fe I 62 let Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi ?redhodni k tednik Goreniec leta tooo PETEK, 20. FEBRUARJA 200Q Leto LXII. št. 14, cena 1.35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčiak Časopis izhaja ob tofkih in ob pctkih nakiada: 22.û00 izvodov WM-tt', OOR e N f s KIG UKS. s i koraku v vec Minister za evropske zadeve in razvoj je v imenu vlade gospodarstvenikom predstavil drugi paket protrkriznih ukrepov. Štefan Žargi seji vlade potrdil sam premi- ropskih državah, ponekod er, ko je napovedal sejo celo uzakonjena praksa. Ljubljana • Že v torkovem ekonomsko-sociainega sveta poročilu s seje slovenske via- ta ali celo prihodnji teden, Veliko je povedal predsednik GZS Zdenko Pavček v de pretekli teden smo poro- vsekakor pa po dokončnem uvodu na sredini seji uprav- Čali o nezadovoljstvu pred- sprejemu likrepov in same- nega odbora GZS, na kateri stavnikov gospodarstva o ga rebalansa državnega pro- je minister za evropske zatem, da na pripravo teh ukre- računa. Potek dogodkov po- deve in razvoj v imenu vlade pov, ki se nanašajo prav na Crjuje očitek, da sta socialni gospodarstvenikom predsta- gospodarstvo, nimajo nika- dialog in socialno partner- vi] drugi paket protiiaiznih kršne možnosi vpliva. Res stvo pri nas zastala, da se ne ukrepov: "Ce smo za prve je sicer, da so lahko pripravi- uresničuje deklarirana vloga pakete zagotavljali,'da so bili li svoje predloge, kar so v po- prenovljene gospodarske naravnani v pravi smeri, sebr.em memorandumu de- zbornice, da kot partner dr- drugem koraku pričakuje-lodajalcev tudi storili, vendar žave sodeluje pri pripravi za- mo hitreje in več, ker ima so bili pri pripravi konkrét- konodaje, ki zadeva gospo- Vlada za to potrebno modnih ukrepov povsem izklju- darstvo. To je namreč stan- rost in kader." Podrobneje.o Čeni. To je pretekli Četrtek po dard v mnogih razvitih ev- seji na 17. strani. Z včerajšnje seje.slovenske vlade i f^to. qqu Tela svetovna podpn^akinja Biatlonka Teja Cregorin je na svetovnem prvenstvu na i5-kilometrski preizkušnji osvojila prvo člansko medaljo za slovenski biatlon na velikih tekmova njih. Maja Bertoncelj PjeongČang • V slovenskem biatlonskem taboru so se v sredo veselili prve Članske medalje z velikih tekmovanj. Teja Gregorin je namreč na svetovnem prvenstvu» ki te dni poteka v Pjeongčangu v Južni Koreji, osvojila srebro na 15-kilometrski preizkušnji. Izmed dvajsetih strelov je zgrešila le enkrat, temu ï dodala še odličen tek in se po r« C i koncu tekme veselila svojega največjega uspeha. 28-letnâ tekmovalka je poleti postala dvakratna svetovna prvakinja srečna sem in tudi zame je res sanjsko, " je pojasnila bia- V lemem biatlonu, želja za glede r^a težave z boleznijo v tlonka iz Ihana, Naslov sve- zimo pa so bile prve stopnič- tej sezoni ta rezultat presene- tovne prvakinje je osvojila ke in dočakala jih je prav na čenje. Uspdo mi je združiti Nemka Katí Wilhelm, tretja najpomembnejši tekmi, na streljanje in tek, en zgrešen pa je bila Norvežanka Tora svetovnem prvenstvu. "Pre- strel je zame za to obdobje Berger. Gorenjsko Gremo gor. POTROSMSKI IN STANOVANJSKI d .'H Gorenjska Bankči [ i i www.kia.si UUBUANAiKM^GdCl. KRANJ; NASMEH 04/235-17.7;; BLED: AMBROZIC M/5?4.1?-84 : KDVOOE: CREŠNIK m^-m KM&G d d. LecVoltovs iiihljiiu KkXvA arânrâa P^ija'dUi 2D fî e^VKfi bK I» 9b VP sne «te pxuK ri a!« u « tt^ Tm Sn a sr^^ î POLITIKA Í Poslanci popustili I pobudnikom i Ves teden se;e razpletala zgodba, po-: vesana z vstopom I IrvaSke v rveco i NATO, v Sfedo pa )e državni zbor faz-: pravijal takoopobudi straikeSNSza i refer?ndumotem kotopobudiZavo* ! dd 2S. junij in Stranke slovenskega i naroda. 2 AKTUALNO Denar za socialo celo ostaja Medtem ko se v nekaterih gorenjskih ob^infih socialna problematika vse bolj zaostruje, pa ponekod t^a Še ne občutijo. V občini Žirovnica niso porabili niti polovico denarja, ki je bil v proračunu namenjen za enkratno socialno pomoč. CORENjSKA Kranj bo karnevalsko mesto Pred nami so veseli dnevi: pustni sobota in nedelja ter torek. Najbolj množično pustno rajanje na Gorenjskem bo spet v Kranju, tjer se bodo za sobotni sprevod zbrale skupine mask, v torek pa bo otraSko pustno rajanje. KRONIKA Vlak se ustavlja po^sl Nesreča na železniški progi v Bohinju pred mesecem dni je terjala že sedem* indvajseto smrtno Žrtev v železni» 5kem prometu na Gorenjskem v zad» njih petih letih. Od tega v sedemnaj» stih primerih sumijo na samomor Vlak ima na križanjih ceste in železni» Ske proge v$dno prednost... VREME Danes bo vcánoma s>nčno, v soboto in r^ede^o pa se bo obhâuxt povečala. Prtdvsem v noâ nanede^b in v nedeljo dopoldne bo tudi mhkf snežilo. ■8/4°C jutri: pretœw oblačno L/^ VD « fO O à 2 POLITIK i danica ,za vri (§)g'das. si GORENJSKI GLAS petek, zo. februarja 2009 Kranj Soborcu podarili sliko t Člani odbora Skupnosti borcev gorenjskih partizanskih odredov so ta teden medse povabili dramskega igralca Aleksandra Valiča. 10. februarja Je namreč praznoval 90. rojstni dan In ob jubileju so mu izročili darilo in se z njim zadržali v krajšem pomenku. Aleksander Valič se je kot partizan na* mreč med drugo svetovno vojno boril tudi na Gorenjskem, Izročili so mu umetniško sliko (na sliki), sliko pa je dobil tudi od ljubiteljskega likovnika Lojzeta Dežmana, lastnika gostišča Oežman, kjer so se srečali nekdanji soborci. D. Ž. UueijANA Proti znižanju plač funkcionarjem Vlada je sprejela predlog zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev, po katerem se znižujejo tudi pjače županov in podžupanov. V Združenju občin Slovenije so zoper sklep že protestirali, češ da jih vlada ni predhodno obvestila. Sklicuje- jo se na to» da so bile županske plače pred uveljavitvijo novega plačnega sistema zeio "pod h ranjene", še vedno pa niso odpravljena plačna nesorazmerja na tem področju. D. Ž. prilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme ANICA PODLIPNIK iz Bohinja. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Zvesti Gorenjskemu glasu Frančiška Lampret prihaja iz družine, kjer so bili tudi otroci od malih nog navajeni trdo delati. Še posebej ona, ki je bila najstarejii otrok med petimi. Živeii so v hišr pod Slavkovim domom, in da so lahko preživeli, je oče kosil, otroci pa travo grablM, jo sušili in pripravljali mrvo za konje. Navajena nositi težke koše, je z očetom žagala In spravljala drva. Večkrat so bili lačni, saj niso imeli nobene hrane, niti kruha. Pove, da so skromno živeli, a so bili boij srečni, kot so ljudje danes. Sama Še vedno spoštuje košček kruha in je hvaležna, da ga ima, prav tako kot streho nad glavo. Po končani Šoli je s 16 leti začela delati vTekstilni tovarni Medvode, kjer je ostala do upokojitve. Že v Šolo je peŠ hodila uro daleč, prav tako v službo. Ker je imela majhno plačo, se spominja, da si je.Še staro kolo morala kupiti na obroke. Danes ž1vi v Medvodah, je vdova, ima dve hčerki, devet vnukov in tri pravnuke. Pred približno Štirimi leti je zunaj našla majhno kepico» mucko, ki jo je poimenovala Mlkica in ji od takrat dela družbo. Frančiška pove, da jI dnevi kar prehitro minevajo, saj veliko dela» a dela počasi. Če ne bi imela dela, bi najraje brala zgodovinske knjige. Rada prebira tudi Gorenjski glas, ker piše veliko o hribih. rastlinstvu in se ji sploh zdi zanimiv Časopis. Skuha si sama, se odpravi na sprehod in v trgovino, vsako sredo pa jo obišče patronažna sestra, Frančiška Lampret z muco ki ji prinese zdravila in zmeri Mikico pritisk. Poslanci popustili pobudnikom Na izredni seji državnega zbora so razpravljali o predlogu sklepa o nepriznavanju predpisov Hrvaške, ki kršijo ozemeljsko celovitost Slovenije, in o pobudi za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v NATO. Danica Zavri Ž le bi r Ljubljana • Ves teden se je razpletala zgodba, povezana z vstopom Hrvaške v zvezo NATO. Pojavili sta se dve referendumski pobudi: Zavoda 25. junij, ki ga vodi Marjan Podobnik, in Stranke slovenskega naroda (SSN), ki sta za ta namen že zbrala prek pet tisoč podpisov; in zahteva po referendumu Jelinčičeve SNS. Podobnikova pobuda je bila odgovor na Mrzlično posvetovanje predsednika vlade s predstavniki parlamentarnih strank /rototTmaook sklep, ki ga je v ponedeljek sprejel odbor državnega zbo- ra zpravli al o pomembnosti ra za zunanjo poUtiko, da je Včeraj je premier Borut Pahor skušal prepričati pred- ^prejt^i dopolnila, saj bi na- Hrvaška z več enostranski- stavnika SSN Zdenka Vinkova Vmcenca» da umaknejo rnreč drugačen izid škodil mi dejanji spreminjala oze- referendumsko pobudo. Če bi pri referendumu vztrajali, verodostojnosti države. Po- meljski status quo. Sklep pa bi moral predsednik državn^ zbora Pavel Gantar slanci so nazadnje s 65 gîa- ni določa, katero ozemlje je razpisati }5^evni rok za zbiranje štirideset tisoč pod- sovi za in štirimi proti (po- Slovenija na dan osamosvojitve dejansko nadzirala. Za vod 25. junij bi referendum- pisov potrebnih za referendum. V tem primeru bi stranke SNS) podprU Slovenija zamudila rok 2X. marec, do katerega mora v dopolnjen sklep. Po takšnem izidu je Marjan Podo- ske dejavnosti ustavil le v Washington poslati ratifikacijsko listino o vstopu Hrvaške bnik zagotovil, da bodo usta-primeru, da bi državni zbor vNATO. Do zaključkaredakdíeodloátevšenibilazjiana. vili vse aktivnosti pri zbira- sprejel dodatek, v katerem nju podpisov za referen- bo opredelil tudi to, kaj je meljske celovitosti Slovenije je imela teritorialni stik z od- dum, V zimajparlamentrani Slovenija na ta dan nadzira- ter spreminjanje stanja na prtim morjem in je izvajala SSN pa so dejali, da aktivno- la. Tako naj bi k sklepu spre- kopnem in mor^u na dan 25. jurisdikcijo nad celotnim Pi- sti nadaljujejo. Posebej pa so jeli še dopolnilo, ki pravi: junija 1991. ko so slovenski ranskim zalivom." poslanci državnega zbora "Republika Slovenija zaradi organi med drugim izvajali Državni zbor je v sredo vse obravnavah tudi pobudo Je- zašdte slovenskih interesov pristojnosti v zaselkih na le- popoldne razpravljal o tem linčičeve stranke SNS za re- ob pristopanju Hrvaške k vem bregu Dragonje, na vprašanju, pred tem je pred- ferendum o vstopu Hrvaške zvezi NATO opozarja, da ozemljih na levem bregu sednik vlade Borut Pahor s v NATO. Zoper pobudo je zavrača poskuse krSitve oze- Mure pri Hotizi in Slovenija poslanci za zaprtimi vrati glasovalo 59 poslancev. Delo komisije prevzelo ministrstvo V prejšnjem mandatu ustanovljena vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč bo prenehala delovati, njeno vlogo prevzema posebna služba na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Danica Zavrl Zlebir ř ter povojnega obdo'bja, in da tem območju veliko odkrite- bi bila sčasoma urejena. Od ga, izkopanega in sondirane- vseh je še najbolje poskrblje- ga, vlagajo pa tudi nadaljnje rîo za grobišča iz prve sveto- vloge, "še vedno pa so sive vne vojne." Služba ministr- lise, ki jih je treba odleiti," je stva naj bi nadaljevala sondi- dejal Dežman in omenil ranja, arheološke prekope, Preddvor, odkoder so gane- urejanje in označevanje gro- davno obvestili o ustanovitvi bišč. V preteklih letih je ko- komisije. Država sedaj daje misija pripravila seznam 581 možnosti (tudi z zagotavlja-evidentiranih grobišč, ki jih njem denarja), da se stvari je treba potrditi in urediti, odkrivajo in urejajo, del od» Sondiranih je bilo 116 lokacij govomosti pri tem pa bodo in na njih potrjenih 56 gro- prevzele tudi lokalne skup- bišč. Kot pravi Jože Dežman, nosti. Ob tem znova lahko bro bi bilo, če bi se nadaljeva- je na Gorenjskem izjemno omenimo Sko^o Loko, kjer la opravila v bloku grobišč lokalno iniciativo naredila naj bi ob sodelovanju občine Ljubljana • Omenjena služba je bila ustanovljena lani, vodi pa jo Marko Štrovs. Predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki se ji ravno te dni izteka formalno življenje, Jože Dežman o tem pravi: "Z razpustitvijo komisije ni niČ narobe, iztekel se ji je mandat, naše delo bo nadaljeval poseben za to ustanovljen sektor Jože DežmanTmtocu na ministrstvu. Program, ki ga je podpisal minister, ustreza ristemu, kar smo v preteklih letih delali ml, Do- prve in druge svetovne vojne Škof^a Loka, saj je ravno na in države "uredili kostnico. Opozorilni pohod naravovarstvenih društev DanicaZavtu.Žlebir narave, vključno z izginja- nju varstvenikovnarave po- naraven razvoj. Zveza eko- ....................................... njem naravnega nočnega meni grob gradbeni poseg loških gibanj Slovenije, Pokljuka - Jutri, 21. februar- neba. Na Rudnem polju je v srce edinega narodnega Slovenski e-Forum, Druš- ja, se skupina naravovar- predvidena postavitev pros- parka v Sloveniji. Podpor- tvo za proučevanje ptic in stvenih društev odpravlja torsko in svetlobno potrat- niki pohoda so Društvo varstvo narave. Društvo za na nočni pohod na Poklju- nega športnega objekta z Temno nebo Slovenije, ko, da bi opozorili javnost dvema kilometroma asfalti- Društvo Mountain Wilder- varstvo okolja Radovljica, Alpe Adria Green, Herpe- na neustrezen odnos Slove- rane in osvetljene proge za ness Slovenije, CIPRA Slo- tološko društvo, Društvo nije do zaščite neokrnjene tek na smučeh, ki po mne- venija. Focus društvo za so- Morigenos. GORENJSKI GIAS p«tek, 20, februaria aooo i KTU i m m r\ LNO info(g>g-^s.$i 3 V stiski vse več Pri kranjskem centru za socialno delo pričakujejo, da se bo v prihodnje itevilo prosilcev za denarno pomoč še povečalo. Mateja Rant Kranj • "Ker so se že lani začela odpuščanja, pričakujemo, da se bo število upravi* čencev do socialne pomoči v prihodnje povečalo. K nam bodo namreč začeli prihajati tish, ki ta čas še prejemajo nadomestilo za brezposelnost," pravi direktor Centra za socialno delo Kranj Marjan Podbevšek. Prav tako opažajo, da se slabšajo materialne razmere na splošno, saj se je precej povečalo tudi število prosilcev za izredno denarno pomoč. "Bolj kot posledice odpuščanja zdaj pri nas občutimo krizo na splošno," je pojasnil Podbevšek, a kot pravi, se bodo številna odpuščanja verjetno kmalu odrazila Vse več [judi se znajde v socialni stiski. / PetoT>na ook tudi v povečanju Števila pro- mogoče na centru za social- dvakrat veČ izrednih pomo- vetišče za brezdomce, ki je silcev za socialno pomoč. V no delo zaprositi tudi za iz- 6 - v decembru 86, januarja po Podbevškovih besedah ta primerjavi z decembrom redno denarno pomoč. "Za pa te 140. Na center pa se čas povsem polno. V razde- lani se je njihovo število ne- to lahko zaprosijo tisti, ki so obrača tudi vse več ljudi, lilnid hrane pa razdelijo 45 koliko povečalo že v januar- se znašli v materialni stiski opozarja Podbevšek, ki ta toplih obrokov na dan. "Še ju. Lani decembra so tako zaradi splošne gospodarske Čas sicer še imajo za preži- lani septembra smo ocenili, izdali 218 odločb, januarja situadje, a ne po svoji kriv- vetje, a jih skrbi, kako bo v da bo to število obrokov za- pa že 259. "A za zdaj ljudje di, in niso upravičeni do prihodnje, in jih zato zani- dostovalo, a zdaj se že kaže, še bolj iščejo informacije, redne denarne pomoči." je ma, kdaj so upravičeni do da bomo občini morali pred- kako preživetij ko se znajde- razložil Podbevšek. V pri- pomoči. lagati, da se ŠteviJo toplih jo v materialni stiski." Poleg merjavi z decembrom lani Za najbolj socialne ogro- obrokov poveča," je končal redne denarne pomoči je so v januarju odobrili skoraj žene so lani uredili tudi za- Podbevšek. Denar socialo celo ostaja V Občini Žirovnica so lani dobili le štiri prošnje za enkratno socialno pomoč, tako da niso porabili niti polovice denarja, ki je bil v proračunu zagotovljen v ta namen. Urša Peternei Zvan, imajo letos v proraču- kup hrane v trgovini, zz na* socialo v Žirovnid celo osta- nu za enkratne sodalne po- kup drv, šobkih potrebščin, Žirovnica • Medtem ko se v moči zagotovljenih 1750 ev-nekaterih gorenjskih obči- rov (samo za primerjavo: v za plačilo položnic, najemnine ... Po besedah Zvanove so ja, pa je presenetil tudi svetovalno delavko na Osnovni šoli Žirovnica Ireno Pire, Id nah, denimo jeseniški, za- približno enako veliki kranj- namreč mnogi denar, ki so je povedala, da Občina Ži- dnje mesece socialna proble- skogorski ob6ni 9000 ev- ga dobili, porabili za druge rovnica regresirano prehra- matika vse bolj zaostruie, pa rov). To področje ureja žirov- stvari. Zato so pred tremileti no plačuje le sedmim od v nekaterih drugih tega (Še) niška občina sama, saj v na- prešli na tovrsten način, ki skupno 375 učencev. To je ne opažajo. Tako je na ne- sprotju z jeseniško in kranj- se po besedah Žvanove do- zelo malo, potrebe so veliko davnem posvetu na Centru za socialno delo lesenice, na večje, socialno stanje družin pa se bo v prihodnje glede na katerem so govorili o vse Občina Žirovnica regresirano prehrano plačuje le sed- napovedi o novih odpušča hujši sodalni stiski občanov, mim od skupno 373 učencev. To je zelo malo, potrebe njih še poslabšalo. Tako bi višja svetovalka družbene de- §0 veliko večje, SOCialno Stanje družin pa se v pri- ^^ ^ ^oli zelo veseli, če bi re- javnosti, gospodarstvo in fi- gj^^ napovedi 0 novih odpuščanjih Se po- g^^irano prehrano lahko " omogočili večjemu Številu otrok. Res pa je, je dodala nance na Občini Žirovnica n _ A -1 slabšalo. Tako bi biu v šoli zelo veseli, če bi regresira Petra Zvan presenetila s pen -i ^ 1 . . ^ datkom. da pri njih denar za prehrano lahko omogočih večjemu ètevilu otrok, pj,^^ ^ ^^ občinske enkratne socialne Res pa je, da tudi Starši včasih ne izkoristijo vseh ne izJcoristijo vseh možnosti pomoči celo ostaja. Podatek možnosti in je mnoge treba skoraj "prositi"» naj [ je res presenetljiv, saj so bile jo vlogo za regresirano prehrano. nekatere občine letos Že pri- _ 1- in je nnnoge treba skoraj "prositi", naj podajo vlogo za _ regresirano prehrano. Da sUjene povečati to proračun- vsaka stiska vedno najprej in sko postavko: samo na fese- skogorsko občino nima skle- bro obnese. Lani so dobili le najbolj prizadene otroke, pa nicah denimo kar za deset ti- njene pogodbe s Centrom za šdri prošnje za enkratno so- je opozorila tudi tajnica žup-soč evrov. Ali socialna pro- sodalno delo Jesenice. Poleg dalno pomoč, tako da niso nijske Karitas z Březnice So- porabili niti polovice denar- nja Mance. Kot je povedala, ja,ki jebil vproračimuzago- prehranske pakete pogosto morda žirovniški občani, ki tovrstne enkratne pomoči ne tovljen v ta namen. Za pri- razvažajo s svojimi avtomo- bletnatika v žirovniški občini res ni tako zaostrena ali pa tega drugače od večine dru- ih občin Občina Žirovnica se znajdejo v stiski, niti ne vedo. da bi lahko dobili ob- izplača v denarju, ampak v tako imenovani funkdonal- merjavo: v podobno veliki bili in šele zvečer, ko so otro-kxanjskogorsW občini so lani d že v posteljah, tako da ne činsko enkratno sodalno po- ni oblika. To pomeni, da ob- na ta naân pomagali kar 41 vidijo stiske, v kateri so se moč? Kot je povedala Petra Čan dobi naročilnico za na» ljudem. Podatek, da denar za znašli njihovi starši... Se ena civilna iniciativa amijan Feme je mUu iivljenja v mestu Kranj, Kranjčan, ki drži ob' Protestirajo proti lani spreme- Ijubo!" Tako sejc glasi/ njeni prometni ureditvi v sta- njegov raz^s v času lokalnih rem mestnem jedru, ki jim po volitev pred dobrima dvema le- njihovem prepričanju slabša toma. Izvoljeni županje tedaj kakovost bivanja m delovanja poudaril, da se bo zavzel tudi v mestnem jedru. Ali imajo za oživitev mestnega jedra. Ci- prav? Veijetno da, ko zahteva- tiram: "Staremu mestnemu je- jo podaijSan čas brezplačne do- dru je potrebno dati vsebino, stave z airtom za stanovalce tn Kot iupan bom svojo pisarno podjetnike za več kot pol ure, preselil v Mestno hišo. Selitev v verjetno ne. če zahtevajo Še več mastno jedro pričakujem tudi označenih parkirnih mest src- od drugih javnih služb. Do - di starega mesta. In veijetno se končali bomo prireditveni pros- v àvilrw iniciativo sploh ne bi tor na dvorišču gradu iOiisl- povezali, če se ne bi počutili Stein. Spodbudili bomo razvoj opeharjene zaradi odločitev, ki storitvene dejavnosti v mest- so Šle mimo njih. nem jedru, lastnikom stavb bomo finančno pomagali pri V kranjski občini smo torej dobili še eno in še zdaleč ne obnovi pročelij stavb in s tem prvo civilno iniciativo v zad- zagotoviti enotnost izgleda njih dveh letih. Podžupan Sta- mestnega jedra. Uredili bomo ne Štraus se je na to zadnjo od- parkirna mesta za obiskovalke zval z besedami, da peičiá po- in obiskovalce mestnegfi jedra, sameznikov zaradi njihovih Prioritetno bomo zagotovili šti- ozkih osebnih interesov ne risto pariimih mest za tiste, ki bodo podleži. Vetjetno takega se v mesto vozijo v službo. " stavka v volilnem letu ne bi sli' Županove pisarne v Mestni šali, saj vsak gŽoj Št^e. Spom-hiši Še ni. Kompleks KHisistdn nite se samo zadnjih župan' je v fazi rekonstrukcije, za sofi- sfciTi vdiiev v Kranju, kako na nanciranje obnove fiisad je bil tesno je Seveda ne gre spod-javni razpis. Trgovin, lokalov bujati ustanavljanja civilnih in storitvenih dejavnosti ni ni£ mídatív vse povprek, še največ, kot jih jc bilo pred leti. Šti- manj za nekaj potencialnih risto novih parkirnih mest ob sitnežev. A treba je vzeti v za- vstopu v staro mestno jedro, le kup, da nič več ne gre mimo so- kje so? V tem trenutku Še naj' gla^a in podpore ljudi. Da bo bolj bode v oči nekaj jeznih tr- ávilnih iniciativ čim manj» naj govcev, stanovalcev, gostince^/ gredo oblastniki vendarie med in kulturnikov, ki so se poveza- ljudi - za ljudi - z odkrito bese-ii v civilno iniciativo za ohra- do. In to pravočasno. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Ma n> Voi^dk NAM£STNIICAOIXOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotn ik, Danica Zavrl Žiebir UREDNiSWO NONANAR)!-UREDNIKI: Bogataj, Atenka Brun. Igor Kavčič Sicana P. KovačC, Ur^ Pçtemel. Mateja Rant. Stc^n Saje^ V\\rra Stancvnik, Simon Šub< Cveto Zapiotnik. Danica ZsvH t^ek^r, Štefan Žar^; stalni sodelâvd: Maijana Ahdáč. Maja Bertoncdi.Mat^Gregoňč Ara Hartrrian.}^ Milena Mikjsv5( Miha Nagtič, Jasna Paladin, Maijeta Smolnikar, Ana Vdćjak O BU KOVNA ZASNOVA jemej Stritar, IlovarStntar d. o. o, TEHNIČNI UREDNIK Crop Flajnik FOTOCRAFIjA Tina DoW, Oorazd Kav« l^KTORICA Marjeta Vozlič VODJA OGLASNEGA TKŽENJA MstejaŽN^i CORENJSKk CI>S (ISSN le registrirana blagovna In storitvena zrtamka pod it. 9771961 pri Uradu ftS z» intelektualna Isiinin«, U«tanovltel| in izdajatelj; Gor«n)ski glas. (i.0.0,. knnj J Du«ktorrc»: Marija VokjakJ Naslov: 6l«lw«isova c«¥ta 4.4000 k^nj f T«l.: 04/2014200, ^04/20142 <3. e-maik info^g-glas.si; mah ogfasi in osmrtnice: tel.: 04/201 4^ 47/ Delovni (as: od pon«deljka do Četrtka r^e^eklnjortfi od 8. do 19. ure. petek od Š, de )6. ure, sotiote. nedelje in pnznIU zaprto, / Corenjsk) ^a&jv poltodník, ízHaja ob torkih m pe^ldh, v nakladi 22.000 «zvodev / Redne priloge: Moja Gorenjska, letopis Coren)$ka (erv Vcal Iclno) in devet lokalnih prifog / Tiski SfT< d d, L|ubl;ana / Naročninđ* tdj 04/20143 4^} Ce^a i?vedat SUR. letna r>arô^rtlnat 140^0 EUR: Redni plačniki imajo 10% popusta, pol« etni 20l6p0pu)UJeini 2§ % popuste; v ctne ic vri^un^n DDV|>ostopn]rd,5%: naroinirra se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega ki veija od zajetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitv«: po ceniku: oglasno trience: tel-'. OA/ soi 42 48. s \ M 4 GORENJSKA GORENJSKI GlAS petek, 20. februaria 2009 dveh letih Podjetje WTE bi moralo gradnjo kanalizacijskega sistema na Bledu sicer končati že letos, kljub zamudi pa cena za končne uporabnike ne bo višja, obljubljajo pristojni. Matiia Raot nem delu pogodile. Po kon- evrov, pri iemer je koncesio- Vodja družbe WTE Giin ............................................................................œsijski pogodbi, ki jo je ob- nar najel posojilo vvišini 7,5 ter Faust je pojasnil, da gled - Ustanovitev posebne- čina s podjetjem WTE pod- milijona evrov, pridobil pa je bodo v prihodnjih dveh lega posvetovalnega organa, v pisala leta 2002, bi morala tudi skoraj štiristo tisoč ev- tih opiavili še gradbena okviru katerega predstavniki biti gradnja kajializacije kon- rov nepovratnih sredstev Ev- dela v srediáču Bleda, obči- občine s podjetjem WTE čana že letos, a se je gradnja ropske banke za obnovo in na pa gradi kanalizacijo na usklajujejo vsa odprta vpra- zavlekla, saj je zaradi zamu- razvoj. Občina bo prispevaJa Bohinjski Beli. "Po zaključ« šanja glede izpolnjevanja de pri izdajanju odločb o pri- 2,2 milijona evrov iz okolj- ku naložbe bo zgrajeno 94 koncesijske pogodbe pri ključitvi na kanalizacijski si« skih dajatev, še 770 tisoč ev- kilometrov kanalizacije, na gradnji kar^alizadje, je očit- stem prišlo do izpada dela rov pa naj bi zbrali iz pri- katero bo priključenih no le obrodila sadove. V prihodkov, je na zadnji seji ključnin. Kljub zamudi pri 4678 objektov." Obljubil je marcu naj bi tako občanom obârïskega sveta pojasnil di- gradnji pa jim bo po besedah še, da bodo predvidoma že že poslali prvi del odločb o rektor občinske uprave Boris Borisa Maleja uspelo zagoto- v marcu na občini Bled od- priključitvi objektov na kana- Malej. Za dokončanje grad- 'vjti, da končna cena za upo- prli tudi svojo pisarno, da lizacijski sistem, s prejšnje- nje kanalizadie bo treba za- rabnike ne bo višja, kot so se bodo občani v primeru ga milijona evrov na petsto gotoviti Se 1,5 milijona evrov, določili s koncesijsko pc^od- težav lahko obrnili nepo- tisoč evrov pa so se znižala je dodal. Ceioten projekt je bo, to je 1,32 evra za kubični sredno na njihovega grad- tudi razhajanja pri fman^ sicer vreden 10,3 milijona meter odpadne vode. benega inženirja. elektro, Gorenjska V skladu s Splošnimi pogoji zo dobavo električne energije gospodinjskim odjemalcem objovljomo cenik za dobavo električne energije, ki začne veljati s 23.3.2009. Cenik za dobavo električne energije Vrsta pake(o Element cene Moč (EUR/kWl SVR (EUR/me«ec) EnafflIjO/ o mrežni no in troigrino (EUR/kWh) Dvotgrifno me ljenje Enota rifno m vr MT FT Energijo 0,05687 0,02866 0,04570 O O J o o m i o «A O Obračunska moc in omreznina 0,81001 0,03521 0,02714 0,03252 Prispevek po C «riu EZ' 0,03902 Pn^Mvelcpo 15, Členu EZ" 0,17678 Troiorino 0,00100 0,00100 0.00100 SVR 0,68000 Skupoi br^z DDV 1,02581 0.68000 0.09308 0,05680 0.07922 Skupaj z DDV 1,23097 0,81600 0,11170 0.06816 0.09506 Energijo 0,06492 0,03485 0,05725 Obroiunsko mož in omr»žnifTO 0,8 too 1 0.03521 0,02714 0,03252 PntMvvk po 64.rčlenu £2" 0,03902 Prispevek po 15. Členu EZ" 0,17678 Trokirino 0.00100 0,00100 0,00100 SVR 0,68000 Skupoj brez DDV 1.02561 0,68000 0.10113 0,06299 0,09077 Skupcrj z DDV 1,23097 0.81600 0,12136 0,07559 0,10892 Energijo 0,06492 0,03485 0,05725 Obračunsko moc in omr«|nifto 0,81001 0,03521 0,02714 0,03252 Prispevek pe 64r členu EZ^ 0,03902 Prispevek po 15. clenu 0,17S78 Troioríno 0.00100 0,00100 0,00100 SVR 0,68000 Skupoj bnz DDV 1.02561 0.68000 0,10113 0,06299 0,09077 Skupoj z DDV 1,23097 0,81600 0,12136 0.07559 0,10892 'Prispevek 20 za ^otovlj a nje zanesljive oskrbe z električno energijo no podlogi desetego odstovko 15. člena in 64.r in 64.S člena Energetskego zakona (Ur. I. RS, It 27/07 - uradno prečiščeno besedilo in 70/08) "Prispevek 20 zag otovljanje podpor proizvodnji na podlagi podzokonske uredbe o nočinu določanja irk obračunavanja pnspevko 2a zogotovljonie podpor (Ur. I. RS, št 2/09) Drugi dodatki Vrsto ritv« EURAWh brez DDV z DDV EUR/nnesec brez DDV zDOV Dodûtek za vl$okQ porobo (DVP) 0,01000 0,01200 Storitev vodenja računa (SVR) 0,68000 0,81600 SVR v primeru ploci 0 prek irajnlko 0,38000 0,45600 Cenik 20 dobavo eFektrične energije gospodinjskim odjemoloem velja od 23. 3. 2009 dalje do spremembe cen. Vse dodatne informacije o storitvah io cenik so vom no voljo no wvvw.elektro^orenjska.si/Zo-gospodinjstva, no informa cijskem pultu no sedežu podjela Elektro Gorenjsko in no številki klicnega centra (04) 20 63 111. Zima uničila ceste Občina Tržič bo za najbolj nujna popravila cest potrebovala okrog 200 tisoč evrov. Nevarna ograja ob cesti iz Pristave. Stojan Saie seljâ Virje. V okoliških krajih ..............................................................................so najbolj poškodovane œste Tržič • Občina Tržič je prejš- s starejšim asfakom. Večja nja leta namenjala okrog razpoka je na cesti med Pri- 400 tisoč evrov za vzdrževa- stavo in Retnjami. Ob cesti nje občinskih cest Lani so iz Pristave v Tržič je nevarno stro§kinarasiina 583 tisoč ev- nagnjena betonska ograjo rov. Letošnja zima je še bolj pod stavbo Davčne uprave, spraznila občinsko blagajno, Njen lastnik je BPT TižiČ, ki saj so od decembra do febrn- se izogiba popravilu ograje, aija porabili za zinnsko služ- Občina je poskrbela za zapo- bo okrog tristo tisoč evrov več ro dela cestišča pod ograjo, denarjakotvpovprečju. vendar je velika nevarnost "Samo v dveh dneh sneže- nesreče. Lastnika smo o tem nja je pluženje in soljenje že obvestili," je povedal Bo-cest stalo od šestdeset do rut Sajovic, župan Občine osemdeset úsoč evrov. Za to- Tržič. liko denarja bi asfaltirali že Za zdaj krpajo luknje v tr- kilometer makadamske ce- žilidh cestah s hladnim as- ste. V primerjavi s tujino od- faltom. Ko bo na razpolago ločno preveč plužimo in po- vroč asfalt, se bodo lotili te- sipamo ceste. Temu primer» meljitejših popravil. Predvi- ne so poškodbe cest po zi- deli so, da bodo samo mjboli mah z več padavinami. Bojimo se odjuge, ko se bo šele nujne obnove cest stale okrog dvesto tisoč evrov. Ta pokazal pravi obseg vseh po- denar bodo skušali zagotovi- škodb. Že sedaj ceste cvetijo ti ob dopolnitvi letošnjega na vseh koncih. V mestu je proračuna. Obnove ceste na poškodovan most med nebotičnikom in občinsko stavbo. Trgu svobode in začetku Koroške ceste se bodo lotili po Zelo luknjasti sta cesti od obnovi vodovoda in gradnji centra proti naselju Ravne in kanalizacije, verjemo šele od avtobusne postaje do na» prihodnfe leto. Ob luknjah v as^ltu ogroža vozila nagnjena ograja nad cesto Prístava-Trží6 Jesen I C£ Smuk za svinjsko glavo v Španovem vrhu nad Jesenicami bo v nedeljo tradicionalni, že 43. smuk za trofejo svinjska glava. To smučarsko tekmovanje pustnih šem se bo pričelo ob n. uri pri smučarskem domu v Črnem vrhu» kamor se bo mogoče pripeljati s sedežnico. Organizator je Turistično društvo Golica, sekcija svinjska glava, ki že nocoj ob 19. uri Pr' Čop v Planini pod Golico pripravlja občni zbor sekcije, je sporočil "svinjski župan" Stane Žnldar. Na pustni torek pa bosta v Planini pod Golico še hokejska tekma in vlečenje ploha rovtarskih fantov. Na Jesenicah pustovanje pripravlja tudi Mladinski center Jesenice, in sicer jutri, v soboto, ob 14. uri v hali Podme- žakla veselo pustovanje na ledu, v torek ob 16. url pa pustno rajanje v Centru 2. U. P. Veuka planina Zimske počitnice na Veliki planini Na zimske počitnice se odpravljajo tudi učenci in dijaki z območja vzhodne Gorenjske in Ljubljane. Šolo smučanja zanje organizirajo na smučišču Osovje v Črni in na Veliki pianini, kjer bodo Šola smučanja, deskanja, brezplačni vrtec na snegu in brezplačne srrtučarske karte za otroke do desetega leta s stalnim prebivališčem v kamniški občini. To soboto pripravljajo pastirčkove igre v pastirskem naselju in pustni smuk pri vstopni postaji sedežnice. J. P. á GORENISKÍGLAS wtek, 20. februarja 2009 GORENJSKA írt/o(g)g-gias. s í 5 Kranj bo karnevalsko mesto V Kranju je že desetletja najbolj množično pustno rajanje na Gorenjskem, tudi letos se bodo na jutrišnjem sprevodu zbrale skupne mask, v torek pa bo otroško pustno rajanje. Vilma Stanovnik predstavili tudi pustni vozovi ..............................................................................druátva Jaga baba iz Lesc in Kranj • Kranj vsako leto na ílani turističnega društva pustno soboto postane pravo Suha krajina iz Žužeir.ber* karnevalsko mesto, to pa po- ka, Prvič bomo gostili ma- trjuje tudi vključitev Kranja v škare iz sosednje Hrvaike s Evropsko zvezo karnevalskih skupinama Zametski zvon- mest. Tako bo tudi letos Čari in Pehinarska gospoda organizirano veliko pustno iz Reke. Zimo bo tudi letos rajanje, ki se bo jutri začelo preganjalo več kot sto kuren- ob 9.50 z zborom mask na tov, oračev in tolkačev z CUvnem trgu. Maske sc Dravskega polja. Tudi letos bodo od tam sprehodile do bomo izbir«di skupine mask, v o Slovenskega trga, kjer bo ob ki Itejejo najmanj pet đanov 10. uri glavni pustni spre- in se bodo potegovale za navod, ki mu bo poveljeval zrv naj pustne skupine in za 5 šlaat KranČek ob ritmih Pi- bogate nagrade v skupni | halnega orkestra Mestne ob- vrednosti več kot 2800 ev- fine Kranj. Maskam se bodo rov. Prijave zbiramo v Kranj- v sprevodu pridružili dani 8. ski hiži še danes," pravi vod» pustovanje, oa katerem se nam pridružijo vsaj do 16.5c pustnega sprevoda šestih ob- ja prireditev pri Zavodu za bodo najmlajši predstavili v na Pungertu. od koder se bo čin s pustnimi vozovi. 2 njimi bodo tudi Kurenti iz Le- organizirano veliko otroško tudi dnige maškare, da se turizem Kranj Sređco Sta- sprevodu ter zaključili 2 veli- ob 17. uri začel pustni spre- kim rajanjem v družbi klov- vod in končal na Glavnem skovca pri Ptuju in pihalni gar. Seveda bodo ob letošnjem nese Avguštine na Glavnem trgu, kjer jih bo poleg nore orkester občine Šenčur» za pustu na svoj račun prišli trgu. "K udeležbi smo pova- pustne zabave čakalo tudi zabavo pa bo skrbel Kondi Piiom. "Letos se nam bodo tudi najmlajši, saj bo na bili otroke iz kranjskih vrtcev sladko presenečenje," doda-pustni torek v starem Kranju ter osnovnih šol, vabimo pa ja Srečko Štagar. Visoko pri Kranju, Šenčur Kurentovanje m pustni žur Pustovan/u se bodo letos pridružili tudi v Kulturnem društvu Valentin Kokalj Visoko» saj bodo danes ob 16. uri pred Domom krajanov na Visokem priredili kurentovanje, tri ure kasneje pa vabijo v dvorano doma krajanov na brezplačen Ogled drame Vladimir v izvedbi Gledališkega društva Garde* in s Kokrice. Društvo prijateljev mladine Šenčur in Turistično društvo Šenčur pa vabita vse maškare na pustni žur» ki bo v torek, 2á. februarja v Domu krajanov v Šenčurju. Sprevod maškar boobi6. uri izpred OŠ Šenčur. Ho sprevodu bosta v Domu krajanov za zabavo skrbela čarodej In žongler Tonî ter klovn. Najbolj izvirne maske bodo nagrajene. S. Š. blco, cor)e V Gorjah bodo vlekli ploh Pustovanje na Bledu se bo jutri začelo s pustnim sprevodom od Festivalne dvorane do Trgovskega centra. Na čelu sprevoda bo pustna godba Gorje, Od 15. ure dalje se bo v Trgovskem centru nadaljevalo pistno rajanje z animator- jem Marjanom Malibujem, male maškare pa bodo pogostili tudi s pustnim krofom. Zvečer bodo pustovanje pripravili ie v hotelu Jelovica in restavraciji Panorama, kjer so za najboljše maske pripravili tudi nagrade. Preoblečeni maske se bedo otroci lahko zabavali tudi v nedeljo, ko bodo v Festivalni dvorani od 16. ure dalje pripravili pustni živ žav, v okviru katerega si bo mogoče ogledati muzikál z Damjano GolavŠek Čarovnije protipackarije. V torek, 24. februarja, ob 14. uri pa bodo pred zadružnim domom v Zgornjih Gorah predstavili star pustni običaj naših prednikov: vleko ploha. M. R. Tržič Ploh Iz Loma v Tržiču Turistično društvo Tržič, Lomski fantje, KS Lom in Občina Trlič organizirajo v nedeljo, 22. februarja, pustno prireditev Vomnsk poh {Lomski ploh). Sprevod neporočenih fantov, ki bodo vlekli ploh. se bo začel ob 11. uri v Grahovšah. Nato se bo ustavil pri cerkvi sv, Katarine v Lomu in ob gostiln Pr' Krvin na Slapu. Ob 14. uri se bo račel pr^d blagovnico Mercator v mestu tradicionalni sprevod pustnih maškar v spremstvu ptujskih kurentov. Nato bo tam izbor najlepših mask, rajanje ob glasbi zabavnega ansambla in Pihalnega orkestra Iržič ter nastop Blejskega plesnega studia. Ob >5.30 bodo Lomski fantje pripeljali v Tržič smreko, ki predstavlja ženina. Sledilo bo pogajanje s kupci ploha. Najboljši ponudnik bo domov odpeljal okleščeno In razžagano smreko. S. S. Medvode Dvodnevno pustovanje v Medvodah Občina Medvode in Zavod za šport in prireditve Medvode prirejata dvodnevno pustovanje, ki je sedaj v Medvodah že tradicionalno. Potekalo bo v športni dvorani Medvode, jutri, 21. februarja, vas bodo od 20. ure dalje zabavali Natalija Verboten in Deja vu band, Boštjan KoneČnik, Lepi Dasa. V nedeljo pa bo otroško pustovanje s sprevodom, ki bo s krožišča na Klancu proti športni dvorani krenil ob 14. uri. Za zabavo bodo skrbeli domači glasbeniki: ansaribel Ober's band in Godba Medvode. Vstopnine ne bo, najboljše maske pa bodo oba dneva nagrajene. Obeta se pjstna zabava za vse generacije. M. B. Nič za dom starostnikov V rekordno visokem proračunu občine Šenčur za eto 2009 načrtujejo tudi rekordno velik presežek • skoraj pet milijonov evrov. Šenčur • Občinski svet Simon Subic Župan Miro Koželj je pojasnil, da letos ni realno pričakovati, da bi potrebovali Šenčurju je potrdil proraču- večja sredstva za dom: "Naj- na za leti 2009 in 2010. Le- prej moramo najti primemo tošnji bo rekordni, saj bodo zemljiSče in investitorja, ki prihodki zaradi načrtovane bi biJ pripravljen iti v javno- prodaje občinskih zemljišč zasebno partnerstvo. Prepri- znašali kar 15,4, a ker načrtu- čan sem, da bomo potem na- jejo le za 10,4 milijona evrov šli dovolj denarja v občin- odhodkov, bodo ustvarili skem proračunu, morda že skoraj pet milijonov evrov za leto 2010. Da pa bi zem- presežka. Proračun za pri- Ijišče kupovali vnaprej, ne da hodnje leto bo zmernejši: bi vedeli, ali bomo na njem prihodkov (brez letošnjega sploh smeli graditi dom sta- proračunskega presežka) bo rejših občanov, pa je meta- za 6.3 milijona evrov, predvi- nje denarja skozi okno. " Ob denih odhodkov pa za 9,6 tem je pripomnil, da se milijona evrov. "Proračun ni Šenčurju k sreči niso lotili idealen, otiK^goča pa nor- gradnje mar.jšega doma sta- malno delo v občini, tako da rejših občanov, Id bi zadoščal ne bo prišlo do nobenih za- le za potrebe njihovih obča- stojev v našem razvoju," je nov. "Verjetno bi zaradi pre- ocenil župan Miro Kozdj. majhnih kapacitet doma na- "Proračun na področju so- leteli na podobne težave, kot cialnega varstva ni razvojno naravnan, saj se je spet poza- jih imajo v Naklem, Kier )e objekt že več meseœv zaprt na dom starejših obča- in se še vedno ne ve, kdaj bo nov. Ta investicija se odmika iz leta v leto. Če bi vsako leto začel obratos-ati." Med največje letošnje in za dom nekaj denarja na- vesticije sodijo dokončanje mensko nalagali na banko, gradnje kanalizacije in vodo- bi imeli danes že precej sred- voda v Vogljah, nadaljevanje stev. V tem času bi lahko naj- giadnje kanalizacije po celo- manj kupili že zemljišče, tni občini, širitev vrtca v Šen- čurju, obnova kulturnega doma v Voklem, gradnja tako pa še lokacije ne poznamo. Ce čakamo, da nam bo zemljo nekdo podaril, vam nadstreška pri poslovilnih ve- povem, da je ne bo nihče>" je žicah v Šenčurju, obnova ob- tako kot vsa zadnja leta pro- činskih cest in sodelovanje testiral Janez Ovijač (NSi), pri dižavnihprojektih -grad- zakaj za ta projekt ni name- njah krožišia pri poslovni njenega nič denarja, pa je za- coni v Šenčurju in regional- nimalo tudi laneza Sušnika. ne ceste Britof-Hotemaže. Î J J wwvv.mlekokrepLsi » 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 20. februarja 2009 Metuljček v celoti zakonit Na Upravni enoti Kamnik so prepričani, da je svetnik Robin Majnik s prijavo inšpektoratu zavestno podal nepreverjene obtožbe, s tem pa oblatil njihovo dobro ime. Iassa Paiadin moč je urejanja upošteva ..............................................................................meja funkdonalne celote in Kamnik • Na obtožbe kamni- da je le na tak način možna Skega svetnika Robina Maj- smiselna ureditev območja/' nika, da je bil stanovanjski je povedal Mihael Novak in objekt Metuljček ob Ljub- dodal.da je bila Robinu Maj- Ijanski cesti zgrajen zunaj niku v telefonskem pogovo- območja veljavnega lokacij- ru teden dni, preden je vložil skega načrta, se je zdaj od- prijavo, ponujena možnost zvala tudi Upravna enota vpogleda v gradbeno dovolje- Kamnik. nje, vendar te možnosti ni iz- Kot je v javnem pismu po- koristil. "Gospodu Majniku jasni! načelnik Mihael No« predlagamo, da odgovornost vak, je prepričan, da je dovo- za morebitno neskladje med ijenje za gradnjo omenjene- dolgoročnim planom Obči« ga objekta zakonito, projekt ne Kamnik in sprejetim za- za pridobitev gradbenega do» zidalnim načrtom ter njego-voljenjapaizdelanvskladuz vo morebitno nezakonitost veljavnim izvedbenim pros- poišče na Občini Kanmik, torskima}:tom. Objekt je do- natančneje na Občinskem ločen v zazidalnem načrtu B svetu, ki je tak odlok sprejel 12 Bakovnik in B7 Kovinar- soglasno, brez glasu proti, ska • zahodni del« a Novak kot je razvidno iz zapisnika priznava, da je upravna eno- seje. 2a dobre in slabe prosta pri ugotavljanju skladnosti torske rešitve je pred občani predvidene gradnje s pros- odgovorna občina. Te odgo- torskim aktom ugotovila, da vomosti se ne da prenesti na investitorje in upravno eno- se meji območja zazidalnega načita in funkcionalne enote ne ujemata, kar pomeni, da to. Robin Majnik, ki z odgo- deli objekta dejarisko segajo vorom upravne enote ni za- zunaj zazidalnega načrta. dovoljen, je že podal zahtevo "Ker se nam je taka rešitev za vpogled v gradbeno dovo- zdela sporna, smo za mne- ljenje, hkrati pa je napove- nje in tolmačenje zaprosili dal, da bo raziskal vpletenost Občino Kamnik, ki je pros- občine in zgodovino lastniS- torski akt sprejela. PrejeJi tva zemljišča, na katerem smo odgovor, da se za ob- stoji Metuljček, Caddy 4MOTION Prvi Caddy s štirikolesnim pogonom. Štirikolesni pogon najnovejše generacije WW! Avtohisa Vrtač, d.0.0. Kranj Dviovsko cefta 4 , 4000 KRANJ tel: 04 27 00 200. fakc 04 27 00 222 www.ovtohisovrta c. ci Zimsko veselje tudi v telovadnici Tudi če so starši med počitnicami v službi, škofjeloškim šolarjem ni dolgčas, saj so pri Zavodu za šport, pa tudi v šolah in različnih društvih poskrbeli, da razvedrila ne manjka. Vilma Stanovnik . delam vaje na krogih in ig- ....................................... ram rokomet," je povedala Sko^a loka - Tako so v Lo- tretješolka Sandra Stanonik, ki se je odločila, da bo med počitnicami v Osnovi šoli škem muzeju pripravili glasbeno gledališko lùcovno delavnico na temo Škofjelo- Škofja Loka mesto obiskova- Škega pasijona, največ dejav- la program Hura prosti Čas. nosti pa je športnih. V Šoli V okviru tega programa na- Ivana Groharja mladi lahko mreČ potekajo različne igrajo badminton, v bazenu športne aktivnosti. "Starejši v Stari Loki imajo oiganizi- brat med počitnicami največ rane ^e v vodi, mali nogo- časa presedi pred računalni- met igrajo v športni dvorani kom, jaz pa rada tudi telova- Poden, prav tako se na Pod* dim., gledam televizijo, pa nu lahko uâjo plesa, strel- tudi za šolo in verouk malce ske veščine pridobivajo v pogledam knjige. Zvečer pa stari vojašnid, v Retečah m rada berem." je dodala San V telovadnici Osnovne šok Skofja Loka mesto je živahno v Osnovni šoli Cvetka G olar- dia. Tudi fan^e, tó so igrali počitnicami, ja vadijo osnove gimnastike dvoranski hokej,, so bili sre- in akrobatike. Šolarji vsak di dopoldneva v telovadnici dvoranski hokej, med dve- za šport otrok in mladine dan odhajajo na tečaje smu- precej zaposleni, šestošolec ^^ ognjema in vse druge Slovenije, zato so dejavnosti čanja in deskanja na snegu, Domen Kolenko pa je pove- veliko pa se jih zbira na dali "Ker mami in oči tudi Igre. brezplačne. Več otrok pride "V naši Šoli smo tako med na vadbo, Če je slabše vre-brezplačni vadbi v telovadni- med počitnicami hodita v jesenskimi kot sedaj med me, takrat jih je tudi prek ci osnovne šole Škofja Loka službo, sva z bratcem Alja- zimskimi poâtnicami orga- trideset. Vadijo po nadzo- Mesto. žem prišla v šolsko telovad- nizirali počitnice za učence rom učiteljev in študentov "Ati in mami sta dopol- nico. Tu se ves čas dogaja od sedmega do petnajstega Falcultete za šport in večino- dne v službi, tukaj v telovad- kaj zanimivega, všeč mi je leU, ki smo jih poimenovali ma so navdušeni," je dodal nid pa je res dobro. Rada se telovadba na krogih, igramo Hura prosti čas. Denar smo ravnatëj OŠ Škofla Loka igram med dvema ognjema, pa rudi nogomet, rokomet, pridobili na razpisu Zveze mesto Marko Primožič, Pasijonska kuha in peka Ob Škofjeloškem pasijonu, ki ga bodo letos ponovno izvajali od 27. marca do 19. aprila, se vrstijo spremljajoči dogodki. Kuharska in pekovska delavnica za gostince. Danica Zav*l Žlebir rično ponudbo sodelovali ob so tudi tema delavnic, ki po- tere teh jedi, ki so jih za to priložnost skuhali v KaŠČi, SO Uhko že pokusili člani častnega odbora Škofjeloškega pasijona» ki so se prejšnji teden srečali na slavnostni seji. Ta teden sta tudi glasbene predavanje in koncert: ob aso-letnid smrti baročnega pasijonu. Vodi ju domači tekajo ta čas. Poudarek jena skladatelja Školča Loka - Ta teden je še mojster Andrej G<^iat ob so- jedeh iz pred velikonočne ga Handla je včeraj o njem v posebej "nabit" s pasijonski- delovanju etnologinj Mojce ml dogodki. Začel se je s pe- Ferle in Mojce Šifter BuJo- in velikonočnega Časa, kakršne so bile značilne za domu na Fari govoril Do- Marinčič kovsko delavnico pod našlo- vec. Etnolog dr. Janez Bo^- škofjeloški konec, za mesto cerkvi sv. Juri vom Pasijonska peka, v kate- ta j, ki sodi v krog strokovnih in tukajšnje vasi, seveda ja v Stari Loki koncert kori pripravljajo peke in pekari- sodelavcev pasijona, je o je- upoštevaje današnje prehra- mornega pevskega zbora ce za sodelovanje pri pekov- deh, ki naj bi jih ponudili ob njevalne navade. Tako bodo Aetemum z orkestrom in ski ponudbi na predstavah Škofjeloškem pasijonu, de- gostind v času pasijoTia po- priznarumi solisti, Ider bodo Škofjeloškega pasijona. jal: "Po vsebinski plati nujali tradidonalne loške izvajali tudi Prejšnji teden so podobno spremljam kulinariko škof- jedi, denimo loško mešani- tako delavnico pod naslovom Pa- jeloškega območja, značilno co, alelujo, medlo, smojke, v pobratenem Freisingu pa sijonska kuha pripravili tudi za čase, ko je nastal Škofje- jedi iz pire prilagojene Capela za gostince, ki bodo s kulina- loški pasijon. Jedi tega časa današnjemu okusu. " Neka- niola Stabat Mater, e KMNKKA GORA wv^w.qorenjsklqlas.si • jUENiCe • ?)ROV>l}CA ©Tltílf «^eZEfSNO • 8LCD SftàJXMKk dfiûHtNJ ePRÍDOVW 4CIMUÍ UMMK ©KRANJ «K0MIM3A . • • f ^ ^ \ «VOOIC< rLUKOVKA »iKOfiALdM • COflfNIAVAS ^UANL MCIVOÛ^ eoohUAu 9)UOKAVČi . Ota Gorenjski Glas ' r Sveže novice iz vašega domačega kraja GORENJSKI GIAS petek, 20. februarja 2009 ! vil ma.stanovnik @ g-^Cis. si 7 odličja prvič tudi skakalke v Liberecu na Češkem se je začelo 36. svetovno nordijsko prvenstvo, na njem pa se bodo poleg tekačic, tekačev, nordijskih kombinatorcev in skakalcev za naslove svetovnih prvakinj prvič merile tudi skakalke. Vilma Stanovnik Kranj • Po svetovnem prvenstvu alpskih smučarjev v Franciji je te dni pozornost ljubiteljev športa namenjena svetovnem prvenstvu v biatlonu v Južni Koreji, od včeraj naprej pa tudi svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah, ki poteka v Liberecu. Na Češkem je tudi devetnajst slovenskih Športnikov, med njimi te kačice Petra Majdič, Vesna Fabjan, Katja Višnar in Barbara Jezeršek, nordijski kombinatore! Mitja Oranič, gorenje gorenje gorenje UOHOti TtÂH SLOVENfA gorenje gorenje Gašper Benot, Marjan | lenko in Matic Plaznik, ska- kalci Robert Kranjec, femej Damjan, Mitja Mežnar, ^ petem mestu na zadnji ekipni teknil so tudi naši skakalci proti Uberecu v začetku Primož Peterka. Robert Hr- tedna odpotovali dobro razpoloženi. Na sliki (z lei/e prosti desni] športni direktor Franci gota ter Rok Urbane in Pri- Petek, Robert Kranjec, Jernej Damjan, Mitja Meînar, Primož Peterka in trener Matjaž Zupan. mož Piki kot možni menjavi za nastop na veliki ska- sreče, saj so ga po sneženju pilo 30 deklet iz 13 držav. soboto, 28. februarja, pa bo kal niči. PrviĆ so na svetovno prvenstvo odpotovala tudi naša dekleta Barbara KJi-nec, Eva Logar, Manja Po- grajc in Špela Rogelj, saj je in močnem vetru ter padcu Jutri bodo na srednji ska-domače tekmovalke v sredo kalnid tekmovali Še moški. Se ekipna tekma. Največji izziv naše ženske tekaške odpovedali, na današnjem ki jih tekma na veliki ska- reprezentance bo zagotovo tekmovanju pa naj bi nasto- kalnid Čaka danes teden, v ženski Šprint, ki bo na spo- redu v torek, zaradi odličnih rezultatov Mitje Orani- tekmovanje v smučarskih Med udeleženci svetovnega prvenstva v Liberecu je ča pa bodo za nas tokrat skokih za ženske tokrat tudi mednarodni sodnik Janez Bešter iz Besnice, ki ga zanimive tudi tekme nor-premiemo na sporedu sve- Mednarodna smučarska zveza delegirala kot enem ^^i^kih kombinatorcev, ki tovnega prvenstva. Žal pa dekleta z uvodnim treningom v Liberecu niso imele od šestih sodnikov za smučarske skoke. so nastope začeli že včeraj in jih bodo pravtako končali prihodnjo soboto. ROKOMFT Škopja Loka Težko delo za rokometaše Merkurja Minulo sredo so rokometaŠI Merkurja vnaprej odigrali tekmo ^7. kroga državnega članskega prvenstva, v gosteh pri T rimu Trebnje pa so izgubili 2 31:30 (15:16). Že jutri, v soboto, pa jih v dvorani na Podnu čaka novo pomembno srečanje, saj se bodo v povratni tekmi osmine finala EHF pokala pomerili s Švicarsko ekipo St. Otmar St. Gallen. Ločani bodo imeii težko delo, saj $0 prejSnji teden na gostovanju v St. Galinu izgubili z rezultatom 27:35. Tako bodo na jutri^ nji tekmi, ki se bo začela ob 20. uri, za napredovanje morali goste premagati s kar osmimi goli razlike. Ta konec tedna pa tekme čakajo tudi nekatere druge gorenjske rokometne ekipe. V ženski pn/oligaški konkurenci ekipa Save Kranj jutri gostuje v Brežicah, ekipa Škofje Loke KSI pa pri Olimpiji. V 1. B moški ligi ekipa Alplcsa Železnikov gostuje pri SviS Pekarni Grosuplje, ^ 2. ligi za moške pa bo ekipa Gerklje Pekarstvo Kepic jutri ob 19. uri gostila Zlatorog Celje, ekipa Kranja gostuje pri Dolu TKI Hrastniku, RadovljiČani pa se bodo ob 20, uri v domači dvorani pomerili z ekipo Arconta Radgone. V. S. ODBOJKA 8leo Blejcem presenečenje ni uspelo Minulo sredo so odbojkarji ACH Volleyja na povratni tekmi osmine Trnala lige prvakov odigrali povratno tekmo proti ekipi Zenita Kazana. Potem ko so proti Rusom, ki branijo naslov najboljših v lig) prvakov, doma izgubili z 2 :3, pa so jim morali premoč priznati tudi na njihovem igrišču, kjer so izgubili s 3 : o in izpadli iz nadaljevanja tekmovanja. V. S. SMUČARSKI SKOKI Kran) Zlato za Petra Prevca Peter Prevc, član kranjskega Triglava, sicer pa doma iz Dolenje vasi v Selški dolini, je zmagal na tekmi smučarjev skakalcev na festivalu evropske mladine v Szczyrku. Uspeh Prevca je s četrtim mestom dopolnil TržiČan Luka Leban, dobro pa sta nastopila tudi Jaka Hvala in Rok justin, ki sla zasedla 11. in 19. mesto, V. S. HOKEJ )esenice Četftfinale bo še naporen Hokejisti Acronija Jesenic se v ligi EB£L borijo za nastop v polfinalu. Kot je bilo pričakovati, pa bodo imeli v četrtfinalu težko delo, kar se je pokaralo na prvi torkovi tekmi v Salzburgu. Čeprav so z goloma Tomaža Razingarja dvakrat vodili, pa je ekipa red Buli Salzburga izenačila in v podaljšku slavila s 3:2. Včerajšnja druga tekma v Podmežakli se do zaključka naše redakcije še ni kunčala, Jeseničani pa Že v nedeljo potujejo na tretjo tekmo v Salzburg. Doma se bodo znova predstavili v torek, ekipe pa v četrtfmalu igrajo na štiri zmage. V sredo pa so prvi krog končnice odigrale tudi ekipe v državnem članskem hokejskem prvenstvu. V Kranju je domači Triglav 55:3 premagal ekipo MK Bled, v Tivoliju pa je bila ekipa jesenice mladi s 4:1 slabša od Toje Olimpije. Preostala rezuitata: McdvcšČdk : Slavija 9 r 1 in Stavbař : Mladost 3 :Konec tedna bosta na Gorenjskem dve tekmi, saj bo ekipa Jesenice mladi v soboto ob 18. uri v Podmežakli gostila Tojo Olimpijo, na Bledu pa se bosta v ledeni dvorani ob 19. uri pomerili ekipi MK Bled in Triglav. V. S. VABILA, PRIREDITVE V Šenčurju za naslov državnih lokostrelskih prvakov - V športni dvorani v Šenčurju bo jutri in v nedeljo potekalo le-tošnje državno dvoransko prvenstvo za lokostrelce. Organizatorji pričakujejo okoli 230 lokostrclccv \z 40 klubov. V. S. Odprto državno prvenstvo v paraskiju • Na smučišču Kobla bo od danes do nedelje potekalo odprto državno prvenstvo v kombinaciji veleslaloma in padalskih skokov na cilj. Na njem bo nastopilo okoli 60 padalcev in padalk iz šestih držav. V. S. Nogometni spored • S prvim pomladanskim krogom se ta konec tedna nadaljuje domače nogometno prvenstvo v prvoligaški konkurenci. Nogometaši Domžal bodo v nedeljo ob 15. uri gostovali pri MIK CM Celju. V. S. Košarkarski spored - V zaostali tekmi 16. kroga lige UPC je ekipa Heliosa v ponedeljek $ 96 : 76 premagala ekrpo Zagorja. Ker je konec tedna na sporedu zaključni turnir pokala Spar, tekem ne bo, ekipa TCG Mercatorja pa se bo na turnirju v Laškem danes v Četrtfmalu pomerila z ekipo Elektre Esotech. Veliki finale bo v nedeljo ob ^7. uri. V ženski konkurenci 1. SKL bo jutri v Kranju ekipa Triglava ob 20. uri gostila Odejo KED, DomžalČanke se bodo ob 1S. uri pomeri e z ekipo AjM, ekipa HIT Kranjske Gore pa Je prosta. V. 5. Odbojkarski spored - Calcit Kamnik jutri gostuje pri vodilni ekipi v Novi Gorici, Astec Triglav pa se bo ob iS. uri v ŠD Planina Kranj pomeril z Galex-Mirom. V ženski 1. DOL se bo vodilni Calcit Kamnik ob 17. uri v ŠD Kamnik pomeril z vse boljšim TPV-jem iz Novega mesta. Moški v 2. DOL so prosti, v ženski konkurenci pa bosta dve tekmi na Gorenjskem . Jesenice-Bled : HIT Nova Gorica (OŠ T. Čufarja Jesenice ob 19. uri) in ŽOK Partizan Šk. Loka : Piran (OŠ J.Janežiča, Šk. Loka ob 17. uri). Tudi vse ekipe v 3. DOL so zaradi Šolskih počitnic proste. B. M. FloorbalI spored • V 18. krogu članskega državnega prvenstva za moške bo jutri, v soboto, v dvorani Poden v Škorji Loki ob 16. uri domači ELROD prekrižal palice z vodilno ekipo Zelencev iz Kranjske Gore, Mali Princ iz Idrije bo v idrijski Modri dvorani ob 19.30 gostil InSport Ško^a Loka, v Železnikih se bo c^ 17. uri Galaks pomeri) z ekipo Borovnice, v Mursko Soboto na gostovanje k ek pi Bogojina se bo jutri odpravil Polycom Brlog, Ljubljana pa se bo pomerila z eki* po Žirov. V. S. Balinarski spored • V tretjem krogu super lige bo kranjska Planina Ribnikar avtoservis jutri ob 15. uri na balinišču na Trati gostila Luko Koper, Lokateks pa odhaja v goste k Zabičam. S. Š. V nedeljo pohn open - Športno društvo Marmor in TuristiČ' no društvo Stajka Hotavlje bosta to nedeljo, 22. februarja, pripravila zanimivo prireditev, ki so jo poimenovali pohn open. Potekala bo na stranski cesti Hotavlje-Corenja vas, tekmovalci in tekmovalke (vsako ekipo sestavljajo Štirje "po-hači" In ena Šoferka) pa bodo tekmovali v porivanju avtomobila. Pri tem ne bo pomembna le njihova hitrost, ampak tudi izvirnost, saj organizatorji niso pozabili, da je pustni čas. Prireditev se bo začela v nedeljo ob 13. uri, prijave ekip pa sprejemajo med ^2. in 13. uro. Več izveste na v^^vw.sdmh.si, organizatorji pa opozarjajo, da so za najboljše pripravili tudi nagrade. V. S. Odbojka-Tekma sedemnajstega kroca 1. državne odbojiokr5k£ lice ra d en s ka classic Jutri, v soboto, 21. febnjarja 2009, bo v ŠD Planina v Kranju ob 18. uri tekma sed^najstega kroga odboj* karskega drlavnega prvenstva moških. Odbojkarji Astec Triglava se bodo pomerili z ekipo Galex Mir. Va* bimo Čim več navijačev na novo tekmo kranjskih od boibrfev. □bel" k 8 1 sîmon.supic (g)g-gws. st GOREN)SKJ GLAS p€tek, 20. februarja 2009 šenčur, Kamnik Ko zagori v dimniku Tako kot drugod po Sloveniji morajo v mrzli zrmi tudi gorenjski gasilci pogosto posredovati zaradi t. i. dimniških požarov. V sredo so tako zagorele saje v dimniku stanova* njske hi§e v Šenčurju (na sliki). Poleg šenčurskih prostovoljcev so posredovali tudi njihovi poklicni kolegi iz Kranja, ki so pogasili goreče saje ter očistili in preventivno pregledali dimno tuljavo. Podobr^o nalogo SO isti dan opraviii tudi prostovoljni gasilci iz Gozda, Kamnika in Kamniške Bistrice. Pozno popoldne je namreč zagorelo v dimniku stanovanjskega bloka v Črni pri Kamniku. V torek popoldne pa so kranjske gasilce poklicali na Kokrški breg v Kranju, kjer je v stanovanjski hišf zagorelo zaradi napake na električnem grelcu. Ogenj je uničil kuhinjo in spalnico. S. i. pRESERJE PRI RADOM^AH Zagorelo v silosu v sredo nekaj minut pred 7. uro so Operativno komunikacijski center v Ljubljani obvestili o požaru v podjetju Lesna industrija Lip Radomlje v Preserjah pri Radomljah. Po dosedanjih ugotovitvah je zagorel prah oziroma žagovina v silosu za lesne*odpadke, kr'jih uporabljajo za ogrevanje. Ogenj, ki je poškodoval silos, delno pa tudi kotlovnico, so pogasili poklicni gasilci iz Domžal ter prostovoljni gasilci iz Radomelj. jarš^Rodlce in Homca. V požaru je nastalo za okoli tisoč evrov gmotne škode. S. i. POIJANE V hišo po denar V Poljanah nad Škof)o Loko je v torek popoldne nekdo vlomil v stanovanjsko hišo. Podrobno jo je pregledal, pri tem pa našel tisoč evrov, ki jih nikakor ni pustil na miru. Vlomilca policisti še iščejo. S. S. Cena posamezne knjige je 40 € + poštnina Naročniki imajo iQ% popusta Naročanje po telefonu 04/20V42-41 ali po e-poiti: naročnine @g-gla$,$i P(Vd izdaja katalogd Denar na Slovenskem 2007 je bila zelo hitro razprodana. To potrjuje, da fe med zbiralci in ljubitelji numizmatike Izredno veliko zanimanja za tovrstno literaturo, kar nas je Še dodatno spodbudilo k izdaji novega kataloga. Pri novi izdaji ne gre za ponatK starega kataloga, temveč za popolnoma nov koncept z obsežnimi dopolnitvami, ki celoviteje predstavljajo uporabo denarja na Slovenskem; novi katalog in je celostno přece] bolj podoben nacionalnim katalogom drugih driav. Gorenjski Glas Za vas beležimo čas Vlak v počasi V zadnjih petih letih je na gorenjski železniški progi umrlo 27 ljudi, od tega v sedemnajstih primerih sumijo na samomor. Simon Subic Kranj • Nesreča na železniški progi v Bohinju pred mesecem dni je po podatkih Slovenskih železnic terjala že sedemindvajseto smrtno žrtev v železniškem prometu na Gorenjskem v zadnjih petih letih. Vključno z zadnjim primerom je deset oseb vlak povozil zaradi gibanja po progi, medtem ko za sedemnajst smrtnih primerov (pet v lanskem letu) sumijo, da |e šlo za samomore, dodaja Marko Tancar iz službe za organizacijsko komuniciranje. Med izrednimi dogodki na gorenjski progi so v Slovenskih železnicah v zadnjih petih letih zabeležili tudi šestnajst povoženj gozdnih Pn vlaku, težkem tisoč ton ali več, ie zavorna pot lahko dolga tudi en kilometer. / fa^ corud da se avto s hitrosti loo km/h lahko ustavi v štiridesetih ali domačih živali ter dvajset pravijati zapornice, predlani prečkanju tirov. "Zakon o naletov in oplaženj osebnih 23-krat, še leto prej 30-krat varnosti v železniškem pro- in tovornih vozil na potnih Na gorenjska progi Ljub- metu jasno določa, da ima na metrih, pri vlaku, ki je težek prehodih, Vsako leto se Ijana-Jesenice je skupaj 24 križanjih ceste in železnice tisočtonaliveč,pajezavoma ukvarjajo tudi z več kot dvaj- nivojskih križanj ceste in že- vlak vedno prednost, prečka- pot lahko dolga tudi en kilo- setimi primeri vandalizma lezniSke pr<^e, od tega jih je nje proge pa je dovoljeno le meter." razlaga Tancar. Vlaki (lani 23, predlani 25...). Tu dvajset zavarovanih z avto- na za to namenjenih in ozna- Slovenskih železnic sicer že gre največkrat za nastavljanje mats kitni napravami oziro« Čenih mestih, ki jih ni malo. kar nekaj let podnevi in po- predmetov (skal) na železni- ma polzapomicami, štiri pa z Andrejev križ pa, enako kot noči vozijo s pridanimi luč- ško prtfgo, namerno pSSRb- Andrejevim križem in zna- znak stop, pomeni, da se mi, strojevodje pa pred rdvoj- dovanie naprav in obmetava- kom Stop. V Siovensldh ž^ mora voaiit pred njim pre- skimi prehodi in drugimi po- nje vlaka. Poleg tega so mo- leznicah opozarjajo, da mora- pričati, ali lahko varno ruda- tencialno problematičnimi rali na primer lani zaradi po- io biti vozniki in djugi udele- ljuje vožnjo, preden zapelje točkami z zvočnim signalom škodb ali zlomov 28-krat po- ženci prometa pozorni pri čez progo. Vedeti moramo, opozarjajo na prihod vlaka. Pretepla lastnika lokala Vinjena Kranjčana sta sredi popoldneva pretepla lastnika gostinskega lokala v mestnem jedru. Noč sta morala prespati na policijski postaji. Simon Šubic ter Kranj prejel obvestilo, da mimoidoče občane in se ne- ...................................... sta mlajša moška v gostin- dostojno obnašala do njih, Kranj - Kranjčana, stara 25 skem lokalu v starem delu tudi poročajo policisti. let, sta v sredo popoldiîe pre- Kranja kršila javni red in Takoj po prejetem obvesti- tepla lastnika gostinskega lo- mir, pretepla lastnika lokala, lu je bila v mestno središče k^a v središču Kranja, kas- nato pa lokal zapustila. Kot poslana intervencijska patru- neje pa je eden od njiju sku- so kasneje ugotovili policisti, Ija, z delnim opisom krSite-šal zbežati možem postave, sta 25-letna Kranjčana pod Ijev pa so seznanili vse patru- Kranjski policisti ju bodo vplivom opojnih substanc Ije na območju Kranja. Kri- zato kazensko ovadiH zaradi začela razgrajati v lokalu. O minalista Sektorja kriminaH- suma storitve kaznivih de- kršitvi so zaposleni obvestili stične polidje sta tako razme-janj prepre6tve uradnega lastnika, ki je prišel v lokal in roma hitro Kranjčana izsledila. Ko âtâ šé jima predstavila in nameravala identificirati deianja ali maščevanja urad- razgretima fantoma dejal, ni osebi in povzročitve lahke naj zapustita lokal. Nista ga telesne poškodbe, zaradi kr- poslušala, temveč sta ga fi- domnevna kršitelja, je eden Šitev javnega reda in miru pa zično napadla in ga pri tem izmed njiju kriminalista so jima že izdali plačilni na- lažje ranila, pri odhodu iz lo- odrinil in ibežal, vendar ga je log, so sporočili s Policijske uprave Kranj. kala pa sta proti njemu vrgla še vazo. Umirila se nista niti mož postave hitro ujel in obvladal. Oba kršitelja so polid- V sredo popoldne je Ope- na svežem zraku» saj sta na sti pridržali do naslednjega rativno komunikacijski cen- poti proti domu vznemirjala jutra ozironna streznitve. Kra n j, Š kofj a Loka Voznika sredi noči zletela 5 ceste v torek nekaj pred polnočjo so dvakrat poklicali gasilce, naj pripeljejo avtodvigalo. Najprej, ob 23.37, je zazvonil telefon kranjskim poklicnim gasilcem. Na SIeîweisovî cesti v Kranju je namreč nekdo z osebnim vozilom zapeljal s ceste na vrt stanovanjske hiše. Tri minute kasneje so za pomoč zaprosili Še prostovoljne gasilce iz Škof|e Loke in Stare Loke. Neki voznik je namreč zapeljal s ceste Škofja Loka-Pra p rot no. S. Š. krani Omejitve voženj v naravi na spletu Ministrstvo za okolje in prostor je ta mesec odprlo novo spletno stran o omejitvah voženj v naravi ( WSVW .mop. gov. s i / voz nj a-v-naraví). Namenjena je predvsem tistim, ki si želijo voziti z motornimi vozili, na primer motornimi sanmi, §tiri- kolesniki, motorji, zunaj cest oziroma na zasneženih cestah. Ministrstvo pričakuje, da bo z boljšo informiranostjo voženj v naravi manj, s tem pa bodo tudi manj motili živali in poškodovali rastline. Vožnje so vse bolj moteče tudi za planince, tekače na smučeh in druge ljubitelje narave. Na spletni strani so navedeni predpisi, i urejajo to področje v Sloveniji in sosednjih državah, pristojnosti različnih ministrstev, organi nadzora, strokovne institucije, delovna skupina za ureditev vožnje v naravnem okolju, poročila, publikacije, pobude poslancev in državnih svetnikov, pa tudi seznam nevladnih organizacij in podjetij, ki so dali predloge oziroma pobude za sodelovanje pri spremembi predpisa, ki ureja vožnjo v naravi. S. Š. v 1 i68 Priloga Gorenjskega glasa Strah pred negotovo prihodnostjo zaradi svetovne gospodarske krize je vse bolj razširjen. Ekonomisti trdijo, da varčevanje oziroma manjša potrošnja krizo dodatno poglablja. Nas je zanimalo, čemu smo se {če sploh) Gorenjci naiDrei odrekli. Marsičemu se nismo odrekli Bošttan Bogataí .... prav tako pa se navedeni ..............................................................................trend kaže tudi pri nakupih Ob številkah, ki govorijo o blaga za široko potroSnjo. upadu prodaje avtomobilov Posledica spremenjenega oziroma krizi avtomobilske obnašanja se odraža tudi pri industrije, se zdi, da je seda- spremenjeni stnikturi na- nja gospodarska negotovost hipa. V nakupovalnih koša- odvisna le od nakupov novih ricah tako danes pogosteje avtomobilov. Ne toliko v Slo- najdemo proizvode, ki se veniji, saj imamo le eno pra- prodajajo v akdjah. oziroma vo tovarno, ki izdeluje avto- proizvode nekoliko cenejše- mobile (in c^romno dobavi- ga cenovnega razreda." tel jev avtomobilske industri- Sprememba je tudi pre ^ , je), toliko bolj pa v Zdniže- mik k diskontnim prodajal- olOVCIlSKl nih drfavah Amerike, Veliki cem, ki so skoraj podvojili -, ,. Britaniji, Frandji, Nemčiji... delež. Lahova težko ocenjuje, iCUpCC VÇl j 3 Zâ Zagotovo se vse ne vrti okoli v kolikšni meri gre to na ra- I . novih štirikolesnih konjič- čun krize in koliko na račun ? râC10nâin6§3, ki kov, vendar sI bomo na tem razvoja diskontnih proda- , mestu zastavili tudi vpraša- jaln. Za letošnji januar težko J svoje nakupne r^je, aU jih Slovenci zadnji ^^^ « mesec zares manj kupuje- trdi, da je trend prodaje 'tradicionalno januarsko odločitve mo. Po statističnih podatkih slabši', že novembra lani so N» področju turizma po eni strani v Slovenijo nI gostov Iz Amerike in Velike Brita rti je, domačih , • . so največji padec novo regis- namreí ugotovili (in velja še gostov pa je več, po drup strani pa smo se Slovenci odpovedali izletom, dopustom pa ne. prctentâ, kâr je tnranih vozU zabeležili na danes) drastično zaostrene Islandiji (88 odstotkov), v Ev- pogoje bančnega kreditira- nih niš ter predvsem (kljub znane lizing hiše, še raje na- tudi v največjem trgovcu s se pOSeDe] ropski uniji je bilo prodanih nja, hkrati so trgovci previdni strožji politiîd zaposlovanja) jemajo posojila s fiksno ob- za 27odsiotkov manj vozil, v pri naložbah, v veleprodaji pomanjkanju trgovcev, pe- resmo mero," pojasnjuje ZnSCllIlG Z3 Sloveniji Četrtina. Zanimivo, se je poslabšala plačilna ne- kov, mesarjev,. 1  '^'•"U ^^^ državami, ki so naj- disdplina, zaposlovanja letos nSKUpe SéUN&V^^» V* ^4 é ♦ • • AM • v^«« I « nCkOllKO trend nakupovalnih navad: do povečanja ponudbe lik- dajo tudi kupci• « SJ "Slovenski kupec velja za ra- vidnih sredstev bankam, ki "Kupd so najnižje možne prodaja ne upada CCnCjScSd cionalnega kupca, ki svoje jih morajo posredovati na- cene sprejeli, in se odločajo nakupne odločitve pretehta, cenovnega kar je §e posebej značilno za tX4 larstvo," ukrepe za nakupe, saj s tem tudi prej v gosi zbornice opiše Mariča Lah in Ijal finančno trdno in stabilno podjetje, " pove Istenič. Prodaja končnim kupcem (tako vrednostno kot glede Iz velenjskega Gorenja so strukture) v njihovih trgov- varčujejo. Težav ni niti pri sporočili, da so naročila za skih centrih trenutno ostaja nakupe dražjih proizvodov, naiteje it priložnosti v izob- fmandranju nakupa, drži le. belo tehniko padla za petino, razreda, kot so bela tehnika, akustika, raževanju, iskanju novih trž- da se kupci odločajo le za pri- skoraj četrtino. Se to pozna ^ 16. stran I« I 10 GORENJSKI GUS petek, 20. februarja 2009 IZBRANCI Razgledi Kaj takega se zgodi le redko: da se srečajo skoraj vsi, ki v nekem kraju in med njegovimi rojaki nekaj pomenijo in da so pri tem sami presenečeni, koliko jih je ... Vprašanje pa je, ali bi lahko, če bi jih kdo povezal, skupaj tudi naredili še kaj več? Miha Naguč Zgodilo se je v četrtek, 12. februarja 2009, v Muzeju Žiri: slovesnost na Čast dr. Lojzetu Gostiài. zaslužnemu umetnostnemu zgodovinarju in žirovskemu rojaicu, ki mu je župan Bojan Starman na predlog Viktorja ŽakJja podelil občinsko priznanje. Dr. Gostiša rodnemu kraju ni ostal dolžan: podariJ mu je svoje življenjsko delo, faksi-milni natis Valvasorje\'e grafične zbirke iconotheca Val- vasoriana. 0 prenovljeni Ži- tovski pristavi in podvigu Lojzeta Gostiše smo že pisali, to pot nas zanima predvsem slovesnost, ki se je ob podelitvi priznanja zgodila. "Sprevrgla" se je namreč v presenetljivo srečanje žirov-ske elite. Taka je biJa zamisel Viktorja Zaklja. Udejanjati jo je začel že s seznamom povabljenih, do kraja pa uprizo- Dr. Lojze CoTtiša (levo) In Viktor Žakcij na slovesnosti v Muzeju Žiri, 12. februarja 2009 i p»»»^^ Miaksr »jidssi ril v imenitnem govom, ko je posebej "povzdignil" nekate- Stanonik, slovstvena foi3do- Med gospodarstveniki in odlikujeta po oblikovanju ju pa je bil samo eden - direk-re od povabljenih, omenil pa ristka in častna občanka ob- podjetniki, ki v kraju deluje- spletnih strani, mladi Rok tor Alpine; drugi, tudi razni tudi one, ki tistega večera čine 2iri; Tončka Stanonik, jo zdaj, so bili izpostavljeni: Sobočan je dober sabljač in partijski sekretarji, so bili za iifi niso mogli priti in so se opra- slovenistka in urednica; Aleš Dolenc (M Sora), Milan talentiran oblikovalec... njim. Zdaj pa je slika veliko vičiii. Vsakega je imenoval in prof. dr. Anton Mlinar, teo- Kopač (Kladivar Žiri), Lado Med športniki je Žakelj bol) pestra in številna; v njej nato o njem spregovoril ne- log; T7Ídor Rejc, nekoč (lirek- Mrak (Ika). Toni Erznožnik kaj izbranih besed. Dosegel tor Alpine, pozneje minister (Lesko), Silvo Žakelj (Pohiš- najprej omenil veterane: sera takoj pogrešil Matjaža Adolf Križnar je "biološki fe- Lenassija in lakoba Kokalja, je. da je vsak od "izvoljenih" in poslanec; ZdravkoKrvina, tvo Žakelj), Anton Mur nomen", pri 78 letih se še prva moža Alpine in Etikete vstal in se navzočim, ki so nekdanji politik, zdaj gale- (Ino), Beno Kavčič (Mixi vedno udeležuje tekaških in ter Igorja jereba, župnika. Prav je, da se mu zaploskili, priklonil. rist v Gorenfi vasi; prof. dr. Fatu Video), Maks Plesec kolesarskili maratonov; Max- Nisem vedel, zakaj [u Žakelj tiste, ki so Povzdignjeni so bili naj- Anton Gantar, kemik; mag. (Mapro), Vinko Podobnik jan Maček je bil svoj čas dr- ni uvrstil, pa sem ga vprašal. prej najvišji med gosti, trije akademiki in minister Sled- Martin Kopač, dvakrat direk- (Vista), Jani Oblak (Mesar- ža'mi prvak v judu, Oto Gia- 0<^ovoril je jasno: ker niso tor Alpine in njen nesojeni stvo Oblak) in ne nazadnje comelli smiičarski skakalec Žiiovd po rodu. V tem pri- SpreClâl m nji, dr. Boštjan ŽekŠ (tudi lastnik; Tomaž Košir, direk* Franci Jurca, mladi gospo- in komentator, Boris Stiel meru bi bil namreč njegov y ^ , , nedavni gort Glasove preje), tor Alpine v času, ko je bila dar na najbolj sodobni kme- bronasti na svetovnem pr- plemensko plemeniti spisek vlečejo ri3pre], je v eni osebi oboje, druga največja; Drago Šubic, naj- tiji v občini, pri fureču v Bre- venstvu v veleslalomu, Uroš še precej daljšL dva sta dr. Matjaž Kmecl in uspešnejši podjetnik med kovicah. Po svoji vlogi v kra- Vehar svetovni prvak v bali- Kakorkoli že, tisti, ki smo kot take tudi dr. Zdravko Mlinar, prvak Žirovd zunaj Žirov; Andrej ju se odlikujeta zdravnika, nanju, Sašo [ereb vrhunski bili na našem srečanju pose- slovenskih sociologov in ži- Mlakar, filmski režiser. doktoria Dušan Sedej, ki je judoifit, Špela Ponomarenko, bej imenovani, smo bUi nad IZpOStâVl. íovski rojak, Sledili so neka- Med mlajšimi se v znano- tudi dober slikar, in Ivo Mo- Žirovka po starem očetu, je tem najprej malo preseneče- V . teri ugledni slovenski sti odlikujejo: informatik dr. horič, ki je specialist alterna- kaiakašica na mirnih vodah, ni, večina Česa takega ni va- C^âSl S0C13lri623 ustvarjalci, ki so prišli počas- Boris Sobočan, antropologi- tirne medicine. 2a prenovo Peter Lamovec tekmuje v jena. Premislek pa pokaže, ., , tit svojca prijatelja Gostišo: nja dr. Petra Leben Seljak, Šole si prizadeva ravnatelj gorskem teku, Petra Pivk v da je prav, če se tiste, ki so egâlltSnZmS so Bogdan Osolnik, umetnost- pravnica dr. Maja Bogataj Marijan Žakelj. Za prenovo balinanju, Cene Subie je spredaj in vlečejo naprej, kot na zgodovinarja dr. Anica Ian6č, specialistka za podro- Žirovske pristave so najbolj eden boljših med slovenski- take tudi izpostavi. Časi socialnega egalitarizma so Kaj torej porečete na to mimo, tudi v kriznem Času mimo, tudi v Cevc in dr. Milček Komelj Čje intelek^aine lastnine, zaslužne tri dame, arhitekt- mi srednjeprogaši... ita je že prej v svojem govo- ekonomistka dr. Adriana ka Beta Poljanšek in občin- Času krize bo ru predsta'.^ celotni Gosti- šev opus), slikar Marijan Tr- Rejc, biologinja dr. Katja Cankar. V visokih uradni- ški uradnici Ida Filipič in "selekcijo", ki ni le Žakijeva, bo odločilna vloga tistih, Id Olga Vončina. Med kultur- ampak tudi dejanska! Se ne se bodo z njo dejavno spo- 1 1 v »T t —. ......p... ....... , . . « «.s,,.. . ..s/ ^^^ OCliOCllria vloga lar in gospodarstvenik An- ških službah so znanstveni- niki, ki živijo v kraju, so naj- tako dolgo nazaj so bili vaški prijeii, in ne le trpno čakali, , . ton Majzeîj, ustanovitelj Mo- ki: fizik dr. Franci Demšar, vidnejši: slikar in profesor ali trški izbranci tisti, k: na- kdaj mine. Ne nazadnje bi tlStlXl, Kl se bilela. Imenovanim so sledi- (iirektor Javme agencije za Tomaž Kržišnik, slito Pavle stopajo v Cankarjevih dra- bilo lahko srečanje žirovske ii žirovski veterani: slikar raziskovanje RS (ARRS), ag- Sedej, publicist Miha Nagiič, mah: župnik, zdravnik, po- elite tudi izziv drugim kra- DOClO z njO jože Peternelj Mausar, do- ronom mag. Miran Nagíič, "kulturna ministrica" Medca nekod tudi sodnik in notar, jem podobne velikosti, da se J . moznanec in muzealec Al- funkcionar Kmetijsko goz- Debeljak. Tu so doma mladi učitelji in njihov naduâtelj. njihovi izbranci srečajo, pre- de] aVHO fonz zajec, zaslužni učitelj darske zbornice Slovenije, umetniki, ki se uveljavljajo župan, ki je bil običajno tui štejejo in stehtajo. Se največ ., ... Darij Erznožnik. Posebej so matematičarka dr, Amalija tudi v svetu: slikarki Tjaša gostilničar, večji posestniki pa bilo vredno, če bi nam spoprijeli in ne blll izpostavljeni nekateri Žakelj, visoka uradnica Za- Demšar Iris in Barbara Ka- in morda celo kak umetnik uspeli vsaj nekatere vključiti 1 Ï 1 1 • ugledni rojaid: dr. Spomen- voda za Šolstvo, pravnik mag, stelec, skladatelj in laiáii te- ... Tako je bilo do 2. sv. vojne v krajevne prLřjekte, úd bi v le trpno Čal lega kupa nesreč, od kuge in poplav do slabe ietine." Ija. ampak sobota. Kateri so prazniki računajo po judov-največji judovski prazniki? skem koledarju in imajo So pa Judje trdno povezan in Judje imajo posebna pravila Judje svoje štetje časa, saj je medsebojno zelo solidaren tudi pri prehrani. leto 2000 po judovskem ko- da kristjani in Judje niso v Veliko ljudi je prepričanih, narod. verski najhujših odnosih. "Sobota je dan počitka v ledarju že leto 5769, pa v Iz da so Judje zelo bogati in 'To pogosto prepričanje, tednu. Tudi kristjani so na raelu ljudje uporabljajo naše "Judje in kristjani imajo imajo zato velik vpliv na sve^ da so Judje zelo močno pove- začetku praznovali soboto in merjenje časa. fudovskiko- akademill in na veliko skupnega. Najpo- lovno politiko. zani med seboj, ni vedno so šele kasneje izbrali za dan ledar je rezerviran samo za membnejše je seveda to, da "Judje v povprečju niti pri- utemeljeno. Obstaja neka počitka nedeljo. V Furlaniji verske potrebe. Sprašujete univerzi V lel venamejo v istega boga. ju- bližno niso bogati-Je pa tes, osnovna solidarnost in pod- so nekateri kristjaru prazno- po judovskih značilnostih dovski Bog je to, kar sta Bog da je veliko Judov zelo izob- pora v obdobjih krize, saj vali soboto še v 17. stoletju, prehrane. Judje ne jedo konj-AVIVU. Oče in Bog sveti Duh pri raženih. Ko človek vidi rev- prav judovska vera pravi, da Praznik odhoda iz Egipta je skega mesa in živali iz morja, V I 12 GORENISKI GLAS petek, 20. februarja 2000 POGOVOR Ruzgledi NslDrci 16 hotel ^ *ûmaio luskin, to se pravi janov, ne samo {udje. V da-fi^ ' ' hobotnic, kalamarov in podo- našnji resničnosti pa nika- postati rabin, bnega. Obvezno pa morajo darovati v dobrodelne name- vendar je kasneje zanikanje holokavsta je namero opustil. provokacija kor ne moremo reči, da je to dežela mleka in medu. Življenje v Izraelu in Palestini ni naporno in težko za zelo malo ljudi, pa naj bodo Palestinci ali Izraelci. Sožitje med mnogimi Aiabci in Zadnje 6ise je znova aktudi- Judi že obstaja, v veliko pri- zaradi ^^ vprašanje holokavsta. Ne- merih na osebni ravni, med kateri, med njimi so bili tudi sosedi. Žal je tega premalo tÎuIÎptiÎO v visoki dostojanstveniki kato- in srčno upam, da ga bo Izraelu velia v ^^^^ ^ kateriii so ' morili Jude, sploh ni bilo in Na nedavnih volitvah v Izra* Qlrt^ronííí ^ ^^ ^^^ kaznovani zato. elu so dobile največ glasov OiUVCli-lli 4áCÍ I lil • »I J • f ker so greâuj. Ab m zanika» politično desno usmerjene nje holokavsta skrajno zavrženo dejanje? "Zanikati hoiokavst je stranke, ki zagovarjajo ostrejSo politiko do Pale* stincev. Kaj to pomeni za tako. kot če bi rekli, da so fa- mir v lem delu sveta? §jsli skrbeli za slovenski je "Osebno sem se oddah- zik. Pri takih trditvah gre nil, ker skrajneži niso dobi- enega od najboljših poznavalcev iudoVStVa in za popolno nevednost li več glasov in je volilno f ali neizobraženost ali pa za telo tako razdeljeno, da Zaoletenill P^^P^c^sto provokacijo in za bodo morali politiki sodelo- r zanikanje ^odovinskih dej* vati drug z drugim. Na teh stev zaradi političnih name- volitvah sem iskal pozitivno nov. Zelo pomembno pa je, točko in upam, da sem jo Palestini ^^ ^^ papež Benedikt XVI. našel prav v tem. Hkrati nedavno v zvezi s tem rekel, sem razočaran, da je dobila da je bil hoiokavst zločin levica tako malo glasov. Pri- proti Bogu- Po drxigem vati- znam, da sem mirnejši, ker kanskem koncilu, ko so bi bilo lahko še veliko slab- uvedli n^d drugim tudi še, tudijMradi napovedi, ^ maše v slovenskem jeziku, bodo lahko desničarji sami sta se judovstvo in krščan- sestavili vlado. razmer v stvo zelo zbližala." Tik pred drugo svetovno vojno îe bilo v Dravski ba- Izrael jeza Jude obljubljena novini okrog 1500 Judov, dežela. Bo kdaj zaživela v velika večina po poreklu iz Klemen Ima po leta 1946 v mariborski judovski družini rojeni materi, igralki, pesnici In minj in sožitju tam živečih Prekmurja. V Ljubljani, Ce- prevajalki BertI Boetu Boeta (Boeta je hebrejska oblika priimka Boetu) Judovsko poreko. ljudi? lovcu in v Mariboru jili je Njegov oče je znani slovenski politik Zmago Jelinčič PlemenrtL "Ali je Izrael ali Palestina bilo v vsakem mestu okrog Sveta ali Obljubljena deže- 100, v Gorici okrog 200, v kavst preživelo le okxog 300, Danes je v Sloveniji uradno dva tisoč, morda tudi veČ. la, je stvar veie posamezni- Trstu in na Reki nad 2000, v od katerih se jih je nad okoli i$o Judov, čeprav je Vedno več pa je ljudi, ki se ka. In na tem svetu v to ver- Zagrebu pa celo io.ooo. Od polovico takoj po drugi sve- Slovencev z judovskimi ko- ne sramujejo več judovskih jame veČ kot milijarda krist- slovenskih Judov jih je holo- tovni vojni preselilo v Izrael, reninaml nekje med tisoč in korenin." Računalniki in naše zdravje 135 RAČUNALNIK IN JAZ Robert Guštin Računalnik je v današnjem jo Urok spekter, vendar jih dria ter prekomerno obrerne- BektromoffVtno sevanje monl- sedež stola ne pritiska na sklep Času eden izmed pripomočkov, večinoma delimo na poikodbe njena ramena in mU, Priporoč- torja je v sodobnem Času glavn i za kolenom. Stopala morajo brez kaieregfl si več ne predstav- zaradi ponavljajočega preobrc- Ijivo je, da môd delom večkrat dtgavnik za zdravstveno tvegfl- bití trdno in v celoti na ŮeK làh- ljamo svojega življenja. U po- ménjevanja, težave s hrbtom in vstanemo in tako pospešimo nje računalniškega delovnega ko pa si pomagamo tudi s porabljamo ga praktično povsod težave z očmi. Poškodbe zaradi kroženje krvi po m išicah. Teža- okolja. Kion itor večino sevanj sebnim podsta vkom za noge. in za vse. S svojo vsestranskost- ponav^ajočegfi se prcobremenje- ve z vidom se pojavljajo pri lju' oddaja ob straneh in zadaj, kar Eden izmed odločilnih d^avni-jo nam računalnik mnogokrat vanja nastanio pri redni upo- deh, H dalj časa 0edajo v ekra - pomeni, da so stopt^e radiadje kov za dobro počutje ramen m olajša delo. Vendar pa lahko ob rabi računalnike tipkovnice in ne različnih vrst, tudi računal- veliko vi^e za zaslonom kot vratu pa je ustrezna višina pi-pogosti uporabi računalnika računalniške miške. Sprva se niške. Oči postanejo utrujene, prednjim. salne mize. Vrat ne sme biti tuj- pride do raz I ičnih težav z kaž&o kot utrujenost, otopelost, rdeče m pekoče, vid potlane za- Skoraj veČina darwšnjih pi- gnjen prrvef naprej ali nazaj. zdravjem. Zato je pomembno, splošna bolečina prizadetega m^jen, pogosti pa so iudi sam ima računalnik in njegova Kolikor se le da, moramo sedeti da smo s tem seznanjeni in da mesta, mravljinčenje, mpetost, voboli. Neprestano Redanje v uporaba zelo i^iva na počuýt vzravnano, miza pa mora bití se posk uŠamo taki m situacijam nelagpdje, slabša gibljivost skle- ek ran lahko povzroči redk^Še uporabnika. Zato je nujru) po- na stavljiva po višini. Nastavi- izogniti oziroma jih omiliti, pov kot navadno, vne^e ali za- mežikanje, zato oko postane iz- trebno, da poskrbimo za pravil- mo jo na tako višino, da roke v Veda, ki se ukiHiija s to proble- tekanje. Ti občutki se pojavljajo sušeno, poveča pa se tudi mož- no držo telesa med sedenjem in celoti ležijo na mizni plošá inje matiko, je ergonomija, le-ta pro- v zapesÇw, prstih, roki, podlakti nost za nastanek infikcije. Med pravilrw postavitev računalnika kot med nadlah^o in podlah^o učuje Oovekcve telesne in dušev- ali komolcih, lahko pa tudi vtí- delom z računalnikom si mora- in rijegovih delov, kijih pri delu enak 90 stopinjam. Če je mizne z možnosti v zvez« J; z de- je. Težave s hrbtom se najpogo- mo večkrat privoščiti počitek, da uporabljamo. Med delom z ra- na plošča prenizka, se bomo lom, ddovnim okoljem in delovnimi obremenitvami. Vsem te- stóye pojavljajo v tistih poklicih, kjer zaposleni večino časa sedijo si oči odpoâjejo Slabe strani dela z računal- čunalnikom najpogosteje sedi- najverjetneje sključili in pogrbili mo in prav ta prisilna drža lah- hrbet, hrbtne mišice pa se takrat žavam za računalnikom se za računalnikom. Človeško telo nikom pa niso vedno vidne In ko povzroči veliko nevšečrtosii. krčevito zategnejo in napnejo. lahko izognemo z ergpnom^o pa ni dobro prilagojeno na sede- chčuůjive, kot so težave z očmi Paziti moramo, daje hrbtenica Če pa je mizna plošča previso-ureditvijo prostora in posameznih delov računalnika. nje, zato hriiet takrat zelo trpi. in s hrbtom. Lahko so neopaz- vzravnana, daje hrbet našlo- ka, nehote dvignemo ramenski Številni stdi hrbta ne podpirajo ne, a dolgoročno zelo vplivajo njen na naslonjalo stola, da je obroč proti ušesom in tako po- P(^(odbe in iežave, povezane dovolj aobro, rezultat tega pa so rui naše zdraye in poču^e. Tak kot med teksom in nogami več- z uporabo račurudnika, obsegft- r)egativne posledice, kot so slaba primer je računalniško semnje, ji ali enak 00 stopinjam in da Stanejo mišice ramenskega obroča trde in boleče. G0REN)SK1 GLAS petek, 20. februarja 2009 BALET Razgledi Koncerti AEDE in umetniškega programa ARS • Zvoki in barve Brda v Kranju so se končali z Valentinovim baletom. Direktor Brda dr. Iztok Purič pravi, da bodo s prireditvami prihodnjo sezono nadaljevali, saj so se tako prijele, da skoraj ni poti nazaj. na novem odru Franc KkiInar združba, ki ob sicer razviti ............................................................................plesni in še posebej baJetni Potem ko smo na Brdu v umetnosti in ob kar dveh po- prvi sezoni slišali in videli klicnih ansamblih (v okviru nastope osrednjega državne- SNG Ljubljana in Maribor) ga simfoničnega orkestra še zmore toliko mod in en- Slovenske filharmonije s so- tuziazma, da smo lahko vide- listko, naio prvo damo ćmo- li tolaat številne solistične in bele klaviature Dubravko duo-nastope. Tomšid Srebotnjak, sloven- Glasba za vse predstavlje- ski Policijski orkester, Big ne plese, ki so jih postavili Band RTV Slovenija in Sim- Številni koreografi, med nji- fonike RTV Slovenija s pop- mi je bilo kar nekaj avtorskih klasičnim pevskim triom del samih plesalcev, je bila Eroika, smo lahko tokrat pr- posneta: tako lahko v tem za- vii na novem velikem odru pisu podčrtamo ie avtorje in dvorane Grandis Kongresne- naslove glasbenih del: S. Proga centra Brdo videli baJet. kofjev in Pepelka, D. F. Au- Ni šlo sicer za enovito balet- ber in Grand pas clasique, ). no predstavo in veliki plesni Ples ten jak in Voda za angela, spektakei, vendar so številni S. Rc« in Bestill, My Heart, nastopi naSih odJičnih ple- A. C, Adam in Giselle, Terra- sajcev s celotnega slovenske- folk in Ciganka, R. Bučar in gâ,{>i«nega prostora in pod Saviin, J. S. Bach in Air, C. umetniško taktirko Vojka d Giusto in Out of Tune, J, kaj najbolj sodobnih del z za- tujci pri nas ali/in Slovenci po vrsti in vsaj omenimo te Vidmarja pokazali, da je zanj Gregore in Standing Sbil, J. bavnega in izvirnega ter pri- in Slovenke, ki tako ali dm- naše "zvezde slovenskega ba- tudi na Gorenjskem veliko Merce in Španski ples, A. Pi- rejenega ljudskega področja, gače delujejo v tujini. Umet- leta": Ana Klašnja in Lukas zanimanja. Društvo baletnih umetni- azzoUa in Tango, P. I. Čaj- To je bilo vsekakor mogoče nišid vodja Vojko Vidmar, ki Zuschlag, Alena Medich, kovski in Trnuljčica in La- samo zato, ker smo poslušali je komentatorsko mesto to- Dana PetretiČ, Anna Sterbo- kov Slovenije (DBUS}, ki bodje jezero, L. Minkus in in gledali neke vrste dokaj krat predal mladi Ani Doli- va in Žiga Jereb, UrŠa Vid- združuje skoraj tristo članov Don Kihot in nenazadnje še nevtralno, zlasti še neinstitu- nar, je lahko dal možnosti mar m Tomaž Rode, Tamara in sta ga v zadnjem desetlet- f. Brel in Ne me quite pas, donalno (re)produkcijo in ki številnim plesalkam in ple- Polanc, SiniŠa Bukinac, Kaja ju renovirala in postavila na Med njimi smo torej slišali bi jo ob prisotnosti katerega- salcem (enajst žensk in šest Lin Jagodič Avguštin, K)ara nove in zdrave temelje naj- in videli tako popularna ba- koli od navedenih (poklic- moških) in kar je zagotovo Starič in )oseph Bunn, Eva Gašparič, Nina Ogrinc in Alenka Ribič Laufer in An- prej prof dr. Henrik Neuba- letna dela, tuje in slovenske nih) slovenskih baletnih an- tudi posledica vsakoletnih uer, zdaj pa že Šesto leto Voj- glasbene in koreografske samblov, težko doživeli. Tudi srečanj in tekmovanj v orga- Morda bo naslednjo sezono umetniškemu vodji Juriju Reji težje, kajti letos je bilo vsakič vse prvič. ko Vidmar, pa je bila tista frelprodukdje in seveda ne- zato so lahko plesali nekateri nizaciji DBUS. Pa pojdimo ton Bogov. Darwin, 200 let IZ STARIH ČASOV Miha Naguč "Rodil sem se v Shrewsbury- O Í2voruvrst fi^jpj, ta mesec kjer sem ostal lete dni. V pred- ju 12- Mruaria jSog. Sporni- pa 200 let od njegovega roj- šolski dobi me je vzmala se- rijam se, kako nam je oče pra- stva. stra Karolina; dvomim pa. da i^ii da sc duševno močni Ijud- Prcberimo k nekaj odlom- jc bih to pametno. Baje sem se je po njegovem prepričanju kov iz njegovega spisu Moje u£il mnogo počasneje kut spominjajo doživljajev že iz življenje, v katerem se sporni- mlajša sestra Katarina in mis-prav rane mladosti. To pa nja najprej swytH zadnjih let. Um, da sem bil v marsikate-zame ne velja, kajti moji prvn "Moja mati je umrla julija rem pogledu poreden. KaroU-spomini so Šele 12 Časa, ko mi 181^, ko sem bil že nekaj nad naje bila zelo ljubezniva, bije bilo nekaj mesecev veČ kot osem let star; čudno se mi zdi, stra in prizadevna; preveč pa $ti ri leta. Ta krat smo sešli ko- da se je komaj spo mlnjam: v se je trud ila, da bi me pobolj-pat v mojje blizu Abergele; le spominu mi je ostala samo šala, saj se še po toliko letih p rav megleno se spo m i nja m njena jmrt na postelja, njena jasno spominjam, kako sem se nekaterih tamkajšnjih dogod- Čma baržunasta obleka in ne- sam pri sebi spraševal, preden kov in krajev." No. kaj mislite, navadno narejena delovna sem stopil v njeno sobo: 'Kaj kdo se je rodil u. jebruarja miza. Mislim, da so moje po- neki bo pa zdaj narobe?' in se pred 200 leti? Ja, saj vem, da zabljivosti krive sestre, ker za- kujavo hlinii, da mi ni nič veste, zadnje tedne mediji radi globoke žalosti niso mo- mar, kaj bo rekla/' Mladi Charles Darwin, pišejo o njem, o možu, kije s gle o govoriti niti omeniti Kdaj se je začel zanimati okrog 1840 svojim raziskovanjem in pi$a- njenega imena, deloma pa za naravoslovje? "Ko sem ho- naravoslovec, virtuoz ali pa skopuh, je bila v meni zelo močno razvita; očitno mije bila že vrojena, kajti nvbcna majih sester niii moj brut niso imeli za tc smisla. " Pa še en spomin. "Neki nepomemben dogodek iz tega leta mije ostal neizbrisno v spominu, upam, da pač zato, ker me je zaradi njega kasn^e vest zelo pekla. Presenetljivo pa je, da sem se v tej rani mladosti zanimal za spremenljivost rastlin. Nekemu drugemu dečku (mislim, daje bil to Leighton, kije postal kasneje znan botanik in strokovnjak za lišaje) sem na -mreč rekel, da znam narediti raznobarvne Polyanthuse in njem ponročil revolucijo v no- tudi to, daje bila dolgo hudo díl v omenjeno dnevno folo, stvari: školjke, pečate, trobenticetak^, da jih zalivam vodobnem naravoslovju: pisal bolna. " V letu materine smrti sem se začel zanimati za na- poštnine prosta pisma, kovan- z določenimi barvnimi tekoči« se je Charles Darwin. Letos mineva tudi 150 let od prve ob- je začel hoditi v šolo. "Spomladi isto leto so me dali v ravoslovje. zlasti šc za zbira- ce in minerale. Zbiralska nami To je bilo seveda popol- jave njegove prelomne knj^e dnevno Šolo v Shrewsbur^u, nje. Trudil sem se dognati imena rastlin m zbiral sem vsa- strast, ki pripelje človeka do noma izmišljeno ..." (Vir: tega, da postane sistenMtični Knjiga o Darwinu. 1959) GORENJSKI GLAS petek, 20. februarja 2009 SLOVENCI PO SVETU Razgledi z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (15) Prvi ovenski zakonski par Mari j a Voićj ak majhna, polovica jih ostane ..............................................................................na vrtu, se smeje Majda. Za Na večerji po koncertu v otroke sta pred hišico posta- Slovenskem domu v Merido- vila bazen, saj so mendoška zj smo piK mendoško vino. poletja vroča. Na etiketi izpisan slovenski Stane vsako leto stisne dva priimek Grebene je vzbudil do dva tisoč petsto litrov mojo pozornost. Mladenič, vina. Pijejo ga na družin- ki je prinesel vino na mizo, skih slavjih, prinese ga v 5tân6 16 povedal, da je to domače Slovenski dom na priredit- zaveden vino, da nas gosti Stanko Grebene. ve, kakršna je bil Lubnikov koncert, na slovenske in Stanko, Stane ali Stanislav tudi dmge poroke ... Stane Slovenec, todâ ^ pravijo, se široko smeje, je zaveden Slovenec, toda ko ga najdem na drugem življenje gre svojo pot. Kar Življenje §re koncu dvorane. Pri osemde- štiri hčere so poročene z setib je Se vedno mogo^iae Argentinci, kar je, kot sam SVOJO pot» postave, stisk roke je trd, pravi, davek državi, ki je slo- zato ni težko verjeti, da Še venske begunce leta 1948 Kâr Štiri hčere vedno dela v vinogradu. Na gostoljubno sprejela. sura leta sem postal vino- Majda in Stane sta bila Stane Grebene SO poročene gradnik, veseU me, da vam je prvi slovenski zakonski par v moje vino všeč, ne skriva za- Mendozi, poročila sta se leta več mesecev. Poroko so pre- koval, da se ne bodo videli Dolenjski. Tam je seveda Z ArSentinCl, dovoljstva, ko hvallm njego- 1952. Zataknilo se je le na ložili, veselje je bilo kasneje nikoli več. GrebenČevi otroci ostal. Tja do leta 1972 je bil vo vino. Žena Majda je h^- začetku, se smeje Majda. toliko večje in kar je najpo- so se znašli v begunski kolo- krojač, nato je delal v Bajdo- ksr je, nice vinu prav tako veseia. Prve slovenske poroke je bila rnembt^ejJe. vse do datiai- ni, nato v begunskem tabo- fnvam Pred dvajsetimi leti sta na vesela vsa slovenska skup- njih dni sta se dobro razu- rišču na Koroškem, nato na nakup kot SSm prSVi, obrobju Mendoze kupila nost v Mendozi, vse je bilo mela. adji proti Argentini. Že v ta- prvič hektar zemljišča z zapušče- pnpravljeno, vabila razposla Majda je Bajdova, Stane borišću in nato na ladji je leta 1991, po osamosvojitvi. svetu uSVek QTŽáVi, vinogradom in propa- na, obetal se je velik sloven- izhaja s Trubarjeve Rašice, srečal Majdo. Bajdovi so od- da j očo hišico. Obno>i]a sta ski praznik. Stane je šele na kakor sam poudarja. Ob šlivMendozo, Stanetasopo ki je slovenske vinograd in hišo, ki je danes matičnem uradu izvedel, da koncu druge svetovne vojne prihodu za nekaj dni zaprU, mi polaga na srce. Domotož- imate pravzaprav poátniška hiáica se civilno ne more poročiti, je bií i5-letni fantič, ki ni ra- saj mladoleten in brez skrb- bggUnCe Crebenčeve družine. Majda ker še nima dvaindvajset let zumel, zakaj so med vojno nika niti na ladjo ne bi smel. in Stane imata pet hčera, 19 in po ai^entinskih zakonih ... 1.1. . — , . letâ IÇ48 vnukov in šest pravnukov, ni polnoleten. Manjkalo mu zato je tam ob koncu tedna je !e nekaj tednov. Če bi mu trama umaknil v Ljubljano, s hajala ljubezniva Majdina dane^ sifpr ni vp^. «i ima Argentini družine >akem obisku se 1 jveda, kako rad in prinese partizani ubih njegovega brata. Za nekaj dni se je s ses- Tako je ostal v Buenos Aire- su. Toda iz Mendoze so pri- gostoljubno 2eio živahno. Vseh skupaj potrdilo podpisal oče, bi šlo, seboj so vzeli le nekaj hrane pisma. S prijateljem sta se ko drevesa. lipa se ni prijela, nas je že veČ kot Štirideset. toda njegovi starši so ostali v in denarja, starši so ostali odločila, da gresta pogledat, ob hiŠid v vinogradu na kon« sprej els. Ko pridejo vsi, je hišica pre- Sloveniji, pošta bi potovala doma. Nihče takrat ni priča- če je Mendoza res podobna cu Mendoze pa raste hrast. Med sosedi 130 SLOVENCI v ZAMEJSTVU í0že KoSnjek v Šentjanžu/St Johann v Martin Moschitz je vodja Šentjanža in okolice, pie-Rožni dolini deluje zelo pri- Teatra Šentjanž. Doma je v težnO iz slovenskih družin. Navezani so na domaČe gledališče. Nekateri člani se zadevno Slovensko prosvet- Šentjanžu, stanuje v Celov- no društvo. Njegov del je cu, po poklicu pa je u6telj tudi Teater Šentjanž, ki je na ljudski šoli v Žihpo- šolajo na Dunaju in v dru-sadnja leta presenetil z ne- lju/Maria Rain. Žihpoije je gih avstrijskih krajih, ven-katerimi odmevnimi gleda- dvojezična vas na obrobju dar jim ni odveč priti na Ko- roško na vaje ali na predstavo. Marsikdo mora zaradi liškimi predstavami s sodo- Celovca ob glavni cesti pro-bno in za koroške razmere ti Ljubelju. Z glavne ceste je aktualno vsebino. Takšni zelo dobro vidna mogočna družinskih, poklicnih ali igri sta bili Guernica • propad Evrope, ki jo je napisala vaška cerkev. Martin Mo- drugih razlogov odnehati, schitz je tudi osebno pove- vendar jih na srečo še ved- Dragica Potočnjak, in Iz- zans Slovenijo. Njegova so- no uspemo nadomestiti 2 stopni vizum. Teater Šent- proga je Kranjčanka Alenka mlajšimi, starejši pa ostaja- janž je z obema igrama na- Hain, ki že več le^ pomaga jo naši veliki zavezniki," je stopil tudi v drugih koroških krajih, v začetku febru- pri gledališki dejavnosti med Siovenci na Koroškem povedal Martin Moschitz. Na vprašanje, kakšne pred- I y arja tudi vXIelovcu, In v Slo- kot koreografinja tn tudi re- stave igrajo, je povedal, da veniji. V Novi Gorici je bila žiserka. Alenka in Martin udarne, aktualne in vsebin- Martin MoschitZr predstava Izstopni vizum imata dve hčerki. sko bogate. "2 zadnjo igro vodja Teatra iz Šentjanža nagrajena za gibalno dejav- "Še posebej uživamo pri Guernica • propad Evrope / fojo: Me Kotnik: nost na odru. Angleška sku- študiju in igranju vsebin- opozarjamo na naš brezbri- kona, dokler bomba ne pade skozi strop in ne pobije vsega pod seboj, dokler daljinsko vodene rakete ne porušijo našega mirnega mesteca ali vasi, se nas vojne ne tičejo. Morda je prav kultura način, da do vojn ne bo več prihajalo." Okolje ni vedno prijazno do slovenske kulturne dejavnosti. Marsikdo uspešne dramske dejavnosti v Šentjanžu hote ali nehote ni opazil. Sedaj, ko je poznana tudi širše, ji ne more nihče odrekati uspeha. Martin Moschitz je kot zaveden koroški Slovenec ponosen, da je slovenska kultura na Koroškem tako neizmerno bogata in da na tako majhnem pma, ki je sodelovala v Novi sko udarnih predstav. Po- žen, brezoseben odnos do vojnimi prizori in nasiljem, prostoru deluje toliko kul-Gorici, je koroške igralce nosen sem, da že trinajsto vojne. Dokler z daljincem dokler vojska ne koraka pod turnih skupin. To je never-povabila na gostovanje v leto sodelujem v Teatru lahko ugasnemo televizor, našimi okni. dokler nam jetno, to daje optimizem, Veliki Britaniji, Šentjanž. Igralci so doma iz iz katerega nas zasipajo z tankovska cev ne sesuje bal- pravi Martin. GORENJSKI GLAS petek, 20. febniarja 2000 USODE Razgledi Zgodba o Nataši in njenem boju za preživetje v • Sto za konec Milena MiklavčiČ ne ukrepajo in me vržejo iz nar, ki sva ga tašči že vrnila, je morala neka družina izse- Nekega večera, najmlajši je stanovanja. " Ob teh nečloveških bese- nisem imela nobenega potr- lití iz podobnih razlogov, kot dila. Sodišče mi je dalo rok so bili moji. Sprva se mi ni Potem ravno obležal zaradi angine, dah» ki jih je Nataša morala dveh let, da se izselim, a mo- zdelo niti moralno niti poš> pa sem jo tašča pokliče na pogovor. poslušati takoj po moževi ževa žlahta še ni bila zado- teno, da sploh razmišljam o "Ne morem," sem ji rekla, smrti, mi je ledenela kri. voljna. Pritožili so se, a po- nakupu, a sem si potem pre- - , otrok je bolan in noče biti Zmajala sem z glavo in ni- tem jim je njihov odvetnik • mislila... Začelo se je tekanje nekega jutra, sam. " Potem pa je, že čez ne- sem mogla verjeti, da je kaj to sem slišala na lastna uSe- po bankah, lovljenje kreditne J . kaj minut, potrkalo na vrata takega možno. Vstala je in sa • dejal, da pa so vseeno sposobnosti, preračunavanje V SpOOniem in vstopila je skupaj s starej- mi na računalniku pokazala lahko vsaj malo Človeški." ... Tega nikomur, ki je odvi« šim sinom. Kar stala sta pri številne 'maileV ki jih je do- Res je, da Natašina plača nI sen le od sebe, ne privoščim. nadstropju, vratih in viddo se je, da je taš- bila od tega svaka. Ne samo, bila ravno med najnižjimi. Nenehno me je grizel strah, , , , â nerodno in da ne ve, kaj bi. da je bilo pisanje nevredno čeprav bi vsak mesec dala na kaj bo, Če se mi kaj zgodi, tam, iCjer ]e "A je moj svak, tisti, ki je človekovega dostojanstva, stran večino, si novega stano- otroka bi ostala sama, na grbi ^ . ^ ^ ^ bil malemu celo za botra, hi- btlo je tu Živela tasca, tro povzel besedo, da tako ne z logiko. gre več naprej, da se bom "Pozneje so mi očitali, da á biJ malemu celo za botra, hj- buo je tudi povsem skregano vanja vsaj v naslednjih dvaj- bi imela še neplačane kredite g setih letih ne bi mogla kupiti. ... A ker nisem imela druge- s "Nekaterim pomenita dve ga izhoda» sem tvegala ... Pri Ujeia besede, morala izseliti, ker - mlada naj bi bilo tisto, kar sva jim z leti celo življenje, meni pa sta srcu me je krepko stiskalo, ko sem s seboj želela odpelja- , , kot sem - se bom verjetno hi- možem že vrnila, nekakšna minili, kot bi tlesknila s prsti. ICl SO me tro znova omožila in v Djiho- najemnina za stanovanje. Zaradi otrok sem iskala sta- saj mi je od plače ostalo le malo več kot 600 evrov. Vse- tí pohištvo, pa mi tašča in svak tega nista dovolila... Saj vo hišo tujca, ki mi bo zaplo- To so poskušah dokazovati novanje tam, kjer bi bila v eno pa me je veselilo to, da pravim, bilo je za zjokat, Česa podobnega ne privoščim niti sovražniku. Se danes ne mo- pnlCOVale o b tla dil še kakšnega otroka, oni tudi na sodišču, kjer sem bližini tudi šola. Pa da bi bila smo se lahko že v istem mene bodo spustili. Pa da ne že- gladko izgubila, saj nisem vsaj kolikor toliko spodobna secu selUi, pa tudi to, da sva ITI mi niso lijo, da bi se zgodiio, da bi imela nobene stanovanjske soseščina. Tik pred zdajd pa se z žensko, ki so jo metali rem razumeti, da se je tašča, J . j.T . „ hiša prišla v roke tujim lju- pravice. Po glavi pa me je se je zgodilo, da sem naletela na cesto, spoprijateljili. Pri- ki sem jo navsezadnje imela Q3ie Ginan ... dem. Če, seveda, pravočasno tolklo tudi dejstvo, da za de- na stanovanje, iz katerega se skočila mi je na pomoč tedaj, rada, tako spremenila ..." www.lidl.si rvrrUČNI NASVET Sukuiente miks • p 12 cm, V 14 cm • ctna za koâ . mtmt^ Perutninska k obasa • već vrsř 2 X 200-g 1 k£ = C 2.98 Mr nm 4 rogljičkí • 200*8 i ki = €4.95 ZNIZUJEMO CENE! TRAJNO ZNIZANO Mister Chocl Polnjeni francoski rogljički • s icakavovo kremo • ISS-^ * 1 kg = € 4.81 Peni>dba «Ij* e< 17. 2.aOQj 19. 2. . 21. 2. 2Q09 19 2 . 21 2 2009 vrtíf*TOíi71 Omake • več vr&l • 2&0-ni( • 1 I = C L96 Ž8 V^ !l I H 0 19. 2 • 21. 2. 2000 19. 2 . 21. 2. 2009 Prod«^ uniů v hoiiêmch. :s «sMdinistvi Slike sosimcioiifn» 19. 2.. 21. 2. 2009 Lldt d .0.0. k.d. É i6 GORENJSKI GLAS petek. 20. februarja 2009 KRIZA Razgledi Padec prometa < 9 stran na trgu "Ne, cene za Egipt niso pa- prav izobraževanje zagotav- službe pa je tudi to težko, ustaviJa posojila." o krizi prádle, saj so vse zelo ugodne, Ija konktiienčnost na trgu. Zavod za zaposlovanje pa vi Andreja Kem Egart iz neprimerljiva s prodajo v ena- zadnja ponudba in nižje Šolanje je vedno smiselno, v šolnino subvencionira zelo premičninskega podjetja K3 kem obdobju lani, bolj se çç^e niti niso motne. Tudi krizi še bolj, " na vprašanje, redko. "Menim, da se kriza Kem. Letos so banke znova ip iuti vpliv trenutnih razmer j^^^e poletnih dopustovanj ali se Gorenjci zaradi krize letos na področju izobraže- bolj dojemljive za kreditira- llcpicllliuiui )C ^ prodajo podjetjem, ki za- niso cenejše kot lani, saj je odpovedujemo izobraževa- vanja ne bo poznaJa, pri nas nje končnib kupcev, vendar tako ali tako izvajamo vsaj le za že zgrajena stanovanja dveletni izobraževalm pro- in hiše ter ^olj v vrednosti lii^iP r^Tnimpti »^i izgube naročilzmanjšu- dražji letalski prevoz. Dražja IdZ ) C 1 ctZ Ui 1IC U jej^ ^ j^pç v Merkurju. jç hmíka ponudba, ven- nju, pravi Brane Lotrič, direktor in lastnik B&B šole. oh nod;itlai da ^ ukrepe štejejo dar bodo morali spustiti na- ki nudi srednješolsko in viš- ces, tako da bi morali za polovice vrednosti nepre- r ' iskanje novih poslovnih pri- vite cene." odgovarja Linda ješolsko izobraževanje ter upad izobraževanja imeti mičnine. "Kljub temu je tig \p OnCil odpovedali so se Kalan, ki meni, da bomo na usposablja voznike. Pri sled- kar dve slabi leti. Upam. da ševedno v krču, saj jedanes j / študentskemu delu, nekate- dopust Gorenjci zagotovo njem je zanimanje manjše, se to ne bo zgodilo/'o spopa- kupce strah za službe in eksplodiral, rim zaposlenim niSO podal)- tudi letos odšli. šali pogodb 2a določen Čas, pravi Lotrič: "Na področju danju s krizo pove Lotnč. posojil ne upajo najemati/ V podjetju Sava Hoteli avtošole opažamo upad pri- Formalna izobraževanja to- pojasnjuje nepremičninska nrnmpt;^ znianjšall so stimulativni del ^led so prve znake krize lani hoda novih kandidatov. To je rej še ne občutijo krize, toli- posrednica. piUlllCLa nagrajevanja in znižali plače opazili pri gostih iz Amerike razumljivo, saj če si ne mo- ko bolj pa neformalna, kjer n.j----- Padec prometa na trgu ne- IP h\]n zaposlenih po individualni velike Britanije, deloma reš kupiti avta ali ga v pri- organizatorji beležijo veiik premičnin te lažje razumeti uuyj voa) ^a pogodbi. O skrajševanju de- je k temu prispevalo tudi ne- hodnosti ne boš uspel vzdr- osip. .u j. .. 50 odstotkov lovnega časa ali odpuščanju ne razmišljajo. več kot leto ugodno razmerje dolarja in funta v primerjavi z evrom. "Upada domačih gostov za- počaka še kako leto." Že vati, tudi izpita ne potrebuješ. Vsaj ne letos, ta lahko nepremičnin pada Izletov mani, ob podatku, da )e ta leta 2007 eksplodiral, prometa je bilo vsaj za 50 odstotkov veČ kot leto prej. Cene so se na- prej. Cene so se počitnice ostajajo napihnile, z jejo posebne pozornosti." Trenutno so najbolj aktualne počitnice v Egiptu, za katere Kalanova med kupd ne kriza obstaja, pa priča poda tek, da v zadnjih mesecih opažamo veliko ponudb zemljišč pridobljenim enkrat še nismo zaznali, na- Direktor sicer pričakuje te- "Na nepremičninskem pjenile, z nepremičninami sprotno, lani smo beležili žave pri plačevanju šolnin, trgu se je kriza začela že v za- ^^ ^^ ukvarjali tudi popolni celo rast deleža nočitev slo- vendar so že v prejšnjih letih četku prejšnjega leta. Kupd analfabeti ki so želeli sltižiti "Slovenci se manj odloča- venskih gostov. V zadnjih ponudili obročno odplačeva- so pričakovali zlom cen, da ^^ ^^^^ ^^^ „j^. mo za eno ali dvodnevne iz- treh lanskih mesecih je bilo nje na deset obrokov. Dijaki bodo vrednosti stanovanj in ^^^ upadel za ao odstotkov neDremiČninami diži,"p«vi lin^Ka. za kar 50 odstotkov več slo- aH študenti s službo tak hiš padle na polovico, ob kar pomeni, da ni veliko pod [an^ lastnica m direktorica venskih gostov glede na ena- obrok zmorejo, ob izgubi koncu leta pa so promet novDrečiemoreišniifalet Da cn Turistične agencije Unda. ko obdobje lani, hkrati pa je povp eq p j i bU î>C UAVdljcUl Osip izletnikov so v agendji število nočitev tujih gostov ti iHl nnnolni ^^^ ^^^ novembra, pro- upadlo za petino. Skupno to lUUi pupuliil jiaja novoletnih aranžmajev, pomeni približno ij-odstot- zimskih in šolskih počitnic, ni padec no6tev," znakekri- aricuidueu, m bU ^i ^^ iztekajo, ie sUbša, zato ze opisuje Valentina Božič. 7p1p1i pa: "Maldivi, Šri Unka. dru- direktorica marketinga in Z,CiCll Ï)1UZ.1U lld ga potovanja pa so še prodaje. Na negativne tren- lahek vedno aktualna, tako kot tudi de so se odzvali z aktivnej- IcUlClk iidCUl. predprodaja poletnih počit- šim trženjem na trgih sever- nic ne zaostaja za lansko, ne, osrednje in vzhodne Ev- Zanimivo je. da se družine rope, pripravljajo specializi- letos bolj odločajo za Grâjo, ^^ne turistične produkte, vse Turčijo ali Djerbo, saj so za boij bodo v ponudbo vkl j uče- razliko od Hrvaške te po- vali aktivno ponudbo športa | nudbe družinam prijaznej- rekreadje. še, z ugodnejšo ceno, čemur na hrvaškem Jadranu ne da- priložnost v izobraževanju gradbenim dovoljenjem/' posledice krize opisuje An^ dreja Kem Egart. Danes tudi ni herojev, ki bi gradiii, saj nihče ne ve, po kakšni ceni bi stavbe lahko prodal čez dve leti. Zgrajene hiše in stanovanja tako kupujejo le bogatejši kupci, medtem ko ima najštevilnejši srednji sloj težave s posojili in se boji za službe. Nepremičnine tako ali tako kupujemo le nekajkrat v življenju, zato čaka- "Kriza se pri zanimanju za Prodaja avtomobilov je v Sloveniji padla za četrtinor vendar nje leto ali dve za kupce ni izobraževanje ne pozna. Na nedavnem informativnem se z znižanjem cen po novem letu slika zelo popravlja. največja težava. KakorkoU, Tr^ovd pravijo, da je kriza tudi posledica nasvetov, da naj Kem Egartova je prepričana. opaža upada povpraševanja dnevu smo imeli celo več Slovenci velike nakupe odložimo. Tega se v zadnjih dveh da se pri nas zlom nepremič zaradi krize. So padle cene? obiska kot prejšnja leta. saj mesecih pri nakupu vozil ne držimo. ninskega trga ne bo zgodil. Hudič v sili SEDMICA Maří eta Smolnikar ' Medsebojno pregovarjanje zbora so sprejeli Sklep o za- tev Iva Vajgla, predsednika podpise za ukinitev trajnega luč. PraiKzaprav ne bi o slo- sloi^nskih političnih dejavni- varovanju slovenskih inte- odbora za zunanjo politiko, sodniškega mandata) trma- venskem nacionalnem inie- kov glede vstopa Hrvaške v reso v pri vstopu Hrvaške v češ da je "dokumenl nastajal sto vztrajala, da poslanci dr- resu v tem kontekstu razmiš- zvezo Nato in v naslednjem Nato, v duhu zavedanja odgovor- tavnega zbora sprejmejo Ijal (domala) nihče." koraku v Evropsko zvezo na V sklepu je med drugim nosti, kijih imajo driavni sklep o nepriznavanju hrva- le že tako, da se demokra- eni strani in dolgoletna dvo- Črno na belem (naknadno) stranska pogajanja med ne- zapisano: "Na dan osamo-kdanjima bratskima republi- svojitve,2^.juniji<)gi,sosl0' ieresov". zbor in njegova delovna telesa do zaščite nacionalnih in- Ških predpisov, kî kršijo oze- cija ne konča za zidovi dr' meljsko celovitost Slovenije, žavnega zbora ali vladne pa-do sprejetja sklepa nikakor loče in da lahko namero poli- kama na drugi so se končala venski organi med drugim Gospod Jvo Vajgl in vsi ne bi prišlo. tične oligarhije kadar koli v duhu slovenskega pregovo- izvajali pristojnosti v zasel- drugi, tako z vladne kot tudi Če Špekuliramo in trditev prekriža bodisi peščica po- ra: v sili hudič še muhe žre. kih na levem bregu Drago- z opozicijske politične Hnije, predsednika odbora državne- slancev državnega zbora (s Zanimivo. V pičlih petih nje, na ozemljih na levem položite roko na srce in pri- ga zbora za zunanjo politiko podporo zunajparlamentar- urak so poslanci državnega bregu Mure pri Hotizi in znajte, da su dokument spre^ postavimo na "^avo", sttav ne politične asociadjt) bodi^ zbora uredili stvari, kijih v Slovenija je imela teritorial- jeli izključno zaradi strahu svojem bistvu gfasi: "Če Za- si civilna družba. In to si je malo manj kot dveh deseilet- ni stik z odprtim morjem in pred grožnjo z referendu- vod 2y junij in SSN ne i?i dobro zapomniti. Vsekakor jih ni uspelo urediti niti naj- je izvajala jurisdikcijo nad mom in ne, kot zdaj (na- grozila z referendumom o pa seje moja napoved, da bo- višjim političnim predstavni- celotnim Piranskim zali- knadno) zatrjujete, zaradi vstopu Hrvaške v zvezo sta ostala vladni predsednik kom nřří uglednim prafni- vom. " Glede na desetletja po- slovenskega nadondlnega in- Noto, bi se večina koalicij- Borut Pahor in predsednik kom niti uglednim zgodovi- Uličnega tavanja v temi, do teresa. Povedano drugače, če skih in opozicijskih poslan- največje opozicijske stranke najjem niti nobenim drugim ne uporabim besedne zveze ne bi Zavod 25. junij i« cev v državnem zboru po- Janez janša pred pogojno re- zainteresiranim predstavni' ribarjenja v kalnem, je doku- Stranka slovenskega naroda žvižgala na slovenski nado- Čcno izsiljevanjem Zavoda kom ohčh vpUtenih $tran\ in meni nedvomno zgodovinski. (mimogrede, slednja je maja nalni interes in hi sosedi brez zjunij gola in bosa, izka- na izredni seji državnega Je pa za lase privlečena trdi- lani med drugim zbirala pomisleka prižgala zeleno zala za točno. GORENJSKI GLAS petek, 20. februarja 2009 EKONOMIJ M Stefan, zarm^g'glas. si 17 do roba možnosti Vlada želi kar najbolj zmanjšati negotovost na trgu in s povečanjem kreditne podpore omogočiti normalneiše poslovanje podjetij. Za zmanjšanje davčnih obremenitev ni proračunskih možnosti. ŠTEFAN ŽARG! Ljubljana - "V tem trenutku še ru jasno, ali je dno krize že doseženo/' je svojo predstavitev drugega paketa pro-tikriznih ukrepov začel minister za evropske zadeva in razvoj Mitja Gaspari na sredini seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (G Z S). Opozoril je, da se napovedi o gospodarskih gibanjih Še vedno posiabšu- iejo in to mora upoštevati tudi slovenska vlada pri pripravi ukrepov ter zlasti rebalansa državnega proračuna za letos. Ključni ukrepi so v drugem paketu usmerjeni v oživitev kreditnega trga, saj ocenjujejo, da gospodarstvo potrebuje za okoli dve mili- Minister Mrtja Gaspari (v sredini) na seji upravnega odbora CZS: levo direktor CZS Samo jardi evrov kreditov, ali bodo Hribar Mlllč, desno predsednik CZS Zdenko Pavček banke to sposobne zagotoviti, pa je odvisno od tega, ali da evrov), poroštvena shema ska sanaciia javnih objektov jim bo uspelo reprogramira- za individualno zadolževanje (dvajset milijonov evrov) in večina razpravljavcev - čla-ti obveznosti v višini 2,4 mi- podjetij (petsto milijonov ev- širokopasovne povezave jav- nov upravnega odbora GZS Kljub povedanemu pa je lijarde evrov. rov), dokapitalizacija SID nih ustanov (15 milijonov ev- omenila potrebo po zmanj- Ker smo v torek že podro- banke (160 milijonov evrov), rov). K temu je dodal, da so šanju davčnih obremeni- bneje poročali o predvidenih kreditiranje obratnega kapi- na vladi ocenili, da bi bilo tev. Direktor G2S Samo ukrepih iz drugega svežnja, tala prek ministrstev (dvajset zmanjšanje davčnih obreme- Hribar MUič je opozoril na kot so bili predstavljeni po milijpiwy-^-evrov), jpodpoie nitev manj učinkovito, tega nevzdržno stanje, ko nas v seji vlade prejšnji četrtek, projektom s področja čiste in pa tudi ne dopuščajo možno- različnih evropskih virih včeraj pa naj bi jih vlada do- tehnološko napredne indus- sti proračuna, saj vztrajajo, iaka petsto milijonov ev- končno potrdila skupaj s trije • za avtomobilski grozd da Slovenija ne sme prekora- rov, pa tega ne znamo črpa- predlogom rebalansa držav- (sto milijonov evrov), skraj- Čiti meje v EU dovoljenega ti. Stanje, ko so postali zbi- nega proračuna, naj tokrat šanje roka vračila DDV s triodstotnega proračunskega rokratizirani razpisni po- samo naštejemo te ukrepe, šestdeset na zidni {120 mili- primanjkljaja. Tudi izkušnja stopki za ta sredstva sami ki jih je v sredo na GZS pred- jonov evrov), ukrepi s podro- z zniževanjem in odpravo sebi namen, je treba odpra- stavil minister Gaspari: jamstvena shema bankam za čja trga dela, socialne varno- davka na plače kaže. da so se viti. Slovenija mora postati sti in vseživljenjskega učenja sredstva namesto v razvoj neto prejemnica evropskih kreditiranje podjetij (milijar- (21 milijonov evrov), energet- prelila v plače. sredstev. Pričakovanja slovenskih podjetij letu 2009 so slaba Na Gospodarski zbornici Slovenije so v stedo na seji upravnega odbora ob obravnavi protikriznih ukrepov predstavili tudi rezultate an- «!l ŠTT efan Žargi Ljubljana • Pretekli torek je Statistični urad Republike Slovenije objavil podatke o gibanju industrijske proizvodnje v Sloveniji, po katerih se je ta v decembru lani, glede na november, znižala za štiri odstotke, v vsem letu 2008 pa je bila industrijska proizvodnja, glede na celo leto 2007, nižja za 1,9 odstotka. Največja odstopanja so pri proizvodnji za široko potrošnjo, saj se je decem« bra {ob upoštevanju števila Pričakovanja podjetij v ietu 2009 inves^ije kete med slovenskimi p jetji o pričakovanjih v letošnjem ietu. Ti so pokazali, da Dobra polovica slovenskih podjetij pričakuje v letošnjem letu manj prodaje, 60 odstotkov podjetij priča- . "1 „ ... ' . ' .'. .. ^ ' kuie v letoJnie letu zmanj- manj prihodkov, znizanje zaposlenosti m zmanjšanje investicij. prihodkov. 56 odstot- kov podjetij manjšo prodajo na domačem trgu, 52 odstotkov podjetij manjšo prodajo v'tujini. 64 odstotkov podjetij pričakuje manjšo zaposlenost in 57 odstotkov podjetij zmanjšanje investicij. Pomembne razlike med podjetji je mogoče ugotoviti glede na to, ali se ukvarjajo z industrijsko proizvodnjo ali s storitvami. Zasedenost kapacitet v industriji napovedujejo med 74 in 79 odstotki, v podjetjih, ki se ukvarjajo s storitvami, pa med 82 in 88 odstotki. Če vemo, da kar 70 odstotkov prodd^ v tujini prodaja doma ■ zmanji^)e ■ enako w povečanje O so odstotek d nketiranih podietij 100 delovnih dni) pri trajnih izvodih pa za 3,4 odstotka decembra 2008 v primerja- bruto domačega proizvoda proizvodih v primerjavi z oziroma na letni ravni pove- vi 2 decembrom 2007 pove- ustvarimo z izvozom, pose- lanskim decembrom proiz- čala za 2,3 odstotka. Zani- čaJe za 5,2 odstotka, v celem bej zbuja skrb pričakovanje vodnja znižala za kar 25 od» mivj so tudi podatki o giba- lanskem letu pa so bile gle- kar 62 odstotkov podjetij, stotkov, na letni ravni za 7,7 nju zalog industrijskih pro- de na predlani višje za 8,2 da bodo izvoz v letošnjem odstotka, pri netrajnih pro- izvodov, kjer so se zaloge odstotka. letu zman šah. š kofj a Loka LTH obljubljena pomoč, delavcem pa plače Kot smo že poročali, so v LoSkih tovarnah hladilnikov (LTH) zabredli v hude likvidnostne težave, ko jim je finančna družba Prvi faktor, ki je v lasti NLB, lani jeseni prenehalo odkupovati sicer pri SID zavarovane terjatve. Pomanjkanje denarja )e že lani hudo motilo proizvodnjo, ki je zaradi nezmožnosti nakupa repromateriala stala prek trideset dni, ob koncu leta pa se je položaj zaostril do te mere, da ni bilo denarja za decembrske plače. Ker svojih terjatev niso mogli prodati, so biii prisiljeni Čakati na prilive od prodaje, tako so šele pred desetimi dnevi vsi delavci dobili akontacijo plače v višini leststo evrov, v torek pa Še poračun decembrskih plač. Kdaj bodo dobili plače za januar, še rl znano, predvidoma do konca tega meseca. Delavce pa skrbi tudi bodočnost, saj je proizvodnja ves januar in februar zaradi pomanjkanja materiala močno motena. Trenutno je doma na čakanju sedemdeset odstotkov zaposlenih in ne vedo, kdaj se bodo lahko vrnili na delo. Vodstvo podjetja se je ob sodelovanju in posredovanju sindika* tov obrnilo na pomoč k drŽavi in pretekli petek je bil končno težko pričakovani sestanek pri ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku. Več kot to, da jim je obljubil pomoč, ni bilo mogoče Izvedeti. Po besedah direktorja Miloša Kodreta bi za polni zagon proizvodnje potreb.ovali 150 tisoč evrov, za sanacijo tekočega poslovanja pa se pripravljajo na dokapita-lizacijo. Naročil imajo za mesec in pol, v teku pa so tudi pogovori o skrajšanem delovniku. S. Ž. Ljubljana Manj delovno aktivnih, več brezposelnih Statistični urad Republike Slovenije je v torek objavil podatke o aktivnem prebivalstvu Slovenije v decembru lani. Po teh podatkih smo imeli lani skupaj 946.491 aktivnih ljudi, od tega 790.231 zaposlenih, 90.021 samozaposlenih in 66.239 brezposelnih. Število aktivnih ljudi se je v decembru zmanjšalo za skoraj Štiri tisoč, Število zaposlenih in samozaposlenih pa se je v tem mesecu zmanjšalo za 6500. Število registriranih brezposelnih se ja tako glede na november povečalo za skoraj tri tisoč oseb in s tem se je stopnja brezposelnosti povečala za 0,3 odstotne točke. To je posledica prvega vala odpuščanja v panogah> kjer so bili prisiljeni zmanjšati proizvodnjo zaradi manjših naroČil, i. Ž. obrestna mera do 5,80% HRAMINICA lOH d d. Kron^ 04^^777 wwwMxïS} ir^fo^lon.si MORDA VAM BO iZZIV« Si želite voditi bančno poslovno enoto? DIREKTORJA V ZÊLO USPEŠNI POORUŽNICi HRANILNICE V KRANJU (ž/m) Od Vas pričakujemo: • sposobnost samostojnega vodenja bančne poševne enote, • poznavanje vseh del In n^og v banCnI poslovni encrt), • nadpovprečne organizacijske sposobnosti« • nadpovprečne spos(Anostl za tržaije bančnih produktov. • odlično sposobnost koniunic}ran)a. » dobro poznavanje del z računainHunm, w ustrezno višjo ali visoko izobrazbo ekonomske, pravne ali orgarrtzacijske smeri, • znanje angleškega jezika. Nudimo vam: stimuiativno pla&lo, sodobno delovno okolje n delo v dinamičnem Kolektivu. Smo bili dovolj spođt:udni? Pr^ in vsa potrebna dokazila (živlienjef^s v rokopisu, ki^jo diplom») nam do 27. tetruarja 2009 po^jite rra naslov: Delavska tiranifnica. d. d., Ljubljana, Miklošičeva 5,1000 LJubljana, z oznako: 'Razpis*. F € 4 * I i8 KMETIJSTVO cveto.zapiotnik (g) g'glas.si GORENJSKI GLAS petek, 20. februarja 2009 Složni člani strojnega krožka Na občnem zboru članov Strojnega krožka Pšata-Bistrica so poudarili tudi pomen izobraževanja. Iasna Pmadw mo usluge, ne da bi bili za to ....................................... obdavčeni," je prednosti Dobeno-Združenje za med- združevanja kmetov opisal sebojno pomoč • Strojni kro- predsednik Stanislav Štebe in žek P Sata-Bistrica združuje poudaril pomen izobraževa- že 135 danov iz Kamrlíka, Ko- nja. Vsako leto se dani udele- mende, MengSa, Vodic, Cer- žijo več strokovnih predavanj kel] in Šenčurja, na letoš- in ekskurzij po Sloveniji, de- lože Romšak in Stanislav Štebe njem, že petnajstem občnem monstradje kmečkih opravil zboru po vrsti, pa so se zbrali pa pripravljajo tudi sami. Lena Dobenem nad Mengšem, tos junija bo v Žejah pri Ko- "Glavni namen našega zdru- mendi potekal prikaz košnje ženja je v tem, da nekdo od trave, izbrali pa bodo tudi naj naših č!anov kupi stroj in traktorista Gorenjske. Število dela strojne usluge drugim članov se z leti povečuje, saj danom, To pa zato, ker so kmetje v tovrstnem povezo- kmetijski stroji tako spedfič- vanju vidijo moč preživetja, ni, da se vsakemu kmetu ne so pa kritični do vlade. "Vlada splača kupiti vsega, na pri- občinam ne dovoli več sofi- mer sejalnice, balirke za nanciranja kmetov, kar Že okrogle bale in raznih kom- prinaša posledice. V občini bajnov. Imamo s strani mi- Kamnik je tako na primer nistrstva potrjen cenik, pa manj kot dvajset zavarovanih tudi limit-420 evrov po hek- kmetov," je potamal pod- tarju, do katerega lahko dela- predsednik Jože RomŠak. Rekorder iznad Železnikov Slavko Lavtar je s svojim gorskim javorjem na licitaciji lesa v Avstriji dosegel rekordno ceno. Kakovostnega lesa je malo, preden so drevesa posekana in pripravljena, je veliko dela. Matjaž Gmoowč Slavko Lavtar se z gozdom ukvarja že približno petnajst let in ima okoli 200 hektarov gozda na več kondh Go- renjske, večina je na slabših, težje dostopnih terenih. Vselej ga je zanimal kakovosten les, oziroma cena, ki jo je zanj mogoče doseči, ker je takšnega lesa malo. Rekordni gorski javor je zrasel na težko dostopnem terenu nad Železniki. "Na licitaciji sem bil že tretjič, enkrat sem v Slovenj Gradec peljal oreh in javor, lani sem §el samo gledat lid- tadjo v Avstrijo, letos smo tja tudi odpeljali les. Da lahko pridemo do tega kakovostne- javor z rekordno ceno na licitaciji v Avstriji je rasel na težko dostopnem terenu nad Železniki. ga lesa, je treba najprej narediti poti, kar je nekaj časa vi- gozdarjem in sekaču, ki so je s pomočjo mojega gozdno kovosti in fe zanj iztržil toli- deti tudi precej grdo. Zato bi mi strokovno in hrabro po- opremljenega traktorja ta Vo. da ne bi pokril niti stro- se predvsem rad zahvalil magali, da smo te poti nare- drevesa posekal. Sekanje ta- Škov vožnje. Kakovosten les dili. Slišal sem, da Tomaž kih dreves je velika CK^ovor- se porabi za izdelavo glasbil, Polajnar s Kmetijsko gozdar- nost, treba je imeti veliko za ugotovitev primernosti je skega zavoda Kranj pomaga znanja, ker se drevo lahko treba veliko znanja, sicer hi- lastnikom gozdov pri udelež- skolje m potem takšen les ni tro nastane izguba. bi na Ddtadji, lani sem šel v uporaben za nič drugega kot Letošnje cene, ki so bile Avstriji z njim, potem pa za drva. Benedičiču je uspelo dosežene na licitaciji v Av- sem ga lani decembra pokli- strokovno posekati drevesa, striji, so bile višje kot lansko cal in mu pokaza] nekaj dre- potem je Pokjnai, ki je delal leto in Lavtarjev gorski javor ves v Jelovid, za katere je me- v dežju in snegu, je iz teh je dosegel rekordno vrednost nil, da so Še pretenka, nato dreves pripravil hlode, ki so 6.840 evrov za kubični me- pa sva šla v Ancovc nad Že- primerru za Udtadjo, ki mo- ter. Gozdno gojitvena dela lezniki, kjer je v težko do- raio imeti brezhiben videz," mu opravljata dva delavca, stopnem terenu in v 3o-cen- pravi Lavtar, ki je peljal na li- nekaj je tudi sredstev od dr- timetrskem snegu izbral pet dtadjo še dva liloda, ki sta se žave, kljub temu pa je z de- Slavko Lavtar dreves. Potem sem dobil se- mu zdela podobna rekorder-kača Boštjana Benedičiča, ki ju, vendar sta bila slabše ka- lom na težko dostopnih terenih tudi veliko stroškov. . Avto prihodnosti I ttoftn 10 moci n - x tdin $tvtnl m sistemom Stop & Start. sttafM n ovre gd YsriM $0 ^1061! dtguTncnti PoTegsi&nIh dejstev o kákávKtl, Mmostf in odličnih voniti ldstnd$ti mu lahko zd&jza^ddmotudi prefínjřno notranjost Lepotni popravio m poglo blj«n p rtljdžn I proftor SO bistvenyieyi ^ sp^oSm priv?afnâsH, oupotorb .331 Dual WT-ije edinsnvn N^icorTdtmoti.ttHii aradnw^iffleg» sistem» Stop & $t>it. M oNt IM^ Htonomtinem h vvrfntm dtljnivjii ie doda tno viríuje jtn (zpust v okolje, kol^nf # pnd scmaf orjenL dajJeVdiV^elep^in Se bolj iportea d 2ur^kQt 7.01/100 Hn EraigVn 109* IMg/^ K LOMU lUlAj 04^809000 iT^af I wLÊim^m To4ty J^mem Šenčur Gradnje kmetijskih objektov Kmetijsko gozdarski zavod Kranj vabi na predavanje z naslovom Gradnje kmetijskih objektov, kî bo v torek, 24. februarja, ob 10. uri v dvorani Doma Krajanov v Šeniufju. Predaval bo Franc Pavlin, specialist za živinorejo pri KCZ Kranj. M. C. tftata DomaČa pridelava semena Kmetijsko svetovalna služba Škofja Loka vabi na predavanje z naslovom domaČa pridelava semena v ekološkem in sona- ravnem kmetovanju, ki bo v torek. 24. februarja, ob 9. uri v prostorih gasilskega doma na Trati. M. G. BflEZJS Predavanji za SLOP in KOP Kmetijsko svetovalna služba Radovljica vabi na predavanje, na katerem bodo predstavili tehnologijo rabe travinja in možnost vpliva na zdravje krav molznic ter ekonomika prireje mleka z dopolnilnimi mešanicami. Predavanje bo v ponedeljek, 23. februarja, ob 9. uri v Domu krajanov na Brezjafi. M, C. Strah i n j Dobre kmetijske prakse in navzkrižna skladnost Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vabi na strokovno predavanje o dobri kmetijski praksi in navzkrižni skladnosti, ki bo v ponedeljek, 23. februarja, od 10, do 15. ure v Srednji Biotehniški šoli Kranj, v Strahinju. Predavanja bodo priznana kot del (Štiri ure) obveznega izobraževanja za kmete, ki so vključeni v SKOP oziroma KOP. M. G. # é V GORENJSKI GLAS petek, 20. februarja 2009 PISMA / OGLASI 19 peru, da hi biie m^e na Jelovi- Ljubljane. Sprva so imeli tri da mi je Človek, ki je kosil mali azil za iiuaii, samo da d take, kot bi morale že ziap- mačke in psa. Z leti pa se je mojo mrvo, odpovedal košnjo je ta odprtega tipa, kar pa je Sporna meja na Jelovici CÍLJ bo pri rdevanju ncrcš- Začeli so od bogve kod voziti V članku Sporna máa na administrativnega gor- mačke in seveda pse. ki so naj- naj hiti. stvar drastično poslabšala. mojih parceh ker se je bal za skregano z zakonom. občirxo, a do^j nisem dobil nobenega odgovora ! Zato sedaj sprašujem župa- svojo živino, da zaradi onesnaženosti rte fei zbolela. Za- Tako ti en "zveroljubec " res na Corij, kaj meni o tm, da lahko popestri življenje. Zve- mu v obâni nastaja divji azil Jelovici, ki je bil v Gorenjskem dijskega vozla pomagal s pozi- večk rat spuščeni. Ta ko je nji- radi njihove "d^avnosti " vsa- roljubci jim pravim zato, ker za živali odprtega (spuščene glasu ob'ai^'en 27 januarja je ^^ Javni bojkot junijskih hov pes ugnznil soseda v tre- ko leto vržem proČ tono do gojijo nekaten izključno pse ga) tipa?" in kaj mem lovska opisana jeremijada radovlji ei^r^skih volitevv Lipniíki do- buh^ To je bilo pred kti. Last' tono in pol mrve! Poleg Uga in maČke, ne meneč se za Sko- » « • » • Škega župana Janka Sebasti- ^^ da se bo za notranji nico pa je lasten neprilagojen pa skoraj vsak dan dobim na do, ki jo dela njihova žival. družina? Jaz menim, da je treba te živali lastnici odvzeti Jana StuŠka, ki se dobro leto 'državotvorni jelovšk i prob- pes baje ugnzn d tako, da sojo čevlje kakšen mačji ah pasji Den i mo ptic je v moji okolici in dati v pravi azU! pred iztekom svojega tretjegfi čim prej in čim dlj^ sliSa- morali lívařv. To sem izvedel iztrebek. Fo mnenju njihove polovico manj, det o zajcih ma ndata posipa s pep elom ob ^ ^^ ^ řioíími evrop- posred n 0. Moj t ra wn ik nad najbl ižje sosede posed uj^o sploh ne gqwrim. težko razložliivem in novsem ^^ poslarui počeli v Evropi, če njihovo hišo je rwi5tlan z iz- približno jO maČk in Štiri Zoper njihovo d^avnost sem ^^^ ^J H «I ♦ f f 9 • 9 • »lli »1 a * it . ? i »t t ft Ioíe Kogoj, Sp. Gorîe 76 nesprtyemljívem dejstvu, da s svojo občinsko upravo v ducatu let nt bil zmožen urediti niti občinskih mda. Zanimiv še doma mmamo ljudi, ki bi bili zmožni urediti občinske meje. Na nedavnem turističnem bi bil izračun, kolilcirtc nepo- " razredno škodo je s tem povzročil ' občini Radovljica, predvsem "J«'» "«J« pa LipniSci dolini. Izgovarja- ^J« P«« ^ nje na "administrativrui j^riví ganom 'Med Savo in Kara- CO" in ■■necbstoj pristojnih dr- žavKik organov" je spreneve- ^ danje brez primere. CILJ. Ci- O hlom^n g^- ,i}na iniciativa (za) ljudi pod P^ Jelovico ponovno poziva ž upa na Janka Sebastijan StuSca, zastavo m več. C ospod St u§ek, opra vi te da se zresni in zgodovinsko T: radovljilko-bohinjsko ^mpa-njo dokončno uredi. Bohinjci pravijo: "Za nas je dobro, Radovljičani pa niste ..........' naredili niČ, da bi bilo drugače. " In to je vse! "Batxalno dejstvo!" Radovljiški župan Jan- Psí tlSkoHkO ko Sebastijan Stidtk, po rodu z bohinjskega konca, se spet izgovarja na nekompetentnost države Slovenije, podobno kot Slavko Mežek, cru drugače v časopisu Deželne novice pri letališču Lesce, kjer brez u. }semv rubnki "mnenja" zemlje brezizhodno 'tensta' prebral sestavek gospe Eve evropski denar že toli ko časa, Frólich Lincovški psi. da mu ga bodo počasi vzeli z Ker imam s psi in mačkami občinskega računa. Državi še hujše probleme, sem se odlo- Shveniji grozi kar Z nekakšno čil, da jih opišem. Problemi so evropsko "arbitražo": morda se začeli takrat, ko seje v mojo bi res veljalo angažirati eks- sos^no priselila družina iz fiksna obrestnâ n)erd že za vezavo od 12 mesecev naprej I depozit PROBANKA l'inonJ'1^ .''hipinti NMte^ ^ tetofom ItH^OI Gorenjski Glds trebki njihovih "zven" tako, nevzgojene pse, skratka kar se 28. marca 2007 pritožil na PonudDa velja od 20.02. do 24.02.2009. oz. do razprodaje akcijskih zalo^ v im lerminu. 6001/09 Talna ploSiica «A rđe sla ° 34134 cm. sive bsrve. cena vel|a2a osnovno ploiâco. it aa: 245S354 ?i I »liet Je 1.500 m' Stenska ploiííca ^Silk' grígío 2Û x25 cm. cena veij s za osnovno ploščico. itsrt: 7980584 ?im i paket je 1.500 m^ Stenska pioSCica „Tiffany' 20x 25 cm. zelepe t^rve. cena velja za glavno pkiSiico. ^art.: 5180732 91 » 1 l.SOO nť I 4 * Kopalniški blDk Jnnsbruck" LS2 s 90 X SI cm. keramični umivalnili, ogledalo z osveUjavc In cnarica pod uma I ml;om s 3 vrati. 2 predaloma in (f riaio m za ttrissie. oùdel ano z visokolrralttedio tneidniinslu) prevleko, brezdrmature. ^aru 72B5737 Kopalniški blok »Hana* 179.2x136.6 KSI.Scm.viseCí. sestoji Í2flposflme?rih elementov: nilnerBinl umivalnik ve I ogledalo. maloofife{!8lQzodlapainopol[Skolnhalo9enskoosvet]ltvyo2xlOVf. visoka stranska, spodnja in visefia omara ter ofnarlca pod umivalnikom, material: beli MDF. Dru mim. iim 790S500 i'ilE IlMOsDia o ■ V i v 4 20 GORENJSKA / KAŽIPOT GORENJSKI GlAS . petek, zo. februarja 2009 vodi ni nevaren V Komunali Kranj zagotavljajo, da zaradi azbestno-cementnih cevi pitna voda ni zdravju nevarna. Simon Šubic sistemov, zgrajenih 2 azbest- du in iz virov pod Krvavcem, mestitev merilca, Id bi ob po-....................................... rKxementnimi cevmi. "Re- Vodo izpod Krvavca dezinfi- višani motnosti avtomatsko Cerklje • V občini Cerklje je zultati analiziranih vzorcev so cirajo s klorovim prépara- izWjuâl vodni vír iz sistema. še vedno več kot tretjina vodovoda iz azbestnooenergijolnver)amem,damije2dto kitaj skamasažatoli ko hi- Kitajs ka maserja HongxinWuInXueKui treje in bolje pomagala," je prepričana tudi 54-letna Maijana iz Kranja. Zaradi hernije diska so jO februarja lani operirati. Do avgusta se letni |ože iz okdke Kranja ima stisnjeno 6. in 7. vretence, zato ima je dobro počutila, nato pa jo je ob dvigu težkega bremena spet zgra- pogosto zelo hude glavobole. 'Vsaki dve íetj hodim na fizloterap Ijo, bifo v križu. "Spet so se pojavile neznosne bolečine, ki niso popusti- potem pa je nekaj časa mir. Zdaj sem se odfočll za kitajsko masažo, le kljub protibolečinskim tabletam. Ker ni nič pomagalo, sem se na- saj mi jo je zelo priporočila hčerka. In pnznati moram, da zaenkrat zadnje odločila še za kitajsko masažo, kjer so takoj ugotovili, da resničnopomaga, koliko časa bo učinkovala, pa bomo še videli. Tre- imam grozno vnetje, česar moja zdravnica nI opazila. Po terapiji s nutno se počvtim kot prerojen In takšno masažo toplo priporočam šestimi masažami se počutim odlično, spet normalno živim. 8ole- tudi drugim, ki imajo bolečine," nam je zaupal. 6na sicer ni povsem Izginila, a je precej bolj blaga kot prej. ko je bil Vsi. ki ste v stresu ali depresiji, vas pestijo glavoboli, bolečine v hrb- Î boleč vsak gib," pripoveduje Marjana. tenicl ali pa vaše telo potrebuje le sprostltev, izkoristite enkratno pri I I 9i 4 Tudi 274etna Nika iz Radovljice je zeto zadovoljna z učinkom kitaj- ložnosi In se naročite na kitajsko ali tajsko masažo v Studiu masa-ske masaže. "Že od nekdaj mi je všeč masaža In nanjo pogosto ho- že Tu» na v Prenočiščih Dežman na Kokra pri Kranju {nanjčila spre- dim. predvsem zarad t sprostitve telesa In mišic po napornih trenrn- jemajo na telefon: 04/204 5 J 31,04/204 5142 In gsm: 040/352 388) glh v vojski, kjer sem zaposlena. V zadnjem času sem imela vnetja ali na Bledu (naročila sprejemajo na tei: 04/579 75 ii ali gsm: mišic In kitajska masaža je zelo pomagala. V studiu Tul na sem po- 031/229 041}. Odpno Imajo vsak dan med 9. In 12. uro tef od 14.30 skusila tudi tajsko masažo in tudi ta je zelo dobra," je razložila. 4^ do 21. ure. Ob nedeljah Imajo zaprto. Železniki Dodatni prostori za knjižnico Krajevni knjižnici Ivana Tavčarja v Železnikih, kt ima prostore na ČeSnjici, se letos obeta širitev. "Z največjo prostorsko stisko se sicer soočamo v knjižnici v Škofjl Loki, a glede na to, kaj bi morala ponuditi sodobna knjižnica, je veliko pretesna tudi knjižnica v Železnikih," ugotavlja Marija Lebar, ravnateljica Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka. Kra-jevna knjižnica Železniki ta Čas deluje na 92 kvadratnih metrih, ki So jih najeli od Kmetijske zadruge Skofja Loka, z najemom in adaptacijo praznih sosednjih prostorov, ki so v lasti Lesr^e zadruge za Selško dolino, pa bodo pridobili dodatnih 34 kvadratnih metrov prostora. Tega bodo po besedah Lebarjeve izkoristili za strokovno literaturo za odrasie ali pa ga bodo namenili otrokom do 15. leta starosti, opremili z računalniki in uredili kotiček za ure pravljic. Adaptacija prostorov In oprema naj bi stali okoli dvajset tisoč evrov, ki jih je v letošnjem proračunu zagotovila občina Železniki. Lebarjeva upa, da bodo Širitev v nove prostore izvedli do poletja. Knjižnica Železniki ima skupaj 735 aktivnih članov, od tega so bili lani na novo vpisani 103 člani. Izbirajo lahko med 19 tisoč enotami, ob tem pa je Lebarjeva Še opozorila, da ne dosegajo predpisanega standarda, saj bi morali imeti 27 tisoč enot. A. H. Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira 1. marca pohod na Arihovo peč (1084 m). Tura je lahka, zimska, primerna za vse planince, hoje bo za 3 do 4 ure. Prijave sprejemajo po tel:: 031/345 209, 531 55 44. Zimski pohod na Arihovo peć Kranj * Planinsko društvo Kranj vabi svoje Člane na tradicionalni pohod na Arihovo peč. Pohod bo v nedeíjo, i. marca. Odhod posebnega avtobusa bo ižpred centra Mercator na Primskovem ob 7. uri. Skupne hoje bo približno 4 ure, odvisno od snežnih razmer In vremena. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu. Zimski vzpon na Storžič Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj vabi svoje Člane In druge planince na zimski vzpon na StoržiČ, markanten vrh v domači gorski kulisi. Zahtevne hoje v zimskih razmerah bo za okrog 6 ur. Odhod z osebnimi avtomobili Izpred hotela Grelna bo v soboto, 14. marca, ob 6. url. Prijave in dodatne Informacije; 040/20 61 64 Stanko sms prijave e-naslov: stanko.dolensek@gmall.com in v novi pisarni društva, Iskratel, vhod pri ambulanti, ob sredah med 17. In 18. uro. predavanja Bogastvo Balkana Kranj • V Klub študentov Kranj vabi v nedeljo, 22. februarja, ob 19.30 v Klubar na potopisni večer KŠK. Štefan Rehar bo pripovedoval o bogastvu Balkana. Aii je sončna elektrarna naložba zame? Naklo - Biotehniški center Naklo vabi v sredo, 23. februarja, ob i6. url na brezplačno strokovno predavanje Ali je sončna elektrarna naložba zaměř Izvedeli boste vse o sončni elektrarni: od ideje do izvedbe. Vse o balkonskem cvetju Bohinjska Bistrica • Društvo kmečkih žena In deklet v Bohinju vabi na predavanje z Ruth Podgornik Reš z naslovom Vse o balkonskem cvetju. Predavanje bo v sredo, 25. februarja, ob 19. uri v domu joža AŽmana v Bohinjski Bistrici. Priprave na dojenje Ško^a Loka - Mednarodna zveza za dojerije {LLLI] vabi na srečanje danes, v petek, 20. februarja, ob 16.30 v prostorih Zdravstvenega doma Škofja Loka. Tema srečanja bo Priprave na dojenje. Informacije po teL 04/510 8ooi (Irena) In 01/3611 320 (Andreja). Osnovne informacije o dojenju so na voljo tudi na spletni strani: http://www.dojenje.net, zavihek Vprašanja. predstave Žena trpežnega moža Kokrka - Danes, v petek, 20. februarja, ob 19.30 bo v kulturnem domu igralska skupina iz Preddvora zaigrala komedijo Žena trpežnega moža. Vesela smrt Podbrezje • Gledališka skupina Eve Kuhar pri Kulturnem društvu Dobrava Naklo vabi v nedeljo, 22. februarja, ob >9. ft i ¥ GORENJSKI GIAS petek, 20. februarja 2009 KAŽIPOT, MALI OGLASI 21 uri na uprizoritev korr^edije Nikolaja Evreinova Vesela srnrt, ki bo v Kulturnem domu v Podbrezjsh, Predstava je posvečena dolgoletnemu članu društva profesorju Pavlu Verbiču. Duplje - ŽPS Duplje v nedeljo. 22. februarja, ob 19. uri vabi v Gasilski dom Dupije na ogled monokomedije dramskega igralca Gregorja ĆuŠina Pešec. Vladimir Visoko • V domu krajanov si iahko danes, v petek, 20. februarja, ob 19. uri ogledate dramo Vladimir v Izvedbi društva Gardelin s Kokrice. Vstop ni rte ni, $0 pa zaželeni prostovoljni prispevki OBVESTILA Letni zbor Slovenski javornik • Letni zbor članov Fotografskega društva Jesenice bo v ponedeljek, 23. februarja, ob 18. uri v mali dvorani KS Javornik Koroška 8ela. Več na www.qorenjskiqias.si/ K ažipot PCTKOVA PRtREOrrEV Gostuje Lutkovna skjpina Or. êkrat OČE ŠKRAT Petek. 20. febn>ar 2009, o& 17.30 uri v Knce Krace, Glavni trg 22 SOBOTNA MATINEJA Gostuje: Lutkovna skupina Bobek ŠTIRJE MUZIK ANT JE Sobota, 21. februar 2009, ob 11. uii v Preiemovem gledsiiSću S Iti/M ttVki k Gorenjski Oas WT «rs é .K4 ^ SI u, bleqos ' Svet zâvoda 'Lokalna turistična organi^^çij^ Bi^ÇOé' O&jâvljâ javni razpis za delovno mesto DIREKTORJA (m/ž) LOKALNE TURISTIČNE ORGANIZACIJE BLEGOŠ Kandidat mora Izpolnjevati naslednje pogoje: - univerzitetna izobrazba družboslovne ali ekonomske smeri, • najmanj pet let delovnih izkušenj pri pripravi pn^jektov in izvajanju del na področju razvoja turizma; od tega imajo prednost kandidati z delovnimi izkušnjami v gostinatvu In turizmu 1er z Izkušnjami pri razvoju novih tržnih turističnih produktov» - aK^o znanje enega in pasivno znanje drugega tujega jezika, . u<8posobljenost za delo z računalnikom, • poznavanje specifičnosti turistične ponudbe in potreb razvoja turizma na območju občin Škofja Loka. Gorenja vas • Poljane, Železniki in Žiri, - najmanj tri leta delovnih Izkušenj na vodstvenih delovnih mestih. - odložen poslovni načrt za delo Zavoda za mandatno obdobje. • opravljen vozniški izpit kategorije B In lastno vozilo - sposobnost vodenja, organizacije h koonjinacije d^ vskupini, - samoiniciativnost, ustvarjalnost in odgovornost pri delu, • državljanstvo Republike Slovenije. Direktor bo imenovan za Čas petih let. Nastop dela bo predvidoma 1. maja 2009. Po preteku mandat- ne dot>e je ista o&et>a lahko znova Imenovana za direktor^. Kandidat mora ob prijavi prediožHf naslednje obvezne priloge: - dokazifo o doseženi strokovni izobrazbi {fotokopija diplome), - življenjepis z navedbo delovnih izkušenj in fotokopija delovne knjižice. • dokazila o aktivnem znanju enega tujega jezika. • poslovni načrt za mandatno obdobje, • fotokopijo osebnega dokumenta. Rok za prijavo kandidatov Je 15 dni od dneva objave razpisa. Obravnavale se bodo le pravočasne in popolne vloge. Vloge je potrebno predložiti na nastov: Lokalna turistična organizacija Btegos, Kidričeva cesta 1a, 4220 Škofja Loka, v zaprti kuverti s pripisom: "Javni razpis za imenovanje direktorja • NE ODPIRAJ". Na kuverti je treba na-vesti tudi naslov pošiljatelja. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku tridesetih dni cd dneva objave razpisa. Podpredsednik sveta Lokalne turistične organizacije Blegoš Peter Pr ezelj GG naročnine 04/2014241 e- II» std: narocr^me^g-glâs.si www.QDrenjsl(iglas.$f LOTO Rezultati 14, kroga -18. februarja 2009 2. 4. 9. 19. 23. 24 in 26 Lotko: 4S 2 6 9 7 Loto PLUS: ir4, S. 13,15,16,29 in 37 Garantirani sklad 15. kroga za Sedmico: 100.000 EUR Predvideni sklad za Lotka: 300.000 EUR Predvideni sklad za PLUS: 100.000 EUR domplan ovljdi>o I, OS. \rsl pnkljLTĆki, svoj vhoG» u^cKlno. 9 041/356-128 »»«on TBtSOBNO starxKanie. Kmr^. Ptsnna I. 87,44 m2. adap. I, 04. 2K.. T2. c«na 132.500 EUR, ir 041/466-683 «ooeee KUPIM STANOVANJE v Kranju, v bloku ddi hié v velikoalj 40 • 55 m2. « 040/243- 347 9001190 ODDAM EN080BN0 startovanje. 41 ma v Kranju, tř 040/803-296 woioi8 DVOSOBNO stanovanja v Skofjf Loki. za dotočen cas, 9 031/587-547 eocio^ STANOVANJE v Kr& nju, Vodopivćeva, 60 popolnoma i Dpremljeno, cena po dogovori, 9 041 /617-596 Moom HIŠE PRODAM OERKUE >Tmov1je.t]oi1$80m2.na parceli 420 m2.1,91< vredna ogleda, cena 296.000 EUR, O 040/666-990 «00104^ HAFNARJEVO NASEUE, Drodamo polově stanovaga dvojčka, o 051 /368-822 »oon» g ekko projekt nepremičnine StrOi 79A. 4000 Kranj rá^fl^^gáikoprojefctsj www.gtidoprojekLsl 04 2341 999 031 67 40 33 OTOĆE del v đi.«ićkLj, v izgradnji, I. PGf, 240 m2 na parcali 229 m2, cena 165.000 EUR. tř STAREJŠO hiso na Visokem, 120m2, dvonsée 110 m2, n 040/322-309 W00M5 STAREJŠO, dvoslanovanjsko h^o, aonćna, ravna parcala, tr 040/719- 377 V PODREČI pnjdarr B RO- V STARI LOKJ ia v pfipr^vl gi^nia nor^skaga cmjčka, o 051 VIRMAŠE -Šk. Loka prodamo sfano-vanjsko hišo ter dvojčka v gradnji, ugodno. 9 051/388^22 vxiw ODDAM NA BLEDU za neécaj tet octemo oor&r^ no, encdruÊInsko ^anoson^sKo h^, bÂÔ^ ne ocMttnè 110 m2 80 m2 k}c4nii prcs- lonv. OglM mošn po predhcidr^rsi t^. dooMfU, tr 041 /631^5 «ccii» POSESTI PRODAM OKOLICA Krarva« prodam parcelo z možnostjo gradnje (iveh vočstanc-vsnh skih objaMov, « 051/38&<622mcii» KUPIM ZAZIDLJIVO, t9Jro. p(ai,iOkoino pasrx^, v ofofea Kirô. Od 500 dO 650 m2< golPkfria, « 031/6ř1-867 «010*0 GOZD do 3 ha, ŠK. Loka in okolica, lahko tudi Poljanska in Seiâka dolrna, tr 070/82a-240 9001011 POSLOVNI PROSTORI PRODAM ALI ODDAM štin olsamiske prostore * WC, 87 n>2, kompletno obnovljeno I. 08, z vsemi priključki, opremljeno, çer>a 115,000 EUR oz. za oddajo 8 EUR/ni2. 9 040/666-990 eootcMS UNIVERZA v UUBUANi FAKULTETA ZA UPRAVO i jMilskii I iincr/;i Skofjj I llik I J 4224» sLoflu l.dku ttl.: l.i m F.ts! tUI?\2 08 HH ^koilKl'iL:!.«.! Vpisni pogoj : , zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, pokJlcna matura ali matura. . un INFORMATIVNI DAN bo v torek. 24. februarja 2009. ob v prostorih Ljudske univerze Škofja Loka, Partizanska 1. Ško^a Loka (t>iv5a vojašmca). Informacije: 04/506 13 80 www. lu -skofjaloka, s i, w ww. fu. un 1 -tj-s: ODDAH PISARNE, Koroška caata, Kranj, « 041/361-100 «01037 V OKOLICJ Kranja oddamo poslovni prostor 50 m2, primeren za mimo d^ lavnost, côna 6 EUR/m2 ♦ strosKi, iT GARAŽE PRODAH GARAŽO na Planine v 3ogafovi ulici, tr ftoonoi SKUPAJ garaži, velikost 27 ni2 sa kranisko posto, « 040/7Ô1-82Ô ÙCClQâfi MOTORNA VOZILA AVTOMOBIL! PRODAM ODKUP, PRODAJA, PREPfS rabljenih vozil, ââtovinâkd plâi^lo. Avtô Kranj, à. 0. o., Kranj, Savaka 34. Kranj, 9 04/20-11-413, 041/707-145, 031/ 231-358 CrrROËN Saxo 1.0,1.00, 86.000 kn> 1. lâsinik, 3 vraia, zlata Oarva, f&po ohranjen, W 041/448-823, 031/ $08^73 SOCH (OS FORD 1.3,1. 9d rdeče barve, 3 vrata, odliko ohran}^, cena: 820,00 EUR. « 041/619-64? sooioss OPEL Aairo 1.8,1. 99, 116.000 km srebrne barve, kJima. S vrat, 9 031/341-241 111 OPELVectraUTD.I. 98 klima, ABS, etekWkâ, « 041/320-701 BCC1S04 OPEL Zafiro 2,2 DTl, I, 03, 160,000 k/n zek) ohranjena, cena po ogJedu in dogovoru, tr 051/435-699 eoom« RENAULT CiiO 1-2,1. 96, 113.000 Km 1. re$. 97, temno mocJre barve, Ger\9 podogovonj, 041/837-928 900ioia GOLF V 1.9TDI, 1.04, 86.000 km 1. lastnik, garažiran, brezhiben, 2eio ugodno, o 041/624-280 KUPIM R 4 v vozrtsm « MÛIO«} DRUGA VOZILA PRODAH POČITNIŠKA PRIKOLICA LMC tip 555 luK$us, L 95. reg., komarniki, kam. WC, cena po ogledu, o 041/378-803 MOinr MOTORNA KOLESA KUPIM PONY EXPRES all lahko v rtevoznem 036 mop«JTomos, 041/661. 0001108 AVTODELI IN OPREMA PRODAM LETNE, nova ^uma, t 185/6S/14, 4 kom, ugodno, « 031/415-462 NOVA 14-colska. jekJena paišća za CUo in letr>egume, o 041/85&149 kohu PLATIŠČA Z GUMAMI - sim&kimi 165/70/14, nafnontirana in canbvane za Suzuki ignia, 9 041 /722-628 gooioi^ PLATíŠOa, GUMEzarazlično avtevae dimenztj, n^aJo rablja^ii akumuialooi. 9 041/722-625 wio» KARAM80LIRANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvan, od k ÔÔ da'ie, 9 TEHNIKA PODARIM BARVNI televizor v dobrem slanju, tr doeross STROJI IN ORODJA PRODAM KROŽNO ž^z rezkaoem SCM BI ^ za č^Jene, O 031/511-102 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM MODELAR EC dim. 30x20x14, cena SO centov ali po Oogovonj, V 04/51* 81*571 00010&Î! SUHE, smrekove deske, debeline 18 mm, 9 041/449-666 Moioe? KUPIM HRASTOVO hlodovino, lahko tud( sfabše kvaliteta, 9 04/25-03'086, STAVBNO POHIŠTVO PODARIM 6 KOM okna, dvojna zasteklitev, 11x110 cm, 2 kom vrat 90x190 cm, 9 040/431 -834 »o t«? KURIVO PRODAM DRVA metrska ah razzagana, mo2na dostava, 041/718-019 SUHA, mašana drvs 15 m3 in 3 m3 breza za kamin, tfr 051/217^50 90»^» SUHA, bukova drva. 6 m3, možen razrez in dostava. 9 041 /214-500 loso STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO KUPIM JEDILNi, kuhinjski ko», lahko brez mize, tr 040/756-409 «wiwr r i k MALI OGLASI, ZAHVALE -^ 0 g'Oas.si GORENJSKI GLAS petek, 20. februarja 2009 OOSPOOINJSKI APARATI PRODAH DOBRO onranjen pralni stro] in zamr- 2Cřkra)ř)0 sknnjo, 9 041/317-349 90010»« PRALNI In $uáiln1 041/679-494 Qordnje. 9 flQOlQ7fi VRTNA OPREMA_ PRODAM BRUNARICO 4x4 rr z 2 m nadstre-sKâ, pnoiema za vikend ali w1no Hso, 041/515-139 sečno« QLASBILA PRODAM DIAT0N1ĆN0 namioniko MùHet, jgta-shev CFb, 37*2 tipki, stara 4 t«ta, c«na po dogovonj. 9 04/25-71-190 0ÛÛIÛfi2 SPORT, REKREACIJA KUPIM SOBKO kolo, prodam BTV gran Prix, sUir 2 ir) pol, v oKvan. dia^ortala 63 cm. 1*051/840-335 «ooiow HOBI PRODAM RAZLIČNE kipce od Tita dO Tnjbaria n VBÇ starinskih pr^d^^etov, 9 031/449^36 ocom49 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULISTICni e^^ladi Ir^ možnost brazpiair^e^ oKvir^ ob oftalih na recept OptiKa Aieksartdra, Olandia Kranj, tel. 04/235-01-23 In OptiKa Sdsa Tržič. 9 04/59-22-602 «300^1 PRODAM nov jogi za Ctotniško posteljo - Slovenska postelja. 9 04/26-26-642, 041/632-186 MOiur ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM SADIK€ sliv, orehov in črni ribez ter sutie hrastove p1ot)e, 9 040/223* 674, zvečer moum KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM CEPILEC drvna svader. dve traktorski gumi 12-4-24. 9 031/534-130 Mo tea NAKLADALKO SiP 15, 9 04^/376-805 •OOICP^« ROČNO črpalko za prečrpavanje r^at* ta. olia e soda. 9 041/658-149 ooonis ROTACIJSKO kosilnico SiP 165, pajek VO 4. obnovljen. IT 040/173-928 Booioai SEKULAR za žaganje drv in hobf program, 9 04/20-46-578. 031/912-2 tO Mdi M TRAKTOR Lamborghini Croas 70, 3600 ur. I. 96. 9 041/942-015 TRAKTOR IMT 542 In čelni r^dač Pli ko, 9 04/59-83-635 Moiioa TROSILEC SIP 4 t, pokončni valit In VZ zgrabijaLnlk SIP. snemljive roke, 9 031/426-238 ' 90011)2 KUPIM CISTERNO za gnojevko 3000 3200 1 in pajka, širine 3,40 rr, 9 04/25-21-380 oooiose OVORCONO pnevmalsKo sejalnico za koruzo In bikca težkega do 180 kQ, 04/2&-22-628 HIĐRAVUČNI oepileo drv, 23-207 Moio^o PAJ£K SiP In zgraDljalniK SiP - snern- irve roke. tr 031/460-289 Boomo TRAKTOR Zetof al I IMT, «051/639-777 TRAKTOR Ursua In kfper prikolico Tehnostnsj. tr 041/$60-664 TRAKTOR Oeutz, Zetor. Univerzále. Štore ali \m. 9 051/20^87 8001067 PRIDELKI PRODAM 008ER (Mček s Trske gore se dobi r«,« 040/919-519 JEDILNI kropir OezJre in fijana. cena 0.20 6Uft/kg. 9 031/611-855 0000921 KRMNI krompir In suho seno. tr 04V238-9$6 Moi&Ai KAMNI In jedilni Krompir. Žabnioa 61. «041/378-911 «0108^ KVAUTETNO. sul^o seno In otavo te< suha nrastove in smrekove plohe, ugodno, 9 040/223^42 NEŠKROPUENA iabolk^ več aort, 04/2&ale. I. koânja. « 04/59- 61-069. 031/846-641 SILAŽO v veliivh bala^. « 031/623-560 0GO1O4S VZREJNE ŽIVALI PRODAM_ 3 ĆB KRAVE, po drugI telitvi, « 041/347-499 MO 1032 BIKCA âimentaJoâ. težkega 150 kg, « 900i06s BIKCA simentalca, starega 6 dn 04/25^46-709, Rozman AUiiM BIKCA in teličko simentsica, stara tri tedne, « 04/20-46-844 Moios Če BIKCA starega 10 dni, « 041/35042 3 ČB TEUČKO, staro 10 dni za Simbo-ličr>o ceno. « 040/128-692 DVA če BIKCA, stara 14 dr^l. « 040/887-335 OOÛ10&1 DVE BREJI krav^ « 051/315-718 in^, ekologa reja, aooio7? JAGNJETA okoli 30 kg, « 04/26-ô1> 171 051/410-138 JAÛNJETA. težka 04/25^1-650 JARKICE rjave, 22 tednov, rdeče plemenske peteline, Hrase 5. Smlednik, « 01/36-27-029 M00SS3 KRAVO po izbiri. « 04/57-21-690. 041/567-612 K»iou KRAVO s teetom. pašno, « C31 698-600 PRAŠIČE, težke od 100 do 120 kg. cena po dogovoru, možna dostava. « 031/554-743 aooîos- RJAVE jarkice. v začetku nesnosti. StanonIk. Log 9. Škofja Loka, « 04/51-65-346. 041/694-265 0001084 TELETA simentalca « 041/600-350 starega en teden TELIČKO simentaiko. Staro 10 dni TEUČKO simentaJko, staro 15 dn^ « 031 /669-036 TELIČKO slmsntdiko. staro 6 mas., težko približix) 250 kg, « 041/571- 150 9001107 KUPIM BIKCA sJmenialca. slarega 3 tedne, « 051 /304-368 BIKCA ^mentalca ali knž^ca. starega do enega meseca, «031/87&-730 »001077 BIKCA simentalca. sureça do 10 dni. 031 /687-082 BIKCE m teličke, od enega tedna do 150 kg ter kravo ali teHco za pleme, « 051/372-466 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM DELO dobi dakle 2â delo v strežbi, doti kuhar/tca. picopek, Klub Kovač. Andrej Mannáek s.p., Glava CdSta 1, Naklo, « 031/339-003 scotoag DELO DOBI dekle za delo v strežbi Bar 2ata krila. Trboje. MIlan Smolej 9.p.. Velesovska c. 63. Šenčur. « 041/503-222 IŠČEMO prijetno dekle za delo v kava baru. delo Je dvoizmer^sko, v Stražlš- ču. Jakel) in ostaJI d.n.o., Bene{$k<7i/a 1. Kranj, « 070/668-617 «««i REONO ali hor^oremo zaposlim nata- kand/lco za delo v dnevnem lokalu, Okj«pčevaJnica Klano, KJa^ 36, Komenda. «04V570-937 »0063S PODJETJE z 224etno Iradcijo redno ali honoramo zaposli nove prodajalce. Tedenska Izplačila. Pismer>e prošnje: Posredništvo Zdene Brovč s.p., ^rrr^a- Se 170. Loka Planinsko druitvo Integral Ljubljana išče izkušeno oskrbništco ^po za kočo na Planini pH v planinski sezoni od i. junija do 30. septembra 2009. Ekipo sestavljajo: oskrbnik ali oskrbnica s kuharico aH kuharjem ter pomožnima delavkama oz. delavcema. Vabimo vse zainteresirane, ki obvladajo vodenje planinske postojanke in imajo ustrezno ekipo, da do 31. marca 2009 oddajo vlogo na naslov: Planinsko društvo Integral Ljubi' jana, Celovška i6o, Ljubljana z oznako "RAZPIS". V vlogi opišite svojo kvalifikacijo • izobrazbo, izkušnje na področju os* krbr^íštvá in predstavite svojo ekipo. ZA NEDOLOČEN 6as zaposlimo za- stopniKe zâ terensko prodajo artiKJov za varovanj zdravý. Ogle/te si VAvw.sinkopa.si, Sinkopa, d.o,o., Žirovnica 87, Žirovnica. « 041/793- 367 M04364 ZAPOSLIMO pastirja na Potošk) planini za dol. tis, pred. od 16. S. do 20. S. Zaieten }e zakor^ki par. Pisno prijavo najkasneje do 20. 3. nat AGRARNA SKUPNOST POTOKI. Bogdan SOKUÓ. PotoK114. d274 Žirovnica M0M9I ZAPOSLIMO pomožne delavce za delo v parkovni službi. Pisno proânjo z življenjepisom pošljite na naslov: ň.0-RA. d.0.0,, Zgomie Bitnje 133, 4209 Žabnisa «00i1?3 ! MMUr FROST Family frost, d. 0. o.. Ljubljana. poslovna ervna Podreča pri Medvodah iiče prodijilca za ulično prodalo naiega asortimana. Če radi vozite, predajate in ste komunikativni, potem ste kot nalašč za nas. Za vse dodatne informacije pokličite 051/671-153, a. TrSan Vinko. ZAPOSLIMO cvetii6arko za delo trgovskem centru. Pisno pixténjo Z iMjenje- pfsom ooiljite na naslov: FLORA, d.0.0.. Zgornje Bitn^ 133. 4209 Žsi>-nlca WOUiè ISČEM iSĆEM DELO kot inštruklor kitare -Uasične ali eleKtrične, Trži6 z okol^. 9 061/851-387 soonie láČEM DELO v mizarski delavnici, mizar z večletno prakso. 9 031/730-963 «O0IO3& DliO ROLO ààt delo na zabavah, ob-etniean. oorokah 2 domačo in zabav- f>0 9 MÛ1&73 KVALITETEN glasbeni trio -za vsa prt tožr^ostt, âiroK reperloar, 9 040/190- 617 0ÛO11IS POSLOVNE PRILOŽNOSTI KREDIT do 1.000 EUR. za z^slene In upoko)er>e. Izplačilo gotovirte takoj, morebttni odteglja/i niso ovlrn. Kreditna toiMA, d.o.o.. Gregorčičeva 8, Kran;. 9 04/23-68^08, 061 /387-763 BMtcoa GOTOVI NSKi KREDm DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TIR UPOKOJENCE, do ^o % obr., obveznosti niso ovira. Tudi kre- d^ na osnovi vozila in leastngi. Možr^ost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom. NU* MERO UNO, Kukovec Robert s.p., Mlinska 22,2000 Maribor, 02/M-4S-26.041/750^60 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, vsa grac^na dela, notranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorls&a. ograje. Kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hKro fn poceni. BenI, Stnjževo 7. Kranj, 9 041/661-638 ADAPTACME, novo$c in nadstreškov, prevozi z avtod/^ galom Damjan Mesec s.p.. Jazbine. Poljane, «041/76&€42 90û07i; IZDELAVA sedežnih garnitur po men. jedilnih kotov, taborejev, ob/)ova oDIs- zlr)jenega pohištva. 6ranko Habjan s,p.. Log 38, Železniki, 9 04/S1-02- 620, 030/390-507 ^ootou IZDELUJEM KamnHe Škarpe, tlakovanje dvorišč in izdelovanje kamnitih žarov In ostala zidarska dela. Azam Tafb laj, 2g. Sitnie 101, Žabnica. 9 IZVAJAMO VSA GRADBENA DELA od temeljev do strehe, kvalitetno, Loa-nina 2007, Gradbeništvo, d.o.o.. Glavni trg 14. Kranj, tr 041/257-328. loanina^maJl.si NAJEM Kombi vozil, avtovleka non -stop, Igor Konkolic s.p., ThglavsKa 12, Kranj, 9041/897-492 moéii SUKOPLESKARSTVO. nudimo gl^e- nje sten in stropov, beljenje, banenje prostorov, pleskanje oken itd., možnost rezervacije. Vojko Uzič s.p.. š^rnova ul.4. Kamnih, 9 091/706-211. www.acoíav. si km«u SPLOŠNA GRADBENA dela. zidane betonske škarpe, notranji ometj. fasade. novogradnle. adaptacije, betonske ograie. z vsemi mateiiali. Gradbenik Qâ^ in ostali d.n,o.» Tončka D9žman$ 10, Kranj. 9 041/280-595 liČEM IŠĆEM vedetevalca iz kart, relacija Bled • Radovljica, naslov v oçiasnem oddelku iŠĆEM VARSTVO za leto in pd starega otroka • okolica Mojstrane. 9 aoûiûc; ZASEBNI STIKI MLAJâl moiki csč« resno žjvtttntsko sopotnico. « 031/607^76 PREťAOST ^t \ič6 dskle a trajno razffeoe. « 041/959-192 90010» OBVESTILA LKO GORENJSKE, Mestni trg 29. Škofja Loka, organizira tečaj osnovnega šolanja za vodnike psov vseh lovskih pasem. Začetek tečaja 6. 3. 09 ob 17. uri na vadišču v Bttniah, 9 040/624-078. Jure Rihtaršič toooMf RAZNO PRODAM LESENE A lestve, dol M m {3-12 nov). Zbilje 22, Medvode. 9 041 931-210 «00IQ2S STRUGARSKO orxnjje, stroj za rez. navojev, betonski meèaleo. mesoreznK co. bukova drva. tr 04/51-88-197, t>t 20, un »ooiMS U NS ^ ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni je v 79, letu starosti umrl mož in ata Jože Kosmač Ob smrti izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sose» dom, prijateljem in znancem, nekdanjim sodelavcem Cestnega podjetja v Kranju in vsem neimenovanim za izrečena sožalja. darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste se v tako velikem števiJu še zadnjič poslovili na nje^vi zadnji poti. Posebna zahvala gre dr. Barbari Jezeršek in osebju Onkololkegâ inštituta, osebni zdravnici dr. Tadeji Demšar in sestri Idi za dolgoletni trud in lajšanje bolezni. Zahvala gre tudi g. župniJcu Matiji Se-lanu z3 tople besede in pogrebno slovo, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Akris. Žalujoča: Žena Francka, h6 Mara ter sinova Berto in Duâan z družinami Šlcofja Loka. februar 2009 ličcm te v travah, iščem l€ v moTjih, najdem u v zvezdah, li sijejo name. (M. Kačič) ZAHVALA V 63. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša 1 j ubijena a Benedičič roj. Žlebir z Mlake pri Kranju Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, kolektivu in sindikatu Iskrae-meco, kolektivu NLB, d. d., njeni osebni zdravnici dr. Kuralt • Galperlinovi. Posebna zahvala dr. Nisseri Bajrovič ter osebju cegovalnega oddelka bolnišnice Golnik. Iskrena hvala za tople besede izrečenega soialja. tolažilne besede in stiske rok. darovano cvetje, sveče ter darovane svete maše. Hvala gospodu župniku za ganljive besede slovesa, vsem pevcem za lepo petje 1er pogrebni službi Jerič- Hvala vsem, ki ste jo imeli radi iji Id Ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: mož Tone, hčerki Sabina in Mateja z družinama MlaJca. februar 2009 f GORENJSKI GLAS petek, 20. februarja 2009 ZAHVALE infb@g-das.si 23 SPOROČILO O SMRTI V S9. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta Frančiška Debevec Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem kiogu na pokopališču v Podbrezjah, 7. februarja 2009. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in stali ob strani tei izrekli sožalje Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga» ljuba mama. stará mama Jelka Logar Ukozar, p. d. Jerasova mama iz Šmartnega Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom» sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Aiiest Catering za izraze sožalja, po-darjeno cvetje, sveie, sv. miše, Hvala dr, Belehârju, sestri Bernardi, patronažni sestri Andreji Maieš. Posebna zahvala g. župniku Stanetu Gradišku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem Kranjskega kvinteta, pogrebni službi Jerič in zvonarjem iz Šmartnega in Cerkelj. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim 1er vsem, ki ste jo pospremili ru njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Šmartno. Trboie. 16. febniaría 2000 ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, dedek. brat in tast Milan Kosmač s Fiažin Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem» znancem In sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Kralju za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala gospe Mariji za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi, gospodu za odigrano Tišino, pogrebni službi za opravljeno delo in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Fužine» 10. februarja 2009 ZAHVALA Psûlmirt pravi: "Sedemdeset let je doba našega iivljenja, osemdeset, če smo krepk i" fP$ g o.i o ) Naš oče, prijatelj in znanec Miha Guček iz Preddvora je to izpolnil in se v 86. letu preselil k svojemu Stvarniku. Ob njegovem rojstvu za ve^o življenje izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste se ga spomnili v molitvi in se poslovili od njega, še posebej msgr. Frandju Šuštarju, župniku Mihu Lavrincu zâ pripravo pogrebnih slovesnosti, Cerkvenemu mešanemu pevskemu zboru župnije Preddvor, sosedovi družini Cvek, še posebej Slavki in Francu ter Mariji Snedec za vso pomoč očetu. Vsem Bog povrni! Žalujoči ostali Preddvor, 11. februarja 2009 Ne Jokajte zdaj na mojem grobu, le tiho t: njemu pristopite, se spomnite, kako trpel sem, le večni mir mi zaželite. ZAJIVALA V 74. letu nas je zapustil dobri moŽ, oČe, stari oče, brat in stric Franc Likozar st. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in bivšim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. še posebej hvala dobrim sosedom za pomoč in oporo v zadnjih dneh. Hvala sodelavcem Iskre MIS, Francijevim in Darkovim prijateljem. Zahvaljujemo se našemu župniku g. Petru Ivančiču za lepo opravljen pogrebni obred, g. Janku šketu ter lazaristu g. Janezu Cerarju, ki je zastopal brata Svana. Hvala nosačem, praporščakom in g. Rafku Grosu za lepe poslovilne besede. Zahvalo izrekamo tudi dr. Moniki Grunfild • Zupan za zdravljenje. Hvala vsem, ki sle ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti-Žalujoči: žena Angelca, sinova Franci in Darko z družinama Sie (04) 2B1« íroieCíiA ne« Uf (04) 2022-222 (OSI) 303-S09 MMftkwfisv fAK; (04) ZB1- (04) 281- 'uMeiiK «kumj» cmm^if nmm rad lo kn nI ípr^io^krmtú^^í www.radio-kranj.si