Tečaj
XV.
List
gospodarske, obertnijske in narodske
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti i fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
V Ljubljani v sredo 28. januarija 1857
Kako sadje sušiti, da bo dobro in lepo.
m
Kteri koli časnik kmetijski v roke vzamemo, povsod nahajamo iz bukvić elovečega vertnarja Hohenhajmekega
ampak. zvecer ali zjutraj iz tople susivnice naglo na hladni zrak postaviti, da lepo, svetio in slastno ostane.
4. Kdor sadje na peči euši, naj večkrat hišo izvetra,
Lukas-a prepisani nauk: kako sadje susiti, da bo dobro in lepo.
Ker so ta nauk vsi časniki od pervega do zadnjega prepisali in svojim bravcem podali se že iz tega lahko sodi, da je mogel mož to reč dobro razložiti in da je vredna, da se razglasi po svetu.
in prah na peči omeđe ali popir podloži, da bo eadje čedno. Kdor pa pri peči ali na solncu suši, naj ga na tanko vervco nabere, in večkrat obraća, da
se lepo posuši"
X
(Dalje sledi.)
Naj ga podajo tedaj tudi wNo
vice
u
svojim bravcem. Popred pa se nam pripravno zdí ponoviti našim gospo darjem in gospodinjam, kar eo naš vertnarski oče, nepoza
in tako pri
Poljski pridelki nekdaj pa zdaj

Stari pisatelji, gerški pa latinski, pripoveduiejo v svo
jih bukvah, da tu pa tam po nekdanjem svetu zemlja je bila
bi ji vi gosp. Pire učili: kako sadje sušiti m eri ti njih besede z Lukasovimi.
V • . •
kaj rodovitna
i
da sama po sebi,
brez velikega
obdelo
vanja in truda ljudi pa živine, rodila je obilno mnogoterih
Gosp. Pire ucijo takole: „Kdor ima več sadja, kot kakor ga je treba sirovega sebno lepa Italija
plodov, in da posebno žito je plenjalo tadaj vec kot dan današnji. Slovele zavolj poljske rodovitnosti so nekdaj po-
v Azii velika dolina, po kteri teče ogromna
9
pojesti, prodati ali za zimo prihraniti, naj ga posuši, ker reka Evfrat, in pa blagovite planjave poleg Nila v Afriki. takega je za kuho ali kupčijo , ali pa za hudo letino dobro Ondi so přidělali (pa prideljujejo večidel še dan današnji)
Kjer je veliko sadja, ga je nar bolje v posebni eu-sivnici ali v pajštvi posušiti, ktera mora tako narejena biti, da je znotraj 6 čevljev visoka, 7 široka in 8 dolga; na enem koncu, kjer so mesteje , naj bo zidana, vsa druga pa lesena ali k večem ometana, na drugem koncu naj bodo vrata 6 čevljev široke, da ee lese vèn in noter devajo ; pa
mora
se mora tako zapreti, da ne bo nikjer duška.
Peč
2 čevlja visoka, 4 pa dolga, na tla v okroglo kakor zver-njeno korito dobro ustavljena biti, da se nič ne kadi, ker eadje nikoli ne smé po dimu smerdeti. Leee iz protja spletene naj bodo eri seženj dolge in široke , da se, pri stenah na police naslonjene , v kterih so kolesca udjane , lahko noter potisuej o, ali pa ven potegnejo. Na 5 takih lesah se more vsake dva dní 10 rnernikov sirovega sadja posušiti, iz kterega ee okoli 3 rnernikov euhega dobi.
Komur je taka sušivnica premajhna, naj naredi ravno
obilo žita, posebno pšenice, veliko vec, ko je pridelujejo kmetovavci na enakem prostoru v Evropi.
Kako je to?	.
Nekteri pisatelji o kmetijskih etvaréh so si tedaj o nověji dobi prizadevali, da bi nekoliko razjasnili toti predmet. Oni so primerjali rodovitnost zemlje, kakoršna je bila nekdaj, o dobi starodavnih narodov, z rodovitnostjo po deželah v sedanjih evropejskih deržavah. Najdli eo po tem pre-iekovanji, da mi v primeri komaj šeeto ali sedmo zerno
nažanjemo v tem, ko v etarodavnoeti po evfratiških deželah poleg Nila in drugej eo naželi 20 in 200terno zerno.
9
Te
daj je bila zemlja rodovitniea nekdaj kakor je dandanašnji, ali pa eo kmetovavci, polje obdelovaje, ravnali drugač.
Menijo dovedeni možje , in gotovo imajo prav , da žito ima to epoeobnoet, da zamore poganjati v mnogo bilk
9
po ti podobi
veči
i
da pride v dve vereti les noter
ce je red ko veejano bilo in tedaj red ko na njivah etoji. Po takem izraste iz enega zerna mnogo klaeov, in toti rodijo tudi zernja obilo. Ta lastnost žita ee je pa zgubila
Kdor pa hoče elaetnega in lepega sadja nasušiti, mora: , Dobro pripravljeno, zrelo, zmlajeno ali zmehčano
1
polagoma, odkar eo kmetovavci jeli žito eejati goetejee od nekdaj.
Da je res taka , se je nedavno prigodno pozvedilo v
eadje za sušilo vzeti. Breskve, marelice, žlahne češplje in	dveh različnih deželah, v Anglii namreč in v Virtembergu.
drugo imenitno eadje je dobro pred olupiti in peške	Prigodilo se je namreč v poslednji deželi, da so posarnezne
iz njih pobrati, debele hruške in jabelka pa na kerhlje	pšenične zerna v zemlji, toda v rodovitni vertni persti oble razrezati, preden se sušiti dajo.
2. Sušivnica se mora s s u
h i m
ter dimi dervami
ne pa z mehkimi smolnati ker po toploti od derv tudi svap dobi. P
mi kuriti, sicer bo sadje grenko
9 9
kui
81
žale ter kaliti začele. In lejte! pognale so mnogo bilk in na totih nastavile mnogo plodnih klasov, kakor neki časnik pripoveduje, ne manj kot 75 klaeov in 1500 zern!
Na Angležkem so to poskusili nalaš, ter so se prepri-
rovemu sadju mora p
bil
druga napol suhemu pa bolj
biti
da ee eadje ne izbuhne, in eok iz njega ne
iztece. Nikdar ee mu ne sme veči toplota dati, kakor je v peči, kadar ee pečen kruh včn vzame. Ce se pa zlo vo-
d
suši
eadj
kakor so češnje in slive, breskve in mirabele
i
9
ee mora prav p preveč eok ne iztece.
malo toplote pridajati, da ee
3. Suho eadje ee ne smé v sušivnici ohladit
9
*) Tudi letošnja nemska pratika, ki jo izdaja naša kmetijska družba, ga je priobcila svojim bravcem.	Vred.
čali, da njiva 10 do 12krat več plodi, ako je dobro pognojena, zernje pa poredoma (v veretah) in bolj narazen vtaknjeno v zemljo (ne vsejano). Žitne koreni-nice se po takem lagleje razprostirajo pod zemljo in poženejo torej tudi mnogo bilk, plenjajo tedaj tudi zernja več. Da' je po takem za eetev tudi manj zernja potreba, in ee ga tedaj veliko prihrani, vidi vsakdo; zatorej menimo, da ta ekušnja je eila važna in vredna, da jo umni kmetovavci prevdarijo dobro, in da poekušajo tudi sami.	J. S.
30
Starozgodovinski pomenki
Drugi, kteri je mene i» slovensko slovstvo posumljal
«w m _ a • •	wT*	i	i «v •	__ «	• _ ^	_________
Ileniona, Emona, Amina, Kaniana
9
9
Ljubljana
(Konec.)
bil je Mati ja Koch v kniž
wohner Oesterreichs und Baierns
9
ri
Ueber die âltesten Be
Spisal Davorin Terstenjak
Leipzi
Za terna gospodoma so zaceli lajati
ar
1856 *)
Leta 1853 sem se v „Novicah
gnal za elovenščinost imen Ei
naj přej
oglasil
ki „Carinthii" in v gradske m
gosp
M
v
in po- dopisniki v lipšk
r>
Aufmerksame
8 člankom o imenih Em
ma in Nauport in Nauportus
tikus Knab
literarisches Centralblatt", dalj
55
kuižu
klenem priobčevanj
voj i h
us tudi tarinoslovnih snemkov
3 kri
v du naj skih „Oesterrei
chische Blatter fur Literatur und Kunst"
v
55
Novicah" z opazko, da hočem odslej vse svoje
moči
Zvesto prepričan, da vsak
kd
berž vidil h u d o b
laž, ktero
pozná moje spise, bode
možje izkovali
napenjati, da delo o starotinah slovenskih berz ko berz do- in zaupajoc , da tudi visoka vlada pozná mojo zvestost do
verno Ijubezen do moje slavne avetri-
otovim. Končavši pa svoje preiskave se sereno zahvalim presvitlega Cesarj Vam preljubi prijatelj moj
vrednik „Novic ,
mojim spisom skozi cele štiri leta obširen prostor
da ste dopusčali jauske domovine, nisem na to gerdo natolcevanj
I IN
Ree
voril.
odgo
Pa našli so se verli prijatli resnice in sovražniki
je v mojih spisih tudi dosti plév, in za marsiktero verstico lazi, kteri so se za mojo obrambo vzdignili, kakor vrednik bi bolje bilo, da bi ne bila nikdar natisnjena bila; vendar „Novic", gospodje dr. Klun, dr. Costa, gosp. fajmošter Hi-
tud
na svetio spravlj
zmote
imajo svojo
dobro stran
Sodba prijatlov in sovražnikov mi je pokazala, ktera pot je za to
cinger, kterim se danes, na polji časuikarskem
V • .	,	«
t
h v a 1 u i e m
jemaje,
pra
in ktera ni prava
?
in
od leta 1853 in 1854
v
edaj imajo spisi, posebno tisti kopisu vse drugo lice.
Gerdim omrazovavcem pa rečem, da strele, ktere na
mene spusajo, se na nje nazaj obračajo
Teh
mož
N
g o d o v i u s k
strani svojega delà nisem
v ne
mar puščal, ampak
sem izreke klasikov, kakor
tudi preiskave novejših zgodovinoslovcev; na jezik
strani pa sem se, kolikor je
bilo mogoče, deržal pravil, ktere
p er v eg ne razi ne ene tedaj s
d
m
a d n j e g beden
uj učena Germ
k
t
d
• V
5
kaj
mojih s p
?
bed
ni bral
m
d
lov v izviru! Lahk jih kritike si mislit
bo za primerjajoče jezikoslovje postavili najuceuejsi jeziko- Visoka vlada našega uzvišenega Cesarja ni še tudi dosih slovci, kakor: Bopp, Pott, Benfey,, Kuhn, Grimm, mal našla nobenega uzroka me posvariti, in ga tudi vpri
Šafařik, Mik
S chle i ch
itd
Posebno pa sem hodnje ne bode
J
m kot duhovnik oznanova
pazil na mitologišk
stran in se deržal
kterih se
vec m
deržijo najučenejši mitologi, kakor C
K. F. II
U
in se ne pečam s politik
A
kad
s e
dignit
za
m a n
Mul
1
F. G. Welk
P. F. Stuhr, Gerhard, Ottf. presvetlega C
i n
hr a nj e nj
z d e r ž e\
i
P
itd
1 n d i š k
t a r i z e m, kterega
sem nekdaj tudi jez
ki mitologíi iskal, sem en
k r at z a Zrnirai
j izpod
i z
k
tologij
sem gledal na občljivoet mito logem
drugih
»
ariških narodov, in sem se tako prepi z i k slovanski soro
da, kakor je j
i soroden z jeziki Indov, Perzov. Germa nov, Gerkov, Litvanov itd., tako tudi so p e r v o t ine (Grund
t r ij a n s k
s t o b moj (
d
a v
ako i n s st va jezik ske m
b
tr e b
11 r i u
domovine sem se že, in se bodem spet
očno besed
i n
d p
b P
9
5
povzdignil z mog
N
postenem potu znan
P
slavna
d
°J
t
P
tedaj tud
s a k e rn i
sloven
zug
ke mitologij
ke s pervot
t
omenjenih narodov. Vendar, kakor imata
Kratkočasno berílo
#
jezik in vera teh narodov spet svojo p o s eb no s t, tako tudi Vřeme preteklih let, ki so se pisale s števiko 57.
jezik in vera starih Slovanov. Zato še enkrat prosim,
naj
poterp
vsak
55
kritik
pa tudi vsak
5
kter
bi zelj
imel kterikoli moj článek v nemščino prestaviti
do
onega
Nekteri Ijudje, ki pridno po starih bukvah iu časnikih šušmarijo , najdejo marsiktere starice, ktere radovedni svet ravno tako rad bere kakor novice.
casa
v kterem celo d
bode na svetio prišlo, kar ne
bode vec tako
dolgo
D
bod
v
k
terpelo, ako ljubi
dodelí, ktero je pod tako težavnimi študij
belo. zato ljubo
v zvey
Bog
mi zdravje res zeló osla-
k
se priporocuj
z e
aj podp
P
Tako se je někdo oglasil unidan v časniku „Schwab. Merkur", kteri je povedal, kakošne so bile letine v tistih preteklih etoletjih, ki
vilko 57.
d
so se pisale, kakor letošnje leto, s šte-Ali je vse resnica ali ne, ne vémo; kratkočasno
Misii

po poti
be (prenumeracije)
berilo je vsako pot.
Od leta 857 ne vé omenjeni zapisnik nič drugega po
kih na evetlo dajati, ker na enkrat si ga omisliti vedati kakor od večkratnih potresov,—od leta 1057 pa
bi predrago bilo. BI
t
k
(podob) posnetih iz
y
rimsko-slovenskih kamnov bode terdenja moje razjasuov
>
da sem si jih oskerbel, nisem ne na dnarne stroške.
gledal
ne na tezavue poti
da
so ognjeni kamni izpod neba na zemljo padali in da je bilo obilo snega in zima huda. ojstra in mesca majuika je padlo enega na debelo; poletje
Tudi leta 1157 je bila zima
Poslednjič pa še jedno besedo v porazumlcnje.
je bilo od konca vroče in euho
?
julija pa je vstal eilen
vihar, ki je drevje metal in etrehe odkrival, in deževalo je
namene.
Mojim episom eo sovražni ljudjé podiiietavali politiske potem skor 6 tednov neprenehoma. 3. eeptembra eo vidili
Naj pervi teh bil je duhovni eobrat, gosp. fajmo- v najjasuejšem vremenu 3 eonca in kmali potem 3 lune (to
šter R. Knabl, kteri meje v svoji knižuri: „Der angeb- je tista znana prikazen od zraven-sonc in zraven
liché Gotter-Dualismus an den Votivsteinen zu Videm und
za adepta tiete šole
u
oglasil
Aquileja . Gratz 1855 ktera ..den Panslavismus auf dem harmlosen Wesre der Phi
5
lun, ktero so, če se ne motimo, že tudi letoe nekod vidili).
Leta 1357 eo ee ponavljali potresi že poprejšnega leta; žita je bilo malo , vino je bilo kislo.
Leta 1457 8e je
lologie anbahnen will" iu za „Vorkampfer-a nationaler Lieb- prikazala repata zvezda, in ponoči 10. majuika je padlo lingemeinungen".	—
Iz serca radi,—ker berž spoznavši neprecenljivo ceno važnih pre-iskav na tem poprej zapuščenem polji so si „Novice14 v cast stele razglasati jih domovini v korist in slavo! Da pa so se zoper znanstvene preiskave oglasili lajavci „panslavizma", nikar se ne čudite! Saj smo slišali celó nekega učitelja, kteremu kr aj n s k i j e zi k smerdi, čeravno mu krajnske potice prav dobro dise, grajati male fante s slo venskim „plateltofom" za „nevarne prihodnje pa n si a v i s te", ker se morajo v šoli tudi svoj materni slovenski jezik učiti.	Vred.
Kako grozno IVI
Koch pri svojih rojakih sluje, se vidi iz
pretr
njegovega p
meni
Nr. 12 der „Allsremeinen Zeítun
pisan
delà
v
B e il ag
zu
12. Jân
se o njegovi
koslovni znanosti
«•ovo ri
tako die Heerfuhr
man sieht, welche gigantische Gerûste Wissenschaft (vergleichenden Sprachforschung) aufschla wird man gewiss immer bedenklih, so oft man spát anfangende
1857 str. 186.
/
„We na dieser
cen. so
D
w
H
Math
K o ch
d
b
der deutsche Schulsack fehlt grôssten Stile auftreten sieht" itd.
als Reformatoren im
Pis.
31
snega debelo, po silném dezji je nastopila susa ; žito je malo plenjalo; jesen pa je bila lepa in jesenski pridelki dobri.
Iz Ložke doline 24
"" —J311«--t «nui iiiiogi , guoji.
Danski! ki ste jih razodeli v 6. listu, je tudi Snepersko
Vaših misel
gosp
Poletje 1557 je bilo mokro, vino kislo. merzlim januarjem sledil tako gorak
Leta 1657 je za oskerbnistvo. Tudi se je zadnje tri leta posebno sadjoreje poje přijelo in je okoli grajšine pri potih, stezah in med njivami
svečan (februar), da
sadje in terta hitro pognalo, al mraz od 21. do 28. aprila cez tri sto mlađega in je zeló škodoval; poletje je bilo deževno; o grojzdnem cvetji ga bo še več
mnogoverstnega
drevja posadilo
i
in
ako Bog da
! Pri Podobu na grajsinski prije mraz pritisnil, vino je bilo kislikasto, pa v sodih se je stavi zraven ceste je pa drevja nasaditi dozdaj še zavoljo popravilo; žita je bilo srednjo mero. — Mesca majnika 1757 tega odlašalo, ker se pri nas še zmiraj taki hudobneži na-
«	m	i	•	111	mm	m â •	1	è f	I •	*	V«	«	V •	m	•	m • * *	«
se je prikazala repata zvezda
?
zima je bila mehka , poletje
haj
ki v eni noci pokončajo, kar je marljivi gospoda
z
do srede avgusta gorko, potem pa do jeseni dežja veliko; velikim trudom in velikimi stroški vsadil. Tak človek je
žita precej, vina srednjo mero.
res huji od peklenšeka, ki brez
Tako je bilo. Kakošno
1857
vsega
lastnega
leto ob tem času
povedali, če
pa bo bomo živeli.
dobička
bomo drugo drugim škodo, jezo iu žalost delà. Da bi hudobnež v pest
gotovo prejel
i
se
Zgubljeno sopet najdeno.
>
Znano je, kako marsiktera ženska kljubuje in nagaja ako ji vse po njeni volji ne gré. Gorjé možu, kteri tako merdanjo ima, da se potuhne in včasih po več dni ž njim ne pregovori. Přiměřilo se je v nekem kraji, da si mož io žena zavoljo male stvarce tako navskriž prideta, da žena cei teden ž njim besede ne pregovori. Kar jo je vprašal, bilo je le bob v steno. Tako obnašanje je moža zlo grizlo;
přisel, bi se bilo; zasluženo kazen bi kako ga loviti brez čuvaja ; pa saj se takega potepúh čuvaj boji. Okoli grajšine je pa lože paziti podnevi in po-
al ravno med Podobom in Starim
noči

ker je blizo
i
tergom je to težko. Pa sčasoma misli tudi tukaj oskerb
MA
nistvo z drevjem poskusiti (enkrat se mora začeti, ker do
ber izgled največ izdá), pa s tepkami, za ktere je
kraj
bolj zeble
ugoden
kakor za murbe, ki bi pri nas berž ko ne po-Pač potrebna je sadjoreja pri nas! Marnikak
3 poteg-
krajcar bi bil več v Ložki dolini, ki bi se za sadj
vendar ji ni hotel z gerdo jézika odpreti. Misli in kako bi terdovratnici jezik omajal, in tole si zmisli : Nekega doé, ko je lepo sonce sijalo, vzame svečo , prižgč luč
misli
nil bij
ker imamo priliko ga prodati v bližnji Terst ali v
i
kamor ne bo deleč po železnici. Al žalostno je,
?
namesto da bi pri nas kmetj
sadj
sadili
io hodi po hiši semtertje, kakor da bi bil kaj prav posebnega iskal. Žena ga debelo gleda, kaj da ima , in ni se
cesplj
drevj
za kurj
sekaj
Drugikrat
raji pozimi
mislim
mi ■■ h
mogla zderžati, da bi ne bila ust odperla in ga ne popra šala: kai da iše? — „Hvala Bogu!" — se mož oglasi
te
„měnil sem, da si jezik zgubila, pa vidim, da ga
vendar
kaj vec od sadjoreje govoriti, kako bi se dala pospešiti.
Dragotin, oskerbnik. Iz Zeleznikov 25. jan. „Novice46 med drugim pogo
stoma govoríjo tudi od
»
pogojzde
* • * cc
se imas"
Svojo°lavna butica se ni mogla smeha zderzati
in to je pomagalo. Nikoli več ni kljubovala.
J. Gnez.
?anja pustih kamenitih krajev in so nam donesle o tej zadevi že marsikak dober svèt. Tudi jez se že dolgo pripravljam povedati o tem nekaj, kar
je goto
edno ocitne hvale, pa ne le hvale same, temuč
IVovičar iz avsfrijanskih krajev

tudi pridnega posnemanja
Ako popotnik potuješ po naši škofjološki okraj
vidiš
____V
Iz Reke 24. jan. Ce je vremo tako
nenavadno na vec krajih ob kantonski cesti po 5, 10 itd. hrast
^	A A	A	___ _	w
• v
kakor smo ga doziveli poslednje dní v Reki, je gotovo po-mina vredno. V četertek 22. t. m. je začelo deževati in silno je noč in dan nalivalo. Voda Rečine je zeló narastla. V petek popoldne pa se je začelo od Bakra temniti in černi oblaki so «e berž po reški okolici raztegnili ter beli dan v noč premenili. Okoli štirih popoldne je jela silna toča padati in strašen vihar je vstal. Ko je toča nehala, se je
P

in veselo
Bom koj povedal
N
ti. Kaj pač pomeni to
prečastiti okrajni predstojnik gospod
J
Pajk so lánsko leto vsem staršem, kterih sinovi
so bili začasno vojašine oprošteni, naročili, naj za to vsak
po 5 lepih hrastičev ob cesti vsadí
Ljudj
• r
so lepo
ubogali.
ploha vlila in skoraj do polnoči je v enomer lilo. čemur se čudim, ampak to, da je celi večer 5 ur tako gro melo insebliskalo, daje bilo groza. Malo kak po
letensk petek v
Ako se bo tudi vprihodnje vsako leto zgodilo (cesar upamo), bomo dobili, skoraj nevedoma kdaj, v malo Pa to ni teti*1	cesti zal hrastev drevored, kar bo dajalo der-
í	v	%	« * •	-	-	_ _	_	t/
3,' ob i verh
zavi sčasoma obilo lesenine, cesti nerazdj
deržaj
vroč naši
dan se sliši kaj takega, kakor je bilo přetekli okolici. Strela za střelo je švigala po nebu. Ena je udarila v neki brod v ladjostaji in je odnesla naj
višjemu drevesu z železom okovani verh in potem je v
* • •
m je
hudi poletni vrocini ljudém in živini hladivno senco, in tega še kmetom kolikor toliko stelje. Takovpočetje zasluži, da se očitno omeni in po svetu priporoča. Cast toraj, komur
cast
Potres na sv. Silvestra večer 1. 1., kakor
„Novice" omenile,
ça
smo tudi pri nas čutili. Přetekli petek in saboto pa se je ponoći tako bliskalo, da bi bili kmali mi
morje šinila. Druga je pa udarila v mestni zvonik, .« jv —------r- -- j- r---------- ---------7 — —........-......
velikemu na strehi stojećemu cesarskemu orlu eno perutnico slili, da se je pratikar zmotil in sv. Jakoba napak v pratiko
odbila. Udarila je tudi blizo Grobnika, kakor se pripo veduje
postavil
Levicnik
v voznika, ki je pred vozom šel in
Ça
strasno ranila, vendar je upanje, da se bo ozdravil. Konja sta pa pri ti priči poginila. Tudi se pripoveduje, da je strela na Pehel-nih, pol ure od Reke na teržaški cesti, kravo v hlevu ubila iu mládenců blizo nje spijočernu roko hudo ranila. Vendar se ni hlev užsral. Tudi v Teržaški zvonik je udarila in
Iz Ljubljane. # Kar se pratika piše v Ljublj
se
Da jo je kak
er je
ni nikoli še kaj takega zgodilo kakor te dní. študent ali kdo drug svoji gospodinji ali hišniku , stanoval ali hrano (košto) imel, brez plačila potegnil, se je večkrat že přiměřilo, ni tedaj nič novega, — al da bi jo bila
popihala gosp odi nj
jim fantom, to je novica
1
ki
uro poBkodovala. Da ob kratkem rečem: mali kako poletje je je v Ljubljani se nima para. Ni davnej kar pride 10 stu
strela toliko škode naredila kot přetekli petek.
Ali ni tako dentov (toliko jih je imela samicica pod svojim ljubeznjivim
vreme kaj čudno o terdi zimi — o sv. Pavlu? Radbi vedil, ali krilom!!) opoldne po soli v svoje stanovanje domu, — al od
je to hudo nevřeme tudi po
drugih
krajih razsajalo? Na
djamo se, da nam bodo „Novice" o tem kaj naznanile *"). Stara
govorica je
1
da
1
ako zgodaj nevihta in blisk razsajata
1
se
ima dobra letina prieakovati. Bog daj !
Bile.
(iz Havane) je lani v zboru parižke akademije pravil, da v teh krajih se bliska in gromi vsaki letni cas , najbolj pa poleti, in da huda ura je skor vselej z viharjem združena. Ker pa v teh
deželah veěkrat treši v ljudi in živino, je povedal gosp
Poey
V Ljublj
in kakor
slišali tudi na Gorenskem
pe
tek in v saboto ponoći bliskalo
groma), pa tudi deževalo
tudi. kako oživljajo tam ljudi in živali, ki jih je strela omertudila. Po celem (nagem) životu jih po li vaj o z merzlo vodo, in če je treba celo uro, dokler se ne zavejo.
je; v saboto dopoldne je med dežjem in
po
d
sněžilo.
Naj
Tako
so prepričani, da polivanje z merzlo vodo pomaga
da
je
pri
priliki po
kar smo te dni zastran groma in blisk
to perva in poglavitna pomoc povsod. Dobro je, ako si tako
v severni Ameriki in na otoku Kuba brali; gosp. Andrej Poey
lahko pomoć zapomnimo v sili.
Vred.
gospodinje ni duha ne si uh a! — poldan odzvoní, lačni
solarčki čakajo jedila
al tudi od jedila ni duha ne
sluha! Sedaj se le vidijo, da je gospodinja, kteri so ravno ene dní poprej svoje plačilo odrajtali, vse svoje ko-
pita pobrala in sla rakom zvizgat; kam? ne vémo. Ko bi samičica ta ne slula za kaj krotko ženico, bi mislili, da jo je pust pobasal.	•
No\ičar
raznih
Milan je se zmiraj stanovanje presv. Cesarja in Ce-sarice in se obnaša do Nj. Veličanstev tako, da celó v Tu-
pravi sledeče: „Na Dunaji
rinu izhajoci časnik „Armonia"
y
kjer je vse v skerbi bilo, kako bojo Cesarja v Milani přejeli, zamorejo sedaj pač veseli biti; boljsi sprejem se ne
more skor misliti". Dokaj se sicer govori od tega
• *
Y>
Triest. Zeit."
pise
da je policijno vodstvo za potrebno spoz-
nalo nekterim nezadovoljnežem veleti, naj se za ta cas po-dajo na deželo na svoje grajsine; al to se je le zgodilo, da se v okom pride tudi malemu kijubovanju, ki bi ga bile morebiti tam pa tam razodevale te osebe. — Po ukazu c. k. ministerstva se imajo v mestne občne b o lnisnic e (špitále) vsi bolniki brez vsega razločka jemati, ktere pripe-
Ijejo tje in imajo spricalo zdravnikovo, ali kteri pridejo pes in jih zdravnik bolnišnice za bolne spozná. Na to, ali bol-
nik spada pod okolico bolnišnice ali ne, in ali more plaćati ali ne, se nima v takih okolišinah gledati. — ..Triest. Zeit."
• v	«	v •	V
pise, da sine po železnici na Krasu bojo berz ko ne
se prihodnji mesec vse
položene, in gotovo
je, da prihodnje
poletje bo železniea med Ljubljano in Terstom že odperta; poslopja na postajah bojo pa letos le za silo dodělaně; za
to zeleznico naročenih 40 hlaponov ali, kakor našinci pravijo, lukamatijev (lokomotivov), bojo fabrike že letos izde-lale; 16 za vožnjo ljudí jih pride iz Eslinga na Virtember-škern, po 26.266 gold, eden, 24 za vožnjo blaga pa jih bojo naredili deloma v Eslingu po 31.666 gold., deloma pa v Novem mestu blizo Dunaja po 36.090 gold, enega. Terža-čanji pozivljajo Ljubljančanje, naj skerbé za napravo novih magazinov za blago, ker izperva, dokler ne bojo
železnice na Koroško in Horvaško dodělaně, se bo kupičilo v Ljubljani veliko blaga. — Avstrijanska armada bode začela Moldavo in Valahijo perve dní sušca zapuševati
in ju zapustila čisto do 24. sušca.
Turška vlada je iz
gotovila novo deržavno osnovo Moldave in Valahije ; od z e-di nj en ja noče nič vediti. — V Parizu ni še zmiraj nobene druge govorice kakor od morivca škofovega, ki je še živ. Ćedalje več glasov se zdaj sliši, da Vergčr ni zdrave pameti. Tudi papežev poslanec in pa škof Tripoliški (pomoćnik
parizkega skoťa in unuk umorjenega) sta se nek podala k cesarju, ga prosit, naj pomilosti norega hudodelnika. Vergčr za terdno prićakuje, da ga bo cesar rešil smertne kazni,
naročil, naj mu oskerbi gorkejo obleko
HBllHlHiiMMHHHH» je.
zato je svojemu očetu za zimo. 4 strani dolgo pismo, ki ga je pisal cesarju
kakor „Volksfr."
i
po časniku ,,Droit-u
' piše, sploh pohlevno pisano , vendar pravi, „da kristijanstvo potřebuje prerojstva
in da nizja duhovsina se mora oprostiti jarma svojih višjih. Da ga je sodnija k smerti obsodila, se ne čudi, ker smert
velikega gospoda terja veliko sodbo. Al to
blodi
je zadosti ;
vse drugo bi bilo krivično in nepolitično". H koncu pravi, da pričakuje namesto smerti „častnega pregnanstva!!a Ker
je Verger prošnjo předložil visji overzui sodnii, ne bo pred svečnico sodbe konec.
Reče — in mož beseda podá se na pot do mogoènega Rima Gré in na poti dobi prasico; prasica se zgane. Viditi strah ji velí: „Ne boj se nikar me. klapača! Svinj ti ne bodem mořil, ne menim se več za prasice Jaz bom Rimljaji postal11. To rece in dalje odide. Gré in gredoè naletí na kozla po srece naklombi ;
i
Kozel dergece strahii in se trese po celem životu; Vidi to volk pa mu reče: „Cemú se bojiš in trepečeš? Raj bi se bal, ti bradač? ne bom te klal in mesaril, Rozlov ne bodem moril, se ne menil za take smerduhe, Jaz bom Rimljan postal". To rekši odpotuje dalje.
Dolgo ne hodi in spet naleti na kobilo na paši, Starko pa strah spreleti, da herže in bije s kopitom Dviguje grivo na vis, trepeta ti po celem životu.
i
„Ne boj se me, meršava kljusa,
se gure, To reče in k Rimu odide.
Toli jo volk govoré: Rial ne bodem kobil, već menil za take Jaz bom Rimljan postal".
Potuje dva tri dní; zdaj prime ga lakota huda. Misli si: Rdo vé kje je še Rim ! in, al si ga vidil! Pustil je Rim pa se vernil nazaj po ravno ti poti. Spet kobilo dobi, ko se sivka na travniku pase. Volka je več ni strah, saj djal je, da bo se porimčil. R nji stopivši velí: „Zaklal te bodem, kobila".
ivi
Ti me zaklati ne smeš
niu zaverne
„Rimljan bil al ne bil, zaklati te vendar le mislim". Reče to volk, in strah in terpet prevzame kobilo, Pa se le vendar zavé, in dobivši besede mu reče:
kajti si Rimljan
7111
Ljubi moj volk,
■■a
/ V
ves
kaj , ker biti ne more drugač že
Da me le bodeš zaklal, počaki nekoliko vendar. Da se kaj odebelim in postanem tolstomesnata, Zdaj so me same kosti in rebra mi lahko sošteješ, Moje mesó, tak pusto, ne bo, le
i
Volk
verjemi, okusno"". se vkaniti dá in gré zapustivši kobilo
i
i
>
Obetajoc da pride nazaj ko se kaj mu otolsti.
Zene in tira ga glad na plan, kjer pustil je kozla Rozel je res spet tam, al volka se več ne ustraši. Al ko mu volk zagolčí: „zravnaj se in spravi se dalje, Jarec, tvoj čas je minul, na smert se mi zdajci pripravi Zdaj zdaj bom te zaklal", polasti se ga grozno derhtanje Strah mu prešine kosti, po herbtu mu lazijo mravlje, Vendar zbere si um in reče mu tak třepetaje:
to se Rimljanu res ne spodobi, Spomni se saj, da nisi vec volk, da bi klal in mesaril
Trume ubogih žival. le pomisli, da Rimljan si, Rimljan!""
„Rimljan bil al ne bil, kaj mar, zakoljem te vendar".
Reče to volk, pomen teh besed prestraši bradača;
„„Ti me klati ne smes.
Misli si: to ne bo nič, ne dam se klati, in rece: „„Veš kaj, ljubi moj volk, nikar me zdaj še ne kolji Lej me, meršav sem, suh, dá skozi me viditi moreš Slab ti obed bo moje mesó, tak pusto in terdo,
koda bi bilo ti zob in želodec si lahko pokvariš, Caki. da odebelim. saj lahko priđeš pozneje Spet oslepari se volk in lakoti vkljub mu zanese. Dalje hiti in pride do tam kjer pustil je svinjo.
i i
K.
V
u u
Še se ne zmem zato, da se volk ji z novega bliza; Ali pozvé iz njegovih besed, da žuga nevarnost, Tak se ustraši da strah ji dvigne na herbtu ščetine, In nehoté pritira si zdih . in stok ji uide, Romaj se reva zavé, da volku zakruli besede: „Ali bi bil ti bedák, ce zaklal bi me meršavo svinjo, Vreden je nekaj špeh; al zdaj ni špeha na meni, Raj ti bode ta mast, ta malinka mastí se ne splača, Romaj dobil boš toliko s krač, da je vredno za usta, To mi verjemi, da boš se ježil, če mene zakolješ, Glodal kostí le vendar ne boš, nikoli te to ne našiti Bolj bo pametna ta, da počakaš nekoliko časa, Da se kaj odebelim in dobim kaj špeha in sala, Pridi le šlej, obljum, da ne boš se kesal odložitve"". Volk je verjel in spet se je dal opehariti svinji
i
i
Šel je od nje govorec: „golciš. prav pametno, svinja, Dobro se redi tačas in pripravi mi tolste slanine, Ro se povernem nazaj. Bod' zdrava, in dobro ti tekni!
(Dalje sledi.)
Volk Rimljan.
(Po národni basni).
Volku pristudi se stan, na misel mu pride prememba, V temnem logu sede sam sábo si tak beseduje: „Kaj bi jaz volk še dalje moril živali po zemlji? Pojdem drugam, popotoval bom do mogočnega Rima,
Rimljan biti želim, zakaj bi
klatil potuhnjeno tukaj?"
Pogovori vređništva. Gosp. S. J. na D. : Rakor vidimo, se
nisva prav razumela. Prišla le dva junaka ne motivirata imena ri
ker potem bi se smelo r
zvati vsako mesto. Ako pa pride še 3.,
4. in 5. in, kakor una. dva, vsak kramlja po svoje: je potem
pravi r
bi bila tudi popěvka sila smešna. treba, le nekterih dostavkov za še tri junake.
III."
in kakor nalašč bi bila parodirana potem „
ni skor nobene prenaredbe
Tedaj
Tako pa
Odgovorni vrednik : Dr. JaQez Bleiweis
Natiskar in založnik : JoŽef Blaznik.