg. Druga pomembna naloga je pridobivanje
Čoln, s katerimi se ponašajo obkanalski krivolovci.
mladih članov. V Slovenji vasi je nekaj zelo zagretih mladih ribičev, izpostavil bi Luka, Timoteja in Jureta, ki gredo največkrat ob vodo. To je prvenstveno namenjeno njim, ki bodo v naslednjih letih to uporabljali in bodo zagotovo postali dobri ribiči. Lahko se že pohvalimo tudi z lastnim čolnom, v načrtu pa imamo pridobitev prikolice in agregata. V tej prikolici bi imeli spravljene potrebne stvari,« je dodal Milan Furek, ki je izpostavil, da je članstvo odprto za vse, ki imajo željo in voljo pomagati. »Dela je vedno dovolj, saj je treba vzdrževati okolico, hraniti ribe, pomagati pri organizaciji tekmovanj ... Pri tem nastajajo določeni stroški, ki pa jih za zdaj več ali manj pokrivamo sami, iz članarine in s pomočjo donatorjev,« še dodaja M. Furek. Ker se člani Obkanalskih krivolovcev udeležujejo tudi tekmovanj drugih ribiških društev, so želeli biti prepoznavni in so si izdelali majice z logotipom, kupili so si tudi brezrokavnike in kape. S svojim imenom so zagotovo prepoznavni in bomo o njih še veliko slišali. Najglasneje 25. maja, ko bodo tradicionalno pripravljali ribiško tekmovanje s piknikom.
Jože Mohorič, Štajerski tednik
50
September 2013		 W
Kolesarski trim
Vaški odbor Hajdoše je v petek, 30. avgusta, organiziral tradicionalni trim kolesarjenja, namen katerega je bil združiti prijetno s koristnim, se družiti in narediti nekaj dobrega zase in za svoje telo.
Letos se je zbralo okrog 20 kolesarjev, kar je malo manj kot lani. Zbrali smo se ob 17.30 pred gasilskim domom v Hajdošah, kjer nas je pozdravil predsednik vaškega odbora Hajdoše Mirko Abraham. Nato smo krenili na pot. Peljali smo se po glavni cesti do Slovenje vasi, nato skozi Slove-njo vas proti Zlatoličju in Staršam, kjer smo imeli pri igrišču prvi postanek. Vaški odbor je poskrbel, da kolesarji nismo bili žejni. Spremljal nas je predsednik PGD Hajdoše z gasilskim avtom. Pot nas je nato vodila do osnovne šole v Staršah, kjer smo prečkali glavno cesto in nadaljevali proti Prepoljam. Nato smo prekolesarili Kungoto in dospeli do Hajdine, ker smo imeli pri križu drugi postanek. Malce smo se odpočili, naredili skupinsko sliko, se odžejali in že smo nadaljevali pot proti cilju. Ko smo prikolesarili v gasilski dom, smo se ob pijači še malce družili. Naša prekolesarje-na pot je bila dolga 20 km, vozili smo se slabi dve uri, imeli dva kratka postanka, kar pa je najpomembnejše - pot je potekala varno in brez poškodb.
Trim je bil tako uspešno zaključen, upamo, da se nam naslednje leto pridruži še kakšen kolesar več, da bo še bolj veselo.
Besedilo in foto: Tanja Furek
Pot nas je vodila skozi Starše, za nami je spremljevalni gasilski avto, ki je skrbel za varnost.
Zadnji počitek in zaslužena pijača pred ciljem
Pomagali ujeti štorklji
Zgodba na dvorišču hajdinskega župnišča je imela v petek, 2. avgusta, srečen konec, a je bilo nadaljevanje te zgodbe kasneje precej žalostno. Belo štorkljo, ki je bila nesrečno ujeta v vrvico in visela iz gnezda, so v akciji uspešno rešili člani PGD Hajdina, vendar je bilo zanjo to kasneje prehudo in je med prevozom v azil za divje živali na Muto poginila.
Za zgodbo nam pove hajdinski župnik, naddekan Marijan Fesel, saj je prav to štorkljino gnezdo na župnijskem dvorišču, a na ujeto ptico ga je najprej opozoril sosed Stanko. Na pomoč je poklical domače gasilce, ki so reševalno akcijo uspešno izpeljali in ptico rešili iz pasti, potem pa ji je želel pomagati na varno, kjer bi lahko
okrevala. Poklical je veterinarja Damijana Peklarja, nato pa v zavetišče Maribor. Tam so ga napotili na zavetišče za divje živali na Muto, kjer pa so hitro ukrepali. Fesel pove, da so prišli po štorkljo, jo odpeljali in potem sporočili žalostno novico, da je med potjo poginila.
Utrinek z reševalne akcije
51
September 2013		 W
A vendarle so bili na Hajdini ponosni, da so štorklji pomagali iz pasti in ji olajšali zadnje trenutke življenja, ob tem pa so se iz reševalne zgodbe lahko tudi veliko naučili. Nesreča pač nikoli ne počiva, bi lahko k temu dodali.
TM
Foto: arhiv župnije
Potem ko je bila štorklja že varno na tleh in nato v naročju hajdinskih gasilcev, so bili prepričani, da bo
preživela ta šok.
ZDRAVSTVENI NASVET: Rak prostate
Prostata je žleza v velikosti kostanja, ki obdaja moško sečnico. Glavna naloga prostate je, da tvori poseben del semenske tekočine, v kateri so semenčice, nadzira pa tudi iztekanje seča iz mehurja. Znaki prostatičnih težav so torej lahko spolne motnje ali motnje mokrenja - uriniranja. Težave se pojavijo kot: povečanje prostate (benigna hiperplazija prostate), prostatitis - akutni ali kronični (bakterijska okužba) in rak prostate, ki je med moškimi četrta najpogostejša bolezen. Rak prostate nima nekih specifičnih znakov, s pomočjo katerih bi ga lahko odkrili, zato so sumljive vse težave, ki jih ima moški pri uriniranju. Enake težave kot pri raku prostate se pojavljajo tudi pri vseh drugih nerakastih težavah s prostato. Moški mora biti pozoren, če opazi, da je v njegovem urinu kri, če ga ob uriniranju peče in draži, če ima občutek nepopolno izpraznjenega mehurja. V takem primeru je potreben obisk pri zdravniku. Pri bolnikih, pri katerih je bolezen že zelo napredovala, so prisotni tudi splošni znaki raka: utrujenost, izčrpanost, upadlost, slabost, bolečine v okostju. Prvi korak: anamneza
Ob obisku zdravnika urologa se najprej vzame splošna anamneza, ob pomoči katere dobi zdravnik vse podatke o bolnikovih težavah z uriniranjem pa tudi o drugih zdravstvenih težavah. Povpraša ga, ali ima ali je imel še kdo v ožji družini katero od bolezni prostate, pozanima se o vseh zdravilih, ki jih jemlje bolnik. Potem sledi temeljit klinični pregled, ki tudi spada k vsakemu pregledu bolnika. Urolog si ogleda spodnji del trebuha in ga otipa. Če bolniku, denimo, zastaja voda ali se dogaja kak drug proces v trebušni votlini, je to lahko vidno v obliki izbokline, ki jo urolog zatipa tik nad sramno kostjo. Urolog v nadaljevanju pregleda bolnikove genitalije, na koncu pa sledi še najpomembnejši del - digitorektalni pregled. Prostata obdaja sečnico pod mehurjem in se dotika danke, zato jo lahko zdravnik dobro otipa. To je pregled, ki je preprost in ga lahko opravi tudi splošni zdravnik, pri čemer ne potrebuje nobenih instrumentov in aparatur, in je izvrstna osnovna informacija o stanju prostate. Če zdravnik zatipa zatrdline, je to pomemben kazalnik za nadaljnje diagnostične postopke. Tudi če je prostata normalne konsistence, a je povečana, še vedno obstaja možnost, da ima moški raka na prostati.
Drugi korak: vrednost PSA pomemben pokazatelj Po kliničnem pregledu sledi laboratorijska preiskava, s katero določajo vrednost prostatičnega specifičnega antigena PSA. To je encim, ki ga izločajo epitelne celice prostatičnih žlez. Če je vrednost PSA povečana, še to ne pomeni, da gre za raka, povišana vrednost PSA je zgolj pokazatelj, da se s prostato nekaj dogaja. Poleg tega vrednost
PSA z leti raste. Pri mladem moškem je nižja kot pri starejšem. Normalna vrednost se giblje med ena in štiri. Vrednosti med 4 in 10 so že v območju, ki lahko napoveduje benigno displazijo (povečanje prostate) ali raka. Na tej stopnji se lahko urolog odloči, ali ponovi meritev PSA ali da bolnika punktira. Punkcija
To je preiskava, pri kateri urolog v danko uvede ultrazvočno sondo. Z njo pregleda prostato, dobi natančen prikaz: velikosti prostate, ultrazvočno strukturo, patološke hipoehogene spremembe, ki so bolj sumljive za rak.
Druge diagnostične metode, ki jih uporabljajo urologi, so samo dopolnilo potrditve. Opravijo lahko še rentgensko slikanje mehurja, s čimer pogledajo, ali je moten odtok urina, opravijo ultrazvočni pregled celotne trebušne votline, scintigrafijo kosti, redkeje opravijo še pregled z magnetno resonanco. Od izvidov je odvisna nadaljnja terapija; kakšna bo, je odvisno predvsem od bolnikovega splošnega stanja, od velikosti prostate, histoloških izvidov, razširjenosti raka, pomemben dejavnik, ki odloča o (ne)zdravljenju, pa je vsekakor bolnikova starost. Raziskave so pokazale, da lahko z določenimi ukrepi, kot so jemanje vitamina E, uživanje selena, likopena (snov v paradižniku), večjih količin soje in prehrane z nizkim vnosom maščob zmanjšamo tveganje za pojav raka prostate tudi za tretjino. Večkrat se zgodi, da je rak prostate ugotovljen čisto naključno, ko bolnik obišče osebnega zdravnika ali specialista zaradi drugih težav, ne nujno povezanih s prostato!
Sanja Kokol, dipl. m. s.
52
September 2013		 W
Družba Vargas-Al praznuje 20 let
Nam za premoženje ni vseeno. Kaj pa vam?
Družba Vargas-Al je podjetje z omejeno odgovornostjo in je v 100-odstotni lasti družbe Talum, d. d. Letos praznujemo 20. obletnico, saj je bila družba ustanovljena leta 1993, da bi v skladu z zakoni urejala službo varovanja, požarne varnosti in nalog civilne zaščite. Od ustanovitve do danes seje podjetje razvilo v učinkovito službo varovanja, ki s svojo dejavnostjo pokriva predvsem širše območje mesta Ptuj in drugih novonastalih občin. Dejavnost opravljamo z zakonsko predpisanimi licencami za varovanje ljudi in premoženja, skrbimo za varovanje javnih prireditev in upravljanje varnostnonadzornega centra, opravljamo pa tudi montažo in vzdrževanje alarmnih, video in protipožarnih sistemov, kar je naša nova dejavnost. Za požarno varovanje objektov imamo pooblastilo Uprave za zaščito in reševanje pri Ministrstvu za obrambo RS.
Zaposleni v Vargas-Alu so za svoje delo ustrezno strokovno usposobljeni po zakonu o zasebnem varovanju in drugih predpisih, ki obravnavajo področje specifičnega varnostnega izobraževanja, kot sta Zakon o orožju in Zakon o gašenju. Pomembno je, da naši varnostniki s svojo fizično prisotnostjo varujejo premoženje pred uničenjem, poškodovanjem, odtujitvijo ter pred vsemi neželenimi škodnimi pojavi. Njihovo delovno okolje je varovano območje, na katerem izvajajo varnostne storitve neprekinjeno ali občasno (po potrebi naročnika ob upoštevanju vseh elementov varnostne ocene in ocene tveganj). Ponosni smo na svoj varnostnonadzorni center (VNC) za sprejem alarmov in na svojo 24-urno intervencijsko skupino za posredovanje na dveh lokacijah, na Ptuju in v Kidričevem. Delo intervencijske službe je organizirano iz nadzornega centra. Varnostniki v intervencijski skupini imajo opravljena specialistična izobraževanja in pridobljen naziv varnostnik intervent. Med drugim so usposobljeni tudi za prijetje in zadržanje storilca do prihoda policije in za preprečitev škode na varovanem objektu. Oddelek za požarno varnost naše družbe se ponaša s sodobno opremljenim servisom na sedežu družbe in z mobilnim servisom za servisiranje na terenu. Servisna dejavnost požarnega varstva naše družbe nudi servis in vzdrževanje gasilnikov ter meritve hidrantnih omrežij. Na željo lastnika objekta ali vozila vodimo in prevzamemo vso odgovornost za servis in vzdrževanje gasilnikov. Za kakovostsmo leta 1999pridobili certifikat ISO 9001:2000, ki ga uspešno periodično obnavljamo. Moto naše družbe je: Ko nam za premoženje ni vseeno
Po zadnjih podatkih se število vlomov na našem območju povečuje. Posamezniki in tudi družbe se do svojega
premoženja velikokrat obnašajo brezbrižno. Šele ko pride nepovabljen obiskovalec, se zavedo, da bi z relativno majhnim finančnim vložkom glede na posledice dogodka morda lahko pravočasno poskrbeli za svoje premoženje. Ugotavljamo, da se relativno malo posameznikov odloča za priklop naprav na varnostnonadzorni center. V primeru alarma namreč lahko naši varnostniki interventi posredujejo v zelo kratkem času in preprečijo vlom ali požar, storilce pa pridržijo do prihoda policije. Na alarmne sisteme lahko vežemo tudi senzorje za zaznavanje ogljikovega monoksida in senzorje za zaznavanje iztoka vode v objektu.
V Vargas-Alu dejansko poskrbimo za varovanje premoženja pogodbenih partnerjev. Nudimo tudi potrebno strokovno svetovanje in servis ter 24-urno odzivnost v primeru izrednih dogodkov, s čimer zagotavljamo celovito storitev na področju varovanja. Letos smo kot novost uvedli še montažo in vzdrževanje alarmnih, video in protipožarnih sistemov. Ta storitevza-jema sisteme tehničnega varovanja, dobavo in vgradnjo videonadzornih sistemov ter servis in vzdrževanje vseh vrst varnostnih sistemov. Nobeno fizično varovanje ne more biti 100-odstotno učinkovito brez tehničnega varovanja objektov; oba segmenta zasebnega varovanja se torej trdno prepletata in drug drugega dopolnjujeta. Naši varnostniki so usposobljeni za varovanje javnih zbiranj - torej za zagotavljanje reda in miru na javnih prireditvah. Gre za vzdrževanje javnega reda in miru na javnih športnih, zabavnih, kulturnih in drugih prireditvah in shodih, ki so dostopni vsem in na katerih se zbere večje število ljudi z različnimi interesi. Oddelek za požarno varnost naše družbe se ponaša s sodobno opremljenim servisom na sedežu družbe in z mobilnim servisom za servisiranje na terenu. Kombinirano vozilo je popolnoma opremljeno z vso predpisano opremo za servisiranje, tako da gasilnikov ni treba voziti v servisno delavnico, saj lahko servis opravimo tudi na kraju samem in ga po končanem servisiranju namestimo na najbolj ustrezno mesto. Servisna dejavnost požarnega varstva naše družbe nudi servis in vzdrževanje gasilnikov, ima lastno servisno delavnico in skladišče rezervnih delov, lastno trgovino s prodajo gasilnikov vseh vrst in velikosti, servisno vozilo s popolno opremo za interventne posege na terenu, dosegljiva je ves čas (ima stalno dežurno službo) in opravlja meritve hidrantnih omrežij, poleg tega pa skrbi tudi za izobraževanje zaposlenih s področja požarne varnosti.
Naši poslovni partnerji so večinoma podjetja, ustanove in občani z območja Podravja, s katerimi razvijamo pristne
partnerske odnose. Storitve s področja fizičnega in tehničnega varovanja ter požarnega varstva ponujamo več kot 250 pravnim in fizičnim osebam s tega območja. Družba ima tudi status invalidskega podjetja, zato lahko s svojimi storitvami pomagamo podjetjem, ki ne zaposlujejo predpisanega števila invalidov in morajo zato za invalidske kvote plačevati v Sklad RS za spodbujanje zaposlovanja invalidov.
Naše ključne strateške usmeritve po pridobitvi licence za izvajanje varnostnih sistemov so usmerjene v montažo in vzdrževanje alarmnih, video in protipožarnih sistemov, kar je naša nova dejavnost, v širitev dejavnosti na področja, na katerih je omogočena večja zaposljivost invalidov, širitev servisne dejavnosti na področju varstva pred požarom ter v širitev na področja varovalne in druge dejavnosti, na katerih obstaja možnost izkoriščenja povezav z var-nostnonadzornim centrom. Skratka, postati želimo še bolj odprti do vsega, kar je povezano z varnostjo premoženja, in se tako še bolj približati vašemu delovnemu okolju in predvsem tudi vašemu domu.
Anita Polajžer, Vargas-Al, d. o. o.
Foto: Srdan Mohorič
53
September 2013
na vase premoženje
Naše storitve: fizično in tehnično varovanje, varovanje javnih zbiranj, izposoja prenosne alarmne naprave (v času vaše odsotnosti), trgovina (prodaja gasilnikov,...), servis in montaža varnostnih sistemov, protipožarno varovanje, servis gasilnikov (v delavnicah in na terenu), izvajanje meritev, preizkušanje in tehnični nadzor hidrantnih omrežij.
NOVO SERVIS IN MONTAŽA SISTEMOV VAROVANJA
Da bi strankam zagotovili celovito storitev varovanja, smo dvajsetletnim izkušnjam dodali montažo in servisiranje vseh sistemov varovanja.
VARGAS-AL d. o. o.
Tovarniška cesta 10, 2325 Kidričevo
www.vargas-al.si Tel.: (02) 7995411
ČLAN SKUPINE TALUM
C
AL
D
KO NAM ZA PREMOŽENJE NI VSEENO
energetsko najcenejše in ekološko najprijaznejše v -	ogrevanje bivalnih prostorov
TOPLOTNE ČRPALKE
vjgO
itil®

Oï^
AKCIJA
ÏBLO
f: 021 78 06 430 G S i !: 041/ 670 102 !: www.ïblo.si E: iblo@iblo.si
54
September 2013		 W
Bučijada se poslavlja
Pred gasilskim domom v Gerečji vasi se je 20. septembra odvila zadnja otvoritvena slovesnost, ki so jo ob 10. obletnici Bučijade pripravile članice Društva žena in deklet Gerečja vas. Otvoritveno slovesnost so s kulturnim programom bogato popestrili najmlajši iz vrtca, učenci iz osnovne šole Hajdina pa tudi domači MePZ DŽD Gerečja vas.
Pisane, okrogle, majhne, velike se poslavljajo .
Simbolična zahvala občini Hajdini s strani članic DŽD Gerečja vas za vsa leta sodelovanja pri razvoju in promociji projekta.
Te dni mineva 11 let, odkar so članice DŽD Gerečja vas prvič na ogled postavile buče, ki so jih prinašale z domačih vrtov, in razstavo poimenovale Bučijada. V naslednjih letih so projekt združile na skupno njivo in družno sadile, okopavale, gnojile pridelek, ob tem pa spoznavale sorte, njihovo uporabnost in namen ter se začele učiti in izpopolnjevati v bučni kulinariki. Čez vsa ta leta so se spopadale tudi z različnimi težavami: bila so leta suše, deževna obdobja, leto toče, ampak njihovega projekta to ni ustavilo, iztržile so veliko izkušenj in znanja, obiskovalcem pa vsako leto na svoji Bučijadi pokazale nekaj novega, drugačnega. ŽUPANOVA POHVALA IN SPOŠTOVANJE DO GEREČJEVAŠKE BUČIJADE
Med otvoritveno slovesnostjo je v nagovoru župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar izrazil pohvalo in spoštovanje do dela članic Društva žena in deklet Gerečja vas, predvsem pri Bučijadi, ki je eden največjih, razpoznavnih in tudi promocijskih projektov v okviru delovanja ženskih društev v občini Hajdina. Zahvalil se je tudi predsednici društva za vsa leta požrtvovalnega in ustvarjalnega dela pri tem projektu.
Njegovim besedam se je pridružila ravnateljica OŠ Hajdi-
Župan občine mag. Stanislav Glažar se je zahvalil predsednici DŽD Gerečja vas Magdi Intihar za vsa leta požrtvovalnega dela pri projektu Bučijada.
Tudi najmlajši iz vrtca so popestrili kulturni program ob odprtju.
na Vesna Mesarič Lorber, ki je tudi sama izrazila zahvalo za vsa pretekla leta dobrega sodelovanja, še posebej za sodelovanje preteklega tedna, ko so članice društva prav tako dale svoj prispevek k izvedbi naravoslovnega dne -potekal je 18. septembra, v njem pa je sodelovalo več kot 100 učencev in učiteljic osnovne šole Hajdina.
55
o
Ob koncu 10-letne bučne zgodbe
September 2013
Članice Društva žena in deklet Gerečja vas so v desetih letih pridelale 30 ton najrazličnejših sort buč, pol tone so jih konzervirale in iz buč pripravile odlično ozimnico. V bučni projekt so v desetletju vložile štiri tisoč dni svojega prostega časa.
10. jubilejna razstava Bučijada je vsebovala tudi nekatere drobne detajle iz preteklosti.
Ob koncu uradne slovesnosti se je predsednica društva Magda Intihar zahvalila vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k uspehu Bučijade, med drugim občini Hajdina, Osnovni šoli Hajdina, domačemu PGD, vsem domačim gospodarjem, ki so vsa ta leta pomagali pri pripravi zemlje in spravilu buč, sovaščanom in številnim obiskovalcem od blizu in daleč. Po končani uvodni slovesnosti je sledila zdravica in bogata bučna kulina-
Odprtje 10. Bučijade je spremljala bogata bučna kulinarična ponudba.
rična pogostitev, ki so jo ob tej priložnosti pripravile domače članice, kar se ob slovesu tako odmevnega projekta, kot je bila Bučijada, zagotovo spodobi.
Pisne, okrogle, male, velike ... se torej poslavljajo. V Gerečji vasi pa pišejo bogat epilog dolgi in nadvse zanimivi zgodi o bučah.
MI
Foto: Tatjana Mohorko
Drobna simbolična darilca, ki so jih domače članice pripravile za obiskovalce.
Predsednica društva Magda Intihar in župan občine mag. Stanislav Glažar sta simbolično prerezala slavnostno bučno torto 10. Bučijade.
Tudi učenci 1. razredov so dokazali, da so pravi ustvarjalci.
Domišljija in ustvarjalnost najmlajših ne poznata meja ...