222669 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 1 SREDNJI KATEKIZEM ali krščanski nauk. (Izvirnik potrdili vsi avstrijski škofje, frani na Dunaju dne g. aprila i8g4.) Pripustilo visoko c. kr. ministerstvo uk in bogočastje % odlokom dne 2. junija i8gy, št. i3.l83, kot učno knjigo. Velja vezan 32 krajcarjev. V Ljubljani Tiskala Katoliška Tiskarna. — Založilo knezoškofijstvo Ijtibljansko. 222669 Vsebina. Stran Vvod . 9 1. Poglavje. O veri in apostolski veroizpovedi. 1. Oddelek. O krščanski veri. 11 2 Oddelek. O apostolski veroizpovedi.17 Prvi člen apostolske vere.18 Drugi člen apostolske vere.30 Tretji člen apostolske vere.33 Četrti člen apostolske vere. 37 Peti člen apostolske vere. 39 Šesti člen apostolske vere. 40 Sedmi člen apostolske vere.41 Osmi člen apostolske vere.42 Deveti člen apostolske vere. 44 Deseti člen apostolske vere. 53 Enajsti člen apostolske vere.53 Dvanajsti člen apostolske vere.54 2. Poglavje. O upanju in molitvi. 1. Oddelek. O krščanskem upanju.56 2. Oddelek. O molitvi.57 1. O molitvi sploh. 57 2. O Gospodovi molitvi. 61 3. Češčenamarija. * .65 4. Nekatere druge molitve in pobožnosti ... 68 3. Poglavje. O ljubezni in zapovedih. Stran 1. Oddelek. O krščanski ljubezni.69 1. Ljubezen do Boga.69 2. Krščanska ljubezen do samega sebe .... 70 3. Krščanska ljubezen do bližnjega.70 2. Oddelek. Deset božjih zapovedij. 72 Prva božja zapoved. 74 Druga božja zapoved. 79 Tretja božja zapoved. 81 Četrta božja zapoved.•. 83 Peta božjq zapoved.86 Šesta božja zapoved. 88 Sedma božja zapoved. 90 Osma božja zapoved.93 Zadnji dve božji zapovedi.96 3. Oddelek. Pet cerkvenih zapovedij.97 Prva cerkvena zapoved.98 Druga cerkvena zapoved. 99 Tretja cerkvena zapoved.101 Četrta cerkvena zapoved . . . ..103 Peta cerkvena zapoved.103 4. Poglavje. O milosti in zakramentih. 1. Oddelek. O milosti.105 2. Oddelek. O zakramentih sploh.108 3. Oddelek. O zakramentih posebej.112 1. Zakrament svetega krsta.112 2. Zakrament svete birme.115 3. Zakrament svetega Rešnjega Telesa .... 118 4. Zakrament svete pokore.130 5. Zakrament svetega poslednjega olja .... 145 6. Zakrament svetega mašniškega posvečenja . 147 7. Zakrament svetega zakona.148 4. Oddelek. O zakramentalih in cerkvenih obredih . . 151 5. Poglavje. O krščanski pravičnosti in štirih poslednjih rečeh. Stran 1. Oddelek. O krščanski pravičnosti.153 Prvi del krščanske pravičnosti 153 Osebni greh in njega vrste.154 a) Sedem poglavitnih grehov.156 b) Šest grehov zoper svetega Duha.157 c) Štirje vnebovpijoči grehi.158 č) Devet tujih grehov.159 Drugi del krščanske pravičnosti.160 A. Krščanska čednost.160 1. Božje čednosti.161 2. Dejanske ali nravstvene čednosti.162 a) Štiri poglavitne čednosti.163 b) Čednosti, ki so nasprotne sedmim pogla¬ vitnim grehom.164 c) Čednosti, katere je Jezus na gori posebno poveličeval.166 č) Čednosti, ki jih posebno priporoča sveti evangelij.167 B. Dobra dela.167 C. Hrepenenje po krščanski popolnosti .... 170 2. Oddelek. O štirih poslednjih rečeh.171 1. Smrt . . . . *.171 2. Sodba.172 3. Pekel.173 4. Nebesa.175 Dodatek. Molitve.176 Izpraševanje vesti.189 V vod. j \ 1. Kateri nauk je najpotrebnejši nauk? Najpotrebnejši nauk je nauk o katoliški veri. 2. Zakaj je nauk o katoliški veri najpotrebnejši? ' • Nauk o katoliški veri je zato najpotrebnejši, ker nas uči, kaj moramo storiti, da Bogu služimo in se večno zveličamo. 3. Kako pravimo knjigi, v kateri je na kratko nauk o katoliški veri? Knjigi, v kateri je na kratko nauk o katoliški veri, pravimo katekizem. 4. V koliko poglavij delimo katekizem? Katekizem delimo v pet poglavij. 5. 0 čem govori petero poglavij katekizma? Petero poglavij katekizma govori: prvo o veri in apostolski veroizpovedi; drugo o upanju in molitvi; 10 tretje o ljubezni in zapovedih; četrto o milosti in zakramentih; peto o krščanski pravičnosti in štirih poslednjih rečeh. Pomni! Pridno in pazljivo poslušaj krščanski nauk in vtisni si ga globoko v srce, da dosežeš večno zveli¬ čanje. „Kaj namreč pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi? 0 (Mat. 16, 26.) Prvo poglavje. O veri in apostolski veroizpovedi. 1. Oddelek. O krščanski veri. 6. Kaj se pravi „krščansko verovati"? „Krščansko verovati" se pravi, vse za resnico imetij kar je Bog razodel in nam po katoliški cerkvi za¬ poveduje verovati. 7. Zakaj moramo za resnico imeti, kar je Bog razodel? Kar je Bog razodel, moramo za resnico imeti, ker je Bog sam na sebi resnica in torej ne more ne goljufati ne goljufan biti. 8. Po kom je Bog razodel, kar moramo verovati ? Kar moramo verovati, je Bog razodel po očakih in prerokih, poslednjič pa po svojem Sinu Jezusu Kristusu in po apostolih. 1 ) ') „Velikokrat in po mnogih potih je nekdaj Bog govoril očakom po prerokih, poslednjič te dni nam je govoril po (svojem) Sinu." (Hebr. 1, 1. 2.) 12 9. Komu je izročil Jezus Kristus, kar je Bog razodel? Kar je Bog razodel, izročil je Jezus Kristus kato¬ liški cerkvi. 10. Čemu je izročil Jezus Kristus katoliški cerkvi, kar je Bog razodel? Kar je Bog razodel, izročil je Jezus Kristus kato¬ liški cerkvi, da vse nepokvarjeno ohrani, vse ljudi uči in jim zapoveduje, kaj morajo verovati in sto¬ riti, da se zveličajo. 11. Zakaj moramo za resnico imeti, kar nam Bog po katoliški cerkvi zapoveduje verovati ? Kar nam Bog po katoliški cerkvi zapoveduje vero¬ vati, moramo za resnico imeti: 1. ker je Jezus Kristus sveti cerkvi podelil dar ne¬ zmotljivosti; 2. ker je naravnost zapovedal, da moramo poslu¬ šati cerkev. 12. Kje se nahaja, kar je Bog razodel in nam po kato¬ liški cerkvi zapoveduje verovati? Kar je Bog razodel in nam po katoliški cerkvi zapoveduje verovati, nahaja se deloma v svetem pismu, deloma pa v ustnem izročilu. 13. Kaj je sveto pismo? Sveto pismo je zbirka tistih knjig, ki so spisane po navdihnenju svetega Duha in jih sveta cerkev pripoznava za božjo besedo. 13 14. Kako delimo sveto pismo? Sveto pismo delimo v sveto pismo stare in nove zaveze ali starega in novega zakona. 15. Kaj je v svetem pismu starega zakona? V svetem pismu starega zakona je to, kar je Bog razodel od ustvarjenja sveta do Jezusa Kristusa. 1 ) 16. Kaj je v svetem pismu novega zakona? V svetem pismu novega zakona je to, kar je Bog razodel po Jezusu Kristusu in njegovih apostolih. 2 ) *) Sveto pismo starega zakona ima 21 zgodovinskih, 7 pod- učnih in 17 preroških knjig. Zgodovinske knjige so: 5 Mojze¬ sovih knjig; knjige: Jozvetova, sodnikov in Rutina; 4 knjige kraljev; 2 kroniški knjigi; knjige: Ezdrova, Nehemijeva, Tobijeva, Juditina in Esterina, in 2 knjigi Makabejcev. Podučne knjige so: Jobova knjiga, psalmi, Salomonovi pregovori, pridigar, visoka pesem, knjiga modrosti in Sirahova knjiga. — Preroške knjige so: knjige velikih prerokov, ki so bili: Izaija, Jeremija z Baruhom, Ecehijel in Danijel; in knjige malih prerokov, ki so bili: Ozej, Joel, Amos, Abdija, Jona, Mihej, Nahum, Habakuk, Sofonija, Hagej, Caharija in Malahija. 2 )Sveto pismo novega zakona ima 4 evangelije: sv. Ma¬ teja, sv. Marka, sv. Luka in sv. Janeza: dejanje apostolov sv. Luka; 14 listov sv. Pavla, 7 listov drugih apostolov in skrivno razodetje sv. Janeza. — Sv. Pavel je pisal te-le liste: 1 Rimljanom, 2 Korinčanom, 1 Galačanom, 1 Efežanom, 1 Filipljanom, 1 Kološanom, 2 Tesaloničanom, 2 Timoteju, 1 Titu, 1 Filemonu, 1 Hebrejcem; izmed drugih apostolov je pisal: sveti Jakob 1 list, sv. Peter 2, sv. Janez 3, sv. Juda Tadej 1. 14 17. Kaj je ustno izročilo? Ustno izročilo so tisti razodeti nauki, ki so jih apostoli sicer oznanjevali, pa ne zapisali. 1 ) 18. Ali je vera k zveličanju potrebna? Vera je k zveličanju neobhodno potrebna; zakaj „brez vere ni mogoče, dopasti Bogu“. (Hebr. 11,6.) 19. Kakšna mora biti naša vera? Naša vera mora biti: 1. splošna, 2. trdna, 3. živa, 4. stanovitna. 20. Kdaj je naša vera splošna? Naša vera je splošna,, če verujemo brez izjeme vse, kar uči katoliška cerkev. 21. Kdaj je naša vera trdna? Naša vera je trdna, če verujemo tako, da prav nič ne dvomimo. sjc 22. Kdaj je naša vera živa? Naša vera je živa, če živimo tako, kakor vera zahteva. 2 ) ') ..Bratje, stojte torej trdno in držite se izročil, ki ste se jih naučili ali po govorjenju ali po našem listu." (II. Tes. 2, 14.) 3 ) „Kakor je telo brez duše mrtvo, tako je mrtva tudi vera brez dcl.“ (Jak. 2, 26.) 15 ^23. Kdaj je naša vera stanovitna? Naša vera je stanovitna, če smo pripravljeni, raje dati vse, tudi življenje, kakor odpasti od vere ali jo zatajiti.’) 24. Ali zadostuje, da samo splošno verujemo, kar je Bog razodel? Nikakor ne zadostuje, da samo splošno verujemo, kar je Bog razodel, temveč si moramo prizadevati, da tudi posamezne razodete resnice natančneje spo¬ znavamo in verujemo. 25. Katere resnice moramo pred vsem natančno znati in verovati ? Pred vsem moramo natančno znati in verovati šest temeljnih resnic, namreč: 1. da je Bog; 2. da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje; 2 ) 3. da so tri božje osebe: Oče, Sin in sveti Duh; 4. da se je Bog Sin, druga božja oseba, včlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal; 5. da je človeška duša neumrjoča; 3 ) 6. da je milost božja k zveličanju potrebna?) ‘) Vzgled: sveti mučenci. ’) »Kdor hoče pristopiti k Bogu, mora verovati, da je, in da plačuje tiste, ki ga iščejo.” (Hebr. 11, 6.) ’) „Ne bojte se tistih, ki telo umore, duše pa ne morejo umoriti." (Mat. 10, 28.) 4 ) „Brez mene ne morete ničesar storiti." (Jan. 15, 5.) 16 26. Kaj nam je razven šest temeljnih resnic še zapo¬ vedano znati? Razven šest temeljnih resnic nam je še zapove¬ dano znati: 1. apostolsko vero; 2. Gospodovo molitev ali očenaš in češčenamarijo; 3. deset božjih in pet cerkvenih zapovedij; 4. sedem svetih zakramentov; 5. najpotrebnejše nauke o krščanski pravičnosti. 27. Ali je zadosti, da vero samo poznamo in v srcu hranimo? Nikakor ni zadosti, da vero samo poznamo in v srcu hranimo; moramo jo tudi na zunaj kazati z besedo in dejanjem. 1 ) 28. S katerim znamenjem posebno spoznava katoliški kristijan svojo vero? Katoliški kristijan svojo vero posebno spoznava z znamenjem svetega križa, ko se namreč pokriža. ^29. Kako se pokrižavamo? Pokrižavamo se na dvojen način: 1. tako, da s palcem desne roke naredimo križ na čelo, usta in prsi in pri tem izgovarjamo be¬ sede: „V imenu Ofčeta in Sij-na in svetega f Duha. Amen“; ali 2. tako, da se z desno roko dotaknemo čela in prsij, potem leve in desne rame ter ob enem izgovarjamo besede: „V imenu Očeta — in Sina — i n svetega — Duha. Amen/ ‘) Kdorkoli bo mene spoznal pred ljudmi, tega bom spoznal tudi jaz pred svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor pa mene zataji pred ljudmi, tega bom zatajil tudi jaz pred svojim Očetom, ki je v nebesih." (Mat. 10, 32. 33.) 17 30. Katere verske resnice posebno spoznavamo, kadar se pokrižamo? Kadar se pokrižamo, posebno spoznavamo ti dve verski resnici: 1. da so tri božje osebe; 2. da nas je Jezus Kristus s svojo smrtjo na križu odrešil. 31. Kje je v kratkem sestavljeno, kar mora verovati katoliški kristijan ? Kar mora verovati katoliški kristijan, je v kratkem sestavljeno v apostolski veroizpovedi ali „apostolski veri“. Pomni! Zahvali Boga za milost svete vere in drži se trdno naukov katoliške cerkve; zakaj, kakor pravi sv. Avguštin, »večjega bogastva, večjega zaklada ni, kakor je katoliška vera". Spoznavaj zmiraj očitno in pogumno svojo katoliško vero in zato se tudi nikdar ne sramuj znamenja svetega križa. — Blagor ti, če boš mogel kdaj reči s sv. Pavlom: »Dober boj sem bojeval,... vero ohranil." (II. Tim. 4, 7.) 2. Oddelek. O apostolski veroizpovedi. 32. Kako se glasi apostolska vera? Apostolska vera se glasi: „Verujem v Boga, Očeta vsemogočnega, stvar¬ nika nebes in zemlje. — In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega; — kateri je bil spočet od svetega Duha, rojen iz Marije De¬ vice ; — trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in v grob položen; — šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; — šel v nebesa, sedi na Srednji katekizem. 2 18 desnici Boga Očeta vsemogočnega; — od ondot bo prišel sodit žive in mrtve. —Verujem v sve¬ tega Duha; — sveto katoliško cerkev, občestvo svetnikov; — odpuščanje grehov; — vstajenje mesa ; — in večno življenje. — Amen.“ 33. Zakaj se apostolska vera imenuje „apostolska“? Apostolska vera se imenuje „apostolska“, ker izvira od apostolov. 34. Koliko delov ali členov ima apostolska vera? Apostolska vera ima dvanajst delov ali členov. Prvi člen apostolske vere. 35. Kako se glasi prvi člen apostolske vere? Prvi člen apostolske vere se glasi: „Verujem v Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. “ 36. Kaj nas uči prvi člen apostolske vere? Prvi člen apostolske vere nas uči: 1. da je Bog; 2. da se prva božja oseba imenuje Oče; 3. da je Bog ustvaril nebo in zemljo. 1. O Bogu. 37. Kaj je Bog? Bog je bitje, katero je samo od sebe in neskončno popolno. 1 ) ‘) »Jaz sem, ki sem.“ (II. Mojz. 3,14.) - »Gospod, tebi ga ni enakega; velik si ti, in veliko je tvoje ime v moči." (Jer. 10, 6.) 19 38. Kaj pomeni: Bog je sam od sebe? Bog je sam od sebe pomeni: Bog ni postal in svojih popolnostij ni dobil od nobenega drugega bitja. 39. Kaj pomeni: Bog je neskončno popoln? Bog je neskončno popoln pomeni: Bog ima vse dobre lastnosti v naj višji meri. 40. Katere lastnosti božje si moramo posebno zapomniti? Posebno si moramo zapomniti te-le lastnosti božje: Bog je zgolj duh, večen in nespremenljiv, povsod pričujoč in vseveden, neskončno moder in vse¬ mogočen, neskončno svet in pravičen, neskončno dobrotljiv in usmiljen, neskončno resničen in zvest. 41. Kaj pomeni: Bog je zgolj duh? Bog je zgolj duh pomeni: Bog je bitje, ki ima naj¬ popolnejši um in najpopolnejšo prosto voljo, telesa pa ne.’) 42. Kaj pomeni: Bog je večen? Bog je večen pomeni: Bog je vselej bil, je in bo vselej. 2 ) 43. Kaj pomeni: Bog je nespremenljiv? Bog je nespremenljiv pomeni: Bog je sam v sebi od vekomaj do vekomaj vedno isti. 3 ) J) „Bog je duh.“ (Jan. 4, 24.) 2 ) .Prodno so postale gore in je bila ustvarjena zemlja in nje okrog, si ti od vekomaj do vekomaj, o Bog!“ (Ps. 89, 2.) 3 ) „Jaz sem Gospod in se ne spreminjam/' (Mal. 3, 6.) 2- 20 44. Kaj pomeni: Bog je povsod pričujoč? Bog je povsod pričujoč pomeni: Bog je povsod, v nebesih in na zemlji.') 45. Kaj pomeni: Bog je vseveden? Bog je vseveden pomeni: Bog ve vse, preteklo, sedanje in prihodnje; ve tudi naše najskrivnejše misli. 2 ) 46. Kaj pomeni: Bog je neskončno moder? Bog je neskončno moder pomeni: Bog urejuje vse tako, da vselej doseže svoje najsvetejše na¬ mene. 3 ) 47. Kaj pomeni: Bog je vsemogočen? Bog je vsemogočen pomeni: Bog je ustvaril nebo in zemljo in vse, kar je; storiti more vse, kar hoče. 4 ) 48. Kaj pomeni: Bog je neskončno svet? Bog je neskončno svet pomeni: Bog hoče in ljubi samo dobro in sovraži vse hudo. 5 ) *) ,Kam pojdem pred tvojim duhom ? in kam pobežim pred tvojim obličjem ? Ako bi šel v nebo, si ti ondi; ako bi šel v pekel, si ti tukaj." (Ps. 138, 7. 8.) 2 ) »Nobena stvar ni nevidna pred njim, ampak vse je golo in odgrneno pred očmi tistega, kateremu nam bo treba dajati od¬ govor." (Hebr. 4, 13.) s ) »Kako veličastna so tvoja dela, o Gospod! vse si naredil v modrosti." (Ps. 103, 24.) 4 ) »Vse, karkoli hoče, stori Gospod na nebu, na zemlji, v morju in v vseh brezdnih." (Ps. 134, 6.) 5 ) »Jaz sem Gospod, vaš Bog; bodite sveti, ker sem jaz svet." (III. Mojz. 11, 44.) — Postava na Sinajski gori. (II. Alojz. 20.) 21 49. Kaj pomeni: Bog je neskončno pravičen? Bog je neskončno pravičen pomeni: Bog plačuje dobro in kaznuje hudo, kakor kdo zasluži.’) 50. Kaj pomeni: Bog je neskončno dobrotljiv? Bog je neskončno dobrotljiv pomeni: Bog je poln ljubezni do svojih stvarij; vse dobro imamo od njega. 2 ) 51. Kaj pomeni: Bog je neskončno usmiljen? Bog je neskončno usmiljen pomeni: Bog je pri¬ pravljen in voljan, odpustiti nam grehe in odvrniti hudo od nas. 3 ) 52. Kaj pomeni: Bog je neskončno resničen in zvest? Bog je neskončno resničen in zvest pomeni: vse, kar Bog reče, je res, in kar obljubi ali zažuga, gotovo izpolni?) Pomni! Veseli se neskončne popolnosti božje in ljubi Boga nad vse; samo on more osrečiti tvoje srce. »Kaj imam v nebesih, in kaj ljubim na zemlji, kakor tebe ? . . . Bog mojega srca in delež moj je Bog vekomaj." (Ps. 72, 25. 26.) *) Bog »sodi brez- ozira na zunanjo veljavo vsakega po njegovem delu." (I. Petr. 1, 17.) — Vzgled: bogatin in ubogi Lazar. (Luk. 16, 19. nasl.) ■j »Kaj imaš, česar bi ne bil prejel?" (I. Kor. 4, 7.) 3 ) »Kakor resnično živim, pravi Gospod, nočem smrti hudob¬ neža, temveč, da se ... vrne s svojega pota in živi." (Eceh. 33,11.) — Vzgled: Ninive (Jon. 3,); izgubljeni sin. (Luk. 15,11. nasl.) 4 ) »Bog ni ko človek, da bi lagal; tudi ne ko sin človekov, da bi se spreminjal. Rekel je, in ne bi storil? Govoril je, in ne bi izpolnil?" (IV. Mojz. 23, 19.) 22 2. O treh božjih osebah. 53. Ali je več, kakor en Bog ? Le en Bog je.') 54. Koliko je oseb v Bogu? V Bogu so tri osebe. 55. Kako se imenujejo tri božje osebe? Tri božje osebe se imenujejo : prva Oče, druga Sin, tretja sveti Duh. 2 ) 56. Ali je vsaka božja oseba pravi Bog? Vsaka božja oseba je pravi Bog: Oče je pravi Bog, Sin je pravi Bog, sveti Duh je pravi Bog; in vendar je le en Bog. 57. Zakaj so tri božje osebe le e n Bog ? Tri božje osebe so le en Bog, ker imajo vse tri le eno in isto nerazdeljivo bistvo in naravo ali naturo in zato tudi iste božje lastnosti. 58. Kako se razločujejo tri božje osebe med seboj? Tri božje osebe se razločujejo tako med seboj: Oče je sam od sebe od vekomaj; Sin je rojen od Očeta od vekomaj; sveti Duh izhaja zajedno od Očeta in Sina od vekomaj. 3 ) ') »Jaz sem Gospod, in ni drugega več; razven mene ni Boga. 11 (Iz. 45, 5.) ’) »Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega Duha/ (Mat. 28, 19.) — Jezusov krst. (Mat. 3, 13. nasl.) 3 ) »Gospod mi je rekel: Moj Sin siti, danes'sem te rodil. 11 (Ps. 2, 7.) — »Kadar pa pride Tolažnik, katerega vam pošljem od Očeta, Duh resnice, kateri izhaja od Očeta, on bo pričeval o meni/ (Jan. 15, 26.) 23 >jc 59. Katera dela se prilastujejo posameznim božjim osebam? Posameznim božjim osebam se prilastujejo ta-le dela: Očetu stvarjenje, Sinu odrešenje, svetemu Duhu posvečenje. 60. Kako se imenujejo tri božje osebe skupaj? Tri božje osebe skupaj se imenujejo presveta Trojica. (Praznik presvete Trojice.) Pomni! Moli nepojmljivo skrivnost presvete Trojice v ponižni veri in zahvali Očeta, ki te je ustvaril, Sina, ki te je odrešil, in svetega Duha, ki te je posvetil. „Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, zdaj in vselej in na vekomaj. Amen. 0 Nikdar ne pozabi, kar si presveti Trojici slovesno obljubil pri svetem krstu. 3. O stvarjenju, ohranjenju in vladanju sveta. 61. Zakaj imenujemo Boga „stvarnika nebes in zemlje"? Boga imenujemo „stvarnika nebes in zemlje", ker je ustvaril ves svet: nebo in zemljo in vse, kar je. 1 ) 62. Kaj pomeni beseda „ustvariti“? Beseda „ustvariti" pomeni: iz nič kaj narediti. 63. Čemu je Bog ustvaril svet? Bog je ustvaril svet: 1. v svojo čast; 2. v blagor stvarem. ‘) „V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo/ (I. Mojz. 1,1.) 24 64. Kako skrbi Bog za ustvarjeni svet? Bog skrbi za ustvarjeni svet tako, da ga neprene¬ homa ohranjuje in vlada. 65. Kaj pomeni: Bog ohranjuje svet? Bog ohranjuje svet pomeni: Bog stori s svojo vsemogočnostjo, da obstoji ves svet in vsaka stvar, dokler on hoče. 1 ) 66. Kaj pomeni: Bog vlada svet? Bog vlada svet pomeni: Bog vodi in obrača vse na dobro; nič se ne zgodi, če on noče, ali če on ne pripusti. 2 ) 67. Kako imenujemo skrb, s katero Bog vse ohranjuje in vlada? Skrb, s katero Bog vse ohranjuje in vlada, ime¬ nujemo božjo previdnost. Po mni! Zaupaj vedno trdno in otroško v božjo previdnost, ki ti hoče vselej le dobro, in nikar ne toži o božjih naredbah. „Tistim, ki ljubijo Boga, služi vse k dobremu.“ (Rimlj. 8, 28.) 4. O angelih. 68. Katere so najimenitnejše stvari božje? Najimenitnejše stvari božje so angeli. 69. Kaj so angeli ? Angeli so zgolj duhovi, to je take stvari, ki imajo um in prosto voljo, telesa pa ne. 3 ) ‘) .Kako bi moglo kaj obstati, ako biti nehotel?“ (Modr.ll,26.) 2 ) B Ali se ne prodasta dva vrabca za en vinar ? In ne eden izmed njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vaši lasje na glavi pa so vsi prešteti? (Mat. 10, 29, 30.) 3 ) Sveto pismo omenja devet angelskih vrst ali ki so tem popolnejši, kolikor višji, in sicer: angele, nadangele, prvaštva, oblasti, moči, gospodstva, prestole, kerubine in serafine. (Efez. 1, 21; Kološ. 1, 16.) 25 70. Čemu je Bog ustvaril angele? Bog je ustvaril angele, da ga molijo in ljubijo, mu služijo in ljudi varujejo.') 71. Kakšni so bili angeli, ko jih je Bog ustvaril? Ko je Bog angele ustvaril, bili so dobri in srečni; obdarjeni so bili s posvečujočo milostjo božjo in z mnogimi popolnostmi. 72. Ali so vsi angeli ohranili milost božjo? Angeli niso vsi ohranili milosti božje; mnogi so jo izgubili z grehom napuha. 73. Kako je Bog kaznoval napuhnene angele? Bog je kaznoval napuhnene angele s tem, da jih je vekomaj zavrgel in pahnil v pekel. 2 ) 74. Kako pravimo zavrženim angelom? Zavrženim angelom pravimo hudiči. 75. Kako je Bog poplačal dobre angele? (T Dobre angele je Bog poplačal z večnim zveličanjem v nebesih. 3 ) *) »Hvalite Gospoda vsi njegovi ^ngeli; ki, mogočni v moči, izpolnjujete njegovo voljo.“ (Ps. 102, 20.) — »Svojim angelom je zapovedal zavoljo tebe, naj te varujejo na vseh tvojih potih.“ (Ps. 90, 11.) — Vzgled: Lot (I. Mojz. 19.); Tobija (Tob. 5. nasl.) 2 ) »Bog tudi angelom, ki so grešili, ni zanesel, temveč jih je s peklenskimi vrvmi v brezdno potegnil in jih izročil v trpljenje. 8 (II. Petr. 2, 4.) 3 ) »Njih angeli v nebesih vedno gledajo obličje mojega Očeta, ki je v nebesih/ (Mat. 18, 10.) 26 76. Kakšni so dobri angeli do nas? Dobri angeli so nam blagohotni: nas ljubijo in varu¬ jejo na duši in na telesu, opominjajo k dobremu in prosijo za nas. 77. Kako pravimo angelom, katere je Bog posebno odločil, da nas varujejo? Angelom, katere je Bog posebno odločil, da nas varujejo, pravimo angeli varuhi. (Praznik svetih angelov varuhov.) 78. Kakšno dolžnost imamo do svojih angelov varuhov? Do svojih angelov varuhov imamo dolžnost, da jih častimo in na pomoč kličemo, da poslušamo njihove opomine in smo jim hvaležni. 79. Kakšni so hudobni duhovi proti nam? Hudobni duhovi so nam sovražni: črtijo in za¬ vidajo nas ter nas napeljujejo v greh; želč nam škodovati na duši in na telesu ter nas večno po¬ gubiti. ') Pomni! Posnemaj dobre angele: bodi čist, voljen za vse dobro in pobožen ; vedi se lepo in spodbudno pri službi božji; pomagaj bližnjemu k vsemu dobremu. — Varuj se, da ne postaneš z grehom podoben hudobnim duhovom ali celo njihov pomočnik, ko bi namreč druge zapeljeval v greh. 5. O človeku. 80. Katera je za angeli najimenitnejša stvar božja? Za angeli je človek najimenitnejša stvar božja. ‘) Vzgledi: Eva (I. Mojz. 3.); Job (Job 2.); Juda Iškarijot (Jan. 13, 2.); obsedenci. 27 81. Iz česa je človek? Človek je iz telesa in neumrjoče duše, ki je po svoji naravi (ali naturi: podoba božja.') 82. Zakaj je človeška duša po svoji naravi podoba božja? Človeška duša je po svoji naravi podoba božja, ker je neumrjčč duh ter ima um in prosto voljo. 83. Cernu je Bog ustvaril človeka? Bog je ustvaril človeka, da ga spoznava in časti, ga ljubi in mu služi ter se tako večno zveliča. 2 ) 84. Ali se more človek zveličati samo s svojimi na¬ ravnimi močmi? Človek se ne more zveličati samo s svojimi narav¬ nimi močmi; ker zveličanje, za katero je od Boga namenjen, je nadnaravno in se torej more doseči le z nadnaravnimi pripomočki svete vere in milosti božje. 85. Kako je bilo ime prvima človekoma? Prvima človekoma je bilo ime Adam in Eva, ki sta prva roditelja vsega človeškega rodu. 86. Kakšna sta bila prva človeka, ko ju je Bog Ustvaril? Ko je Bog ustvaril prva človeka, bila sta dobra in srečna; ker: 1. imela sta posvečujočo milost božjo, bila sta sveta in pravična in tako nadnaravno Bogu podobna; ') »Naredil je Gospod Bog človeka iz ila zemlje, in je vdihnil v njegovo obličje duha življenja, in bil je človek živa stvar.“ (I. Mojz. 2, 7.) — »Naredimo človeka po svoji podobi in sličnosti." (I. Mojz. 1, 26.) 2 ) »Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca." (Mat. 22, 37.) — Bog »hoče, da bi bili zveličani vsi ljudje in bi prišli k spoznanju resnice." (I. Tim. 2, 4.) 28 2. bila sta otroka božja in imela sta pravico do nadnaravnega zveličanja v nebesih; 3. imela sta globoko spoznanje in voljo nagneno k dobremu; 4. živela sta v raju, prosta vsakeršnega trpljenja in neumrjoča tudi po telesu. 87. Ali sta prva človeka od Boga podeljene darove prejela samo zase? Prva človeka od Boga podeljenih darov nista pre¬ jela samo zase, temveč tudi za svoje potomce, ki bi jih bili po njih podedovali. 88. Ali sta prva človeka ostala dobra in srečna? Prva človeka nista ostala dobra in srečna; hudo sta se pregrešila in sta tako postala nesrečna na duši in na telesu. 89. S čim sta se prva človeka hudo pregrešila? Prva človeka sta se s tem hudo pregrešila, da sta zapeljana od hudobnega duha, jedla sad drevesa, ki ga jima je bil Bog prepovedal. 90. Kako sta postala prva človeka vsled svojega greha nesrečna na duši in na telesu? Prva človeka sta postala vsled svojega greha ne¬ srečna na duši in na telesu tako-le: 1. izgubila sta posvečujočo milost božjo, in zato tudi nista bila več nadnaravno Bogu podobna; 2. nehala sta biti otroka božja, izgubila sta pravico do večnčga zveličanja, in zaslužila sta večno pogubljenje; 3. njuno spoznanje je oslabelo, in njuna volja se je nagnila k hudemu; 4< izgnana sta bila iz raja, morala sta mnogo trpeti in nazadnje umreti. 29 91. Ali je Adamov greh škodoval samo prvima člove¬ koma ? Adamov greh ni škodoval Samo prvima človekoma; s svojimi hudimi nasledki je prešel tudi na nas, ki smo Adamovega rodu.') 92. Kako se pravi grehu, ki je prešel od prvih starišev tudi na nas? Grehu, ki je prešel od prvih starišev tudi na nas, pravi se izvirni ali podedovanigreh, ker ga nismo storili sami, temveč smo ga takorekoč podedovali. 93. Kdo edini je bil obvarovan izvirnega greha? Blažena Devica Marija edina je bila obvarovana izvirnega greha, in to po posebni milosti božji z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa. (Praznik brezmadežnega spočetja Device Marije, 8. decembra.) 94. Zakaj je bila blažena Devica Marija obvarovana izvirnega greha? Blažena Devica Marija je bila obvarovana izvirnega greha, ker je bila izbrana za mater Sinu božjemu. 95. Kaj je Bog storil, da bi se ljudje tudi po grehu prvih starišev mogli zveličati? Da bi se ljudje tudi po grehu prvih starišev mogli zveličati, se jih je Bog usmilil in je obljubil Od¬ rešenika že prvima človekoma. 1 2 ) 96. Kdaj je prišel obljubljeni Odrešenik na svet? Obljubljeni Odrešenik je prišel na svet kakih štiri tisoč let potem, ko je Bog ustvaril prva dva človeka. 1 ) »Kakor je po enem človeku greh prišel na svet in po . grehu .smrt, in tako je nad vse ljudi prišla smrt, ker so vsi v njem^grešili? (Rimlj. 5, 12.) 2 ) »Sovraštvo bom naredil med teboj in med ženo, in med tvojim zarodom in njenim zarodom; ona ti bo glavo strla, in ti boš zalezovala njeno peto/ (I. Mojz. 3, 15.) 30 97. Kdo je obljubljeni Odrešenik? Obljubljeni Odrešenik je Jezus Kristus. Pomni! Zahvali Boga, da te je ustvaril po svoji podobi, in sovraži greh, ki je zanesel vso nesrečo na svet. Zahvali pa tudi Boga, da te ni na večno zavrgel kakor napuhnene angele, temveč ti je poslal Odrešenika. Drugi člen apostolske vere. 98. Kako se glasi drugi člen apostolske vere? Drugi člen apostolske vere se glasi: „In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega/ 99. Kaj nas uči drugi člen apostolske vere? Drugi člen apostolske vere nas uči, da je Jezus Kristus 1. edini Sin Boga Očeta; 2. Bog in človek skupaj; 3. naš Gospod. ♦ 100. Kaj pomeni ime „Jezus“? Ime „Jezus“ pomeni: Odrešenik ali Zveličar. 1 ) (Praznik presvetega imena Jezusovega.) 101. Zakaj se imenuje Jezus Odrešenik ali Zveličar? Jezus se imenuje Odrešenik ali Zveličar, ker nas je greha in pogubljenja odrešil in nam prinesel milost in zveličanje. 102. Kaj pomeni ime „Krist^“? Ime „Kristus“ pomeni tisto, kar ime Mesija, nam¬ reč: Maziljenec. *) „Imenuj njegovo ime Jezus; on bo namreč odrešil svoje ljudstvo njih grehov." (Mat. 1, 21.) 31 103. Zakaj se imenuje Jezus Maziljenec? Jezus se imenuje Maziljenec, ker se je v stari za¬ vezi najvišja čast in oblast podeljevala z mazilje¬ njem, in ker ima Jezus vso čast in oblast kot naš naj višji učenik, duhovnik in kralj.’) 104. Zakaj se imenuje Jezus „edin|*‘ Sin božji? Jezus se imenuje „edini £1 Sin božji, ker je samo on pravi božji Sin. 105. Zakaj pravimo: Jezus Kristu| je Bog in človekskupaj? Jezus Kristus je Bog in človek skupaj, pravimo zato, ker je od vekomaj Bog in si je v času pri¬ vzel tudi človeško naravo, to je dušo in telo, ter se je tako včlovečil?) 106. Koliko narav je v Jezusu Kristlu ? V Jezusu Kristusu ste dve naravi: božja in človeška. 107. Koliko oseb je v Jezusu Kristli? V Jezusu Kristusu je le ena oseba, in sicer božja, ki združuje v sebi božjo in človeško naravo. 108. Čemu se je Sin božji včlovečil? Sin božji se je včlovečil, da bi nas s svojo smrtjo na križu odrešil in večno zveličal. 109. Zakaj se imenuje Jezus Krista „naš Gospod 11 ? Jezus Kristus se imenuje „naš Gospod 11 , ker je Bog in naš Odrešenik in smo torej mi popolnoma njegova last. *) Jezusa iz Nazareta je „Bog mazilil s svetim Duhom in z močjo/ (Dej. ap. 10, 38.) 2 ) „In Beseda je meso postala, in je med nami prebivala/ 1 (Jan. 1, 14.) 32 110. Odkod vemo, da je Jezus Kristus Sin božji in pravi Bog? Da je Jezus Kristus Sin božji in pravi Bog, vemo: 1. ker je to pričeval nebeški Oče; 1 ) 2. ker je to zatrjeval Jezus Kristus sam; 2 ) 3. ker so to učili apostoli; 3 ) 4. ker to vedno uči katoliška cerkev. 111. Odkod vemo, da je Jezus Krist^ obljubljeni Od¬ rešenik? Da je Jezus Kristus obljubljeni Odrešenik, vemo odtod, ker se je v Jezusu Kristusu izpolnilo vse, kar so o Odrešeniku napovedovali preroki, in naznanjale predpodobe. 112. Kaj so preroki napovedovali o Odrešeniku? Preroki so napovedovali o Odrešeniku: 1. kdaj bo prišel na svet, in kje se bo rodil; 4 5 ) 2. da bo čudeže delal, trpel in umrl; 3 ) ‘) »Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam dopadenjei" (Mat 3, 17.) 2 ) »In veliki duhoven (Kajfa) mu je rekel: Zarotim te pri živem Bogu, da nam poveš, ali si ti Kristus, Sin božji?" (Mat. 26, 63.) — »Jezus pa mu je rekel: Jaz sem.“ (Mark. 14, 62.) 3 ) »Odgovoril je Simon Peter in rekel: Ti si Kristus, Sin živega Boga." (Mat. 16,16.) — »Tomaž je odgovoril in mu rekel: Moj Gospod in moj Bog.“ (Jan. 20, 28.) 4 ) »Kraljeva palica ne bo vzeta od Juda ..., dokler ne pride tisti, ki ima biti poslan, in katerega čakajo narodi." (I. Mojz. 49,10.) — »Tako je pisano po preroku: In ti, Betlehem, zemlja Judova, nisi n lkakor najmanjši med vojvodi Judovimi; zakaj iz tebe pride vojvoda, kateri bo vladal mdjETjudstvo Izrael." (Mat. 2, 5. 6.) 5 ) »Bog sam bo prišel in vas bo rešil. Tedaj se bodo odprle slepim oči, in ušesa gluhih bodo odmašena. Tedaj bo kraljevi skakal kakor jelen, in jezik mutastih se bo razvezal." (Iz. 35, 4—6.) 33 3. da bo od mrtvih vstal in v nebesa šel;') 4. da bo ustanovil sveto cerkev, katera nikdar ne bo prenehala. 2 ) ><: 113. Katere so najimenitnejše predpodobe Odrešenika? Najimenitnejše predpodobe Odrešenika so: Abel, Melhizedek in Izaak, egiptovski Jožef in Jona ; velikonočno jagnje in bronasta kača. Pomni! ^Hvaljen bodi Jezus Kristus — na veke!" Nje¬ govi, to je našega Gospoda in Odrešenika, hočemo biti; ..zakaj nobeno drugo ime pod nebom ni dano ljudem, v katerem bi mi mogli zveličani biti? (Dej. ap. 4, 12.) Tretji člen apostolske vere. 114. Kako se glasi tretji člen apostolske vere? Tretji člen apostolske vere se glasi: „Kateri je bil spočet od svetega Duha, rojen iz Marije Device.“ 115. Kaj nas uči tretji člen apostolske vere ? Tretji člen apostolske vere nas uči, kako se je Sin božji včlovečil. 116. Kako se je včlovečil Sin božji? Sin božji se je včlovečil tako, da si je čudežno, z močjo svetega Duha, privzel človeško naravo. 3 ) (Praznik Marijinega oznanjenja, 25. marca.) — „Moje roke in moje noge so mi prebodli, vse moje kosti so prešteli; . . . moja oblačila so si razdelili, in za mojo suknjo so vadljali." (Ps. 21, 17—19.) ’) „Ne boš pustil moje duše v peklu, in tudi ne boš pri¬ pustil svojemu Svetemu videti trohnobe." (Ps. 15, 10.) a ) „On bo gospodoval od morja do morja ... In molili ga bodo vsi kralji zemlje, vsi narodi mu bodo služili." (Ps. 71, 8.11.) 3 ) „Sveti Duh bo prišel v te (Marija), in moč Najvišjega te bo obsenčila." (Luk. 1, 35.) Srednji katek. 3 34 117. Koga ima Jezus Krist^ kot človek za mater? Jezus Kristus ima kot človek blaženo Devico Marijo za mater. 118. Zakaj se imenuje Marija „Mati božja“? Marija se imenuje „Mati božja“, ker je rodila Jezusa Kristusa, ki je Bog in človek skupaj?) 119. Zakaj se imenuje Marija „blažena Devica“? Marija se imenuje „blažena Devica“, ker je ostala vedno devica in jo moramo slaviti nad vse device?) 120. Aii ima Jezus Kristus kot človek očeta? Jezus Kristus kot človek nima očeta; Jožef, ženin Marijin, je bil samo rednik Jezusa Kristusa. (Praznik sv. Jožefa, 19. marca.) 121. Kje je bil Jezus Kristus rojen? Jezus Kristus je bil rojen v Betlehemu v hlevu. (Božič, 25. decembra.) 122. Kdo je oznanil rojstvo Jezusa Kristusa? Rojstvo Jezusa Kristusa so oznanili: 1. angeli pastirjem; 2. zvezda modrim v jutrovi deželi; 3. modri kralju Herodu in pismarjem; 4. sveti Duh starčku Simeonu in prerokinji Ani v Jeruzalemu; 5. Simeon in Ana ljudstvu v templu. ‘) „Od kod to meni, da pride mati mojega Gospoda k meni?“ (Luk. 1, 43.) 2 ) »Glej, Devica bo spočela in sina rodila. 2 (Iz. 7, 14.) — »Odslej me bodo blagrovali vsi narodi. 1 ' (Luk. 1, 48.) 35 123. Kaj vemo iz Jezusovih otroških let? Iz Jezusovih otroških let vemo to-le: 1. osmi dan po rojstvu je dobil pri obrezovanju ime Jezus; 2. štirideseti dan ga je Marija darovala v templu; 3. modri iz j utr o ve dežele so ga prišli molit in so mu darovali zlata, kadila in mire; 4. Herodovemu zalezovanju je ušel v Egipt; po Herodovi smrti sta ga pa Jožef in Marija pri¬ peljala v Nazaret. (1. Praznik obrezovanja Gospodovega ali novo leto. 2. svečnica, 2. februarja. 3. praznik razglašenja Gospodovega ali sveti trije kralji, 6. januarja. 4. god nedolžnih otročičev, 28. decembra.—Sveta družina.) 124. Kaj vemo iz Jezusove mladosti? Iz Jezusove mladosti vemo to-le: 1. ko je bil dvanajst let star, šel je s svojimi stariši k velikonočnemu prazniku v Jeruzalem in je tam zaostal; tretji dan pa so ga našli v templu; 2. bil je pokoren svojim starišem, rastel je v sta¬ rosti, modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh in živel je nepoznan, dokler ni začel javno učiti. 125. Kdaj je začel Jezus javno učiti? Jezus je začel javno učiti, ko je bil trideset let star. 126. Kaj se je zgodilo, predno je začel Jezus učiti? Predno je začel Jezus učiti, se je zgodilo to-le: 1. Janez Krstnik je oznanjeval pokoro in pričal, da je Jezus jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta; 2. Jezus je bil krščen od Janeza Krstnika v reki Jordanu; (Praznik svetega Janeza Krstnika, 24. junija.) 3'* 36 3. pri krstu se je prikazal sveti Duh v golobji podobi nad Jezusom, in Bog Oče se je oglasil: „Ta je moj ljubi Sin, nad katerim imam do- padenje“ (Mat. 3, 17); 4. po nagibu svetega Duha je šel Jezus v puščavo, kjer se je postil štirideset dnij in štirideset nočij; potem ga je hudobni duh skušal, in angeli so mu stregli. (Štiridesetčlanski post.) 127. Kako je Jezus učil? Jezus je tako-le učil: 1. hodil je po svoji domovini od kraja do kraja, in je povsod dobrote skazoval; ■ 2. sprejemal je učence in izmed njih si izbral dva¬ najst apostolov; 3. učil je resnice, katere moramo verovati, in čed¬ nosti, katere si moramo pridobivati. 128. S čim je Jezus spričal resnico svojega nauka? Jezus je spričal resnico svojega nauka: 1. s svetostjo svojega življenja; ’) 2. z dokazi svetega pisma; 2 ) 3. s čudeži in prerokbami. 3 ) jjc 129. Kakšne čudeže je Jezus delal? Jezus je delal raznovrstne čudeže; spremenil je, na primer, vodo v vino in nasitil dvakrat na tisoče ljudij z malo kruhi in ribami; izganjal hudobne ‘) »Kdo izmed vas me bo greha prepričal ?“ (Jan. 8, 46.) 2 ) »Preiskujete pisma, . . Jin ona so, ki o meni pričujejo/ (Jan. 5, 39.) 3 ) »Dela, katera jaz delam, pričujejo o meni, da me je Oče poslal/ (Jan. 5, 36.) 37 duhove in pomiril vihar na morju; ozdravljal samo s svojo besedo vsakovrstne bolnike, obujal mrtve in sam veličastno vstal od mrtvih. 130. Kakšne prihodnje reči je Jezus napovedal? Jezus je napovedal, da ga bo Juda izdal in Peter zatajil ; kako bo umrl, in da bo vstal od mrtvih; da bo šel v nebesa in poslal svetega Duha; da bo Jeruzalem razdejan, in še mnogo drugih rečij. 131. Ali so vsi verovali v Jezusa? Niso vsi verovali v Jezusa; zlasti veliki duhovni, pismarji in farizeji so ga sovražili zavoljo njego¬ vega nauka in ga skušali umoriti. Pomni! Zahvali Boga, da se je iz ljubezni do tebe včlo- večil; trdno se drži njega in njegovega nauka in hodi za njim. On ti kliče : .Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razven po meni/ (Jan. 14, 6.) Četrti člen apostolske vere. 132. Kako se glasi četrti člen apostolske vere? Četrti člen apostolske vere se glasi: „Trpel pod Pon- cijem Pilatom, križan bil, umrl in v grob položen/ 1 133. Ali je Jezus Kristus trpel kot Bog ali kot človek? Jezus Kristus je trpel le kot človek; zakaj kot Bog ni mogel trpeti. 134. Kaj je Jezus Kristus trpel? Jezus Kristus je trpel neizrekljivo velike bolečine na duši in na telesu. 38 135. Kaj je trpel Jezus na duši? Na duši je Jezus trpel veliko bridkost in žalost, zaničevanje in zasramovanje, obrekovanje in druge krivice.') 136. Kaj je trpel Jezus na telesu? Na telesu je Jezus trpel mnogo muk, udarcev in hudih ran; bil jt bičan, s trnjem kronan in križan. 137. Kdo je obsodil Jezusa v smrt na križu? Poncij Pilat, oblastnik Judeje, je obsodil Jezusa v smrt na križu, in sicer iz strahu pred Judi. 138. Kdo je tožil Jezusa Pilatu? Veliki duhovni in pismarji so iz sovraštva in za¬ visti Jezusa po krivem tožili Pilatu, češ, da je Boga preklinjal, in da je hotel postati judovski kralj. 139. Kje je bil Jezus križan? Jezus je bil križan na gori Kalvariji, blizu Jeruza¬ lemskega mesta, in je na križu umrl, ko se je nje¬ gova duša ločila od telesa. 2 ) (Veliki petek.) sfc 140. Ali se je pri Jezusovi smrti božja narava ločila od človeške? Pri Jezusovi smrti se božja narava ni ločila od člo¬ veške, ampak ostala je združena z dušo in s telesom. j) »Moja duša je žalostna do smrti? (Mat. 26, 38.) 2 ) »Jezus je zavpil z velikim glasom in rekel: Oče, v tvoje roke izročim svojo dušo/ (Luk. 23, 46.) Po teh besedah Je glavo nagnil in dušo izdihnil/ (Jan. 19, 30.) 39 141. Kateri čudeži so se godili ob Jezusovi smrti? Ob Jezusovi smrti so se godili ti-le čudeži: solnce je otemnelo, pregrinjalo v templu se je pretrgalo, zemlja se je tresla, skale so pokale, grobi so se odpirali, in vstalo je mnogo mrtvih. 142. Kdo je pokopal Jezusovo telo? Jožef Arimatejec in Nikodem sta pokopala Jezusovo telo; položila sta je v nov, v skalo vsekan grob, kamor-še nihče ni bil položen. Pomni! „Glej, jagnje božje, glej, katero odjemlje greh sveta/ (Jan. 1, 29.) -Bog je svet tako ljubil, da je dal svo¬ jega edinega Sina, da, kdorkoli vanj veruje, se ne pogubi, temveč ima večno življenje/ (Jan. 3, 16.) — Premišljuj Je¬ zusa na križu ; „vse kaže ljubezen: glava je nagnena, da bi te poljubila ; roke so razprostrte, da bi te objele; srce je odprto, da bi te sprejelo v se/ (Sv. Avguštin.) Peti člen apostolske vere. 143. Kako se glasi peti člen apostolske vere? Peti člen apostolske vere se glasi: „Sel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal.“ 144. Kaj pomenijo besede: „šel pred pekel"? Besede: „šel pred pekel“ pomenijo, da je šla Jezu¬ sova duša po smrti v predpekel. 1 ) 145. Kaj je predpekel? Predpekel je kraj, kjer so duše pravičnih, pred Kri¬ stusom umrlih, mirno in brez bolečin pričakovale Odrešenika. ‘) On je bil „umorjen po mesu, oživljen pa v duhu, v ka¬ terem je prišel tudi k duhovom, ki so bili v ječi, in jim ozna¬ njeval/ (I. Petr. 3, 18. 19.) 40 146. Zakaj je šel Jezus pred pekel? Jezus je šel pred pekel, da je oznanil dušam pra¬ vičnih njihovo odrešenje. 147. Kaj pomenijo besede: „od mrtvih vstal“? Besede „od mrtvih vstal 11 pomenijo, da je Jezus Kristus z lastno močjo svojo dušo zopet združil s telesom, in da je neumrjoč in častit prišel iz za¬ prtega groba. (Velika noč.) 148. Kdo spričuje, da je Jezus Kristus res od mrtvih vstal? Da je Jezus Kristus res od mrtvih vstal, spričujejo apostoli, ki so ga po njegovem vstajenju večkrat videli in se ga dotikali, ž njim govorili in jedli ter celo dali svoje življenje za resničnost njego¬ vega vstajenja. Pomni! „Kakor je Kristus vstal od mrtvih..., tako hodimo tudi mi v novem življenju." (Rimlj. 6, 4.) ^Resničen je nauk : ako namreč ž njim umijemo, bomo tudi ž njim živeli; ako ž njim trpimo, bomo tudi ž njim kraljevali." (II. Tim. 2,11. 12.) Sesti člen apostolske vere. 149. Kako se glasi šesti člen apostolske vere? Sesti člen apostolske vere se glasi: „Sel v nebesa, sedi na desnici Boga, Očeta vsemogočnega. 11 150. Kdaj je šel Jezus v nebesa? Jezus je šel v nebesa štirideseti dan po svojem vstajenju. (Kristusov vnebohod.) 151. Kako je šel Jezus Kristus v nebesa? Jezus Kristus je šel z lastno močjo, z dušo in telesom, vpričo svojih učencev, z Oljske gore v nebesa. 41 152. Kaj se pravi: Jezus „sedi na desnici Boga, Očeta vsemogočnega 11 ? Jezus „sedi na desnici Boga, Očeta vsemogočnega 11 se pravi: Jezus ima tudi kot človek najvišjo oblast in čast nad vsem v nebesih in na zemlji.') Pomni! Oziraj se v boju in trpljenju kvišku proti nebesom, kjer je tudi tebi pripravljeno prebivališče. »Iščite, kar je gori, kjer je Kristus, sedeč na desnici božji; hrepenite po tem, kar je zgoraj, ne pa po tem, kar je na zemlji. 11 (Kol. 3, 1. 2.) Sedmi člen apostolske vere. 153. Kako se glasi sedmi člen apostolske vere? Sedmi člen apostolske vere se glasi: „Od ondot bo prišel sodit žive in mrtve. 11 154. Kdaj bo Jezus zopet prišel ? Jezus bo zopet prišel z nebes sodnji dan, to je ob koncu sveta, z veliko močjo in veličastvom. * 2 ) 155. Čemu bo Jezus sodnji dan zopet prišel? Jezus bo sodnji dan zopet prišel sodit vse ljudi: žive in mrtve, dobre in hudobne. 3 ) ’) »Ponižal je samega sebe in bil pokoren do smrti, do smrti pa na križu. Zato ga je Bog tudi povišal in mu dal ime, katero je nad vsa imena, da se v imenu Jezusovem pripogiba vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik spričuje, da je gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta/ (Filiplj. 2, 8—11.) 2 ) »Videli bodo Sina človekovega priti v oblakih neba z veliko močjo in veličastvom/ (Mat. 24, 30.) s ) »Mi vsi se moramo pokazati pred sodnjim stolom Kri¬ stusovim, da prejme vsakdo v svojem telesu, kakor je storil, ali dobro ali hudo/ (II. Kor. 5, 10 ) 42 156. Kako imenujemo sodbo sodnjega dne? Sodbo sodnjega dne imenujemo poslednjo, splošno ali vesoljno sodbo, ker je ta sodba zadnja, in ker bo ta dan Jezus Kristus sodil vse ljudi celega sveta. 157. Kako bo Jezus Kristus sodnji dan ljudi sodil? Jezus Kristus bo sodnji dan ljudi tako sodil: 1. ločil bo dobre od hudobnih; 2. razkril bo pred vsem svetom, kar so ljudje storili dobrega in hudega; 3. sprejel bo dobre v nebesa, hudobne pa pahnil v pekel. 1 ) Pomni! Jezus, ki je kot Odrešenik prišelubožen nasvet in prebiva med nami skrit v najsvetejšem zakramentu, pride zopet slaven kot oster sodnik. — Kam bo obsodil tebe ? Osmi člen apostolske vere. 158. Kako se glasi osmi člen apostolske vere? Osmi člen apostolske vere se glasi: „Verujem v svetega Duha/ 159. Kdo je sveti Duh? Sveti Duh je: 1. tretja božja oseba; 2. pravi Bog; 3. Tolažnik, katerega je obljubil Jezus Kristus poslati svoji cerkvi. ‘) „Takrat poreče kralj tistim, kateri bodo na njegovi des¬ nici: Pridite blagodarjeni mojega Očeta, posedite kraljestvo, ka¬ tero vam je pripravljeno od začetka sveta . . . Potlej poreče tudi tistim, kateri bodo na levici: Poberite se izpred mene, prekleti, v večni ogenj, kateri je pripravljen hudobnemu duhu in njegovim angelom." (Mat. 25, 34. 41.) 43 160. Zakaj se imenuje tretja božja oseba „sveti“ Duh? Tretja božja oseba se imenuje „syeti“ Duh, ker nas posvečuje, in ker iz nje izhaja vsa svetost 161. Kdaj je poslal Jezus Kristus svoji cerkvi svetega Duha? Jezus Kristus je poslal svoji cerkvi svetega Duha deseti dan po svojem vnebohodu, to je binkoštni praznik, ko so se nad glavami apostolov prikazali goreči jeziki. (Binkoštni praznik.) ijs 162 Kaj je storil sveti Duh v apostolih? Sveti Duh je : 1. apostole posvetil; 2. jih razsvetlil in potrdil; 3. jim podelil dar, da so govorili razne jezike, delali čudeže in nezmotljivo oznanjali sveti evangelij. 163. Kaj dela sveti Duh v sveti cerkvi? Sveti Duh 1. uči in vodi sveto cerkev; 1 ) 2. deli po njej svoje milosti. 164. Kaj dela sveti Duh v nas? Sveti Duh dela v nas to-le: 1. posvečuje nas s posvečujočo milostjo; 2. pomaga nam z dejansko milostjo; 3. deli nam svoje darove. ‘) „Tolažnik pa, sveti Duh, katerega bo poslal Oče v mojem imenu, on vas bo vse učil in vas opomnil vsega, karkoli sem vam povedal." (Jan. 14, 26.) 44 165. Kateri so darovi svetega Duha? Darovi svetega Duha so : 1. dar modrosti, 2. dar umnosti, 3. dar svčta, 4. dar moči, 5. dar učenosti, 6. dar pobožnosti, 7. dar strahu božjega. Pomni! »Ali ne veste“, pravi sv. apostol Pavel (L Kor. 3, 16.), »da ste tempel božji, in da Duh božji v vas prebiva?“ Uči se odtod, da si tudi ti tempel in bivališče svetega Duha, in ohrani svoje srce vedno čisto in brezmadežno. Kliči tudi svetega Duha pri vsakem važnem opravilu na pomoč in rad poslušaj njegove opomine. »Katerikoli so namreč po Duhu božjem gnani, ti so otroci božji/ (Rimlj. 8, 14.) Deveti člen apostolske vere. 166. Kako se glasi deveti člen apostolske vere? Deveti člen apostolske vere se glasi: „Sveto kato¬ liško cerkev, občestvo svetnikov/ 167. Kaj je katoliška cerkev? Katoliška cerkev je vidna družba vseh pravovernih kristijanov, ki verujejo iste nauke, prejemajo iste zakramente in imajo rimskega papeža za svojega vidnega poglavarja. 1. Kako je bila sveta cerkev ustanovljena in kako je uravnana. 168. Kdo je ustanovil sveto cerkev? Jezus Kristus je ustanovil sveto cerkev. 45 169. Kako je ustanovil Jezus Kristus sveto cerkev? Jezus Kristus je ustanovil sveto cerkev tako-le: 1. zbiral je vernike krog sebe; 2. izbral je izmed njih dvanajst apostolov in jim izročil trojno svojo službo: učeniško, duhovniško in kraljevsko; ’) 3. postavil je mesto sebe apostola Petra za vid¬ nega poglavarja svete cerkve, sam pa je ostal njen nevidni poglavar. (Prazniki svetih apostolov.) 170. S katerimi besedami je postavil Jezus Kristus apo¬ stola Petra za vidnega poglavarja svete cerkve? Jezus Kristus je postavil apostola Petra za vidnega poglavarja svete cerkve s temi-le besedami: „Ti si Peter (to je skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenska vrata je ne bodo premagala. In tebi bom dal ključe nebeškega kraljestva. In karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih ; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih/ (Mat. 16, 18. 19.) — „Pasi moja jagnjeta . . . pasi moje ovce/ (Jan. 21, 15. 17.) 171. Kako dolgo mora trajati sveta cerkev? Sveta cerkev mora po volji Jezusa Kristusa trajati vedno, do konca sveta. * 2 ) ') „Pojdite in učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega Duha; učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal. 11 (Mat. 28, 19. 20.) 2 ) »Peklenska vrata je ne bodo premagala/ (Mat. 16, 18.)— »Glejte, jaz sem z vami vse dni, do konca sveta/ (Mat. 28, 20.) 46 172. Kdo je po smrti apostola Petra vidni poglavar svete cerkve? Po smrti apostola Petra je rimski papež vidni po¬ glavar svete cerkve. 173. Kako se imenuje katoliška cerkev, ker ima rim¬ skega papeža za svojega poglavarja? Ker ima katoliška cerkev rimskega papeža za svo¬ jega poglavarja, imenuje se tudi rimsko-katoliška. 174. Kateri so razven papeža pravi nasledniki apostolov? Razven papeža so pravi nasledniki apostolov škofje, kateri so s papežem v zvezi. 175. Kako imenujemo papeža in škofe skupaj? Papeža in škofe skupaj imenujemo učečo cerkev, da se razlikujejo od drugih vernikov, ki se ime¬ nujejo poslušajoča cerkev. 176. Kdo pomaga škofom v njihovi službi? Škofom pomagajo v njihovi službi zlasti mašniki, ki so jim podrejeni. Pomni ! Globoko spoštuj in slušaj vedno rad svetega očeta papeža in ž njim združene škofe in mašnike; o apo¬ stolih in njihovih naslednikih velja namreč beseda Gospo¬ dova: „Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas za¬ ničuje, mene zaničuje/ (Luk. 10, 16.) 2. Znamenja svete cerkve. 177. Je-li več, kakor ena prava cerkev? Samo ena prava cerkev je, ker je Jezus Kristus ustanovil samo eno cerkev. 1 ) ‘) „Ti si Peter (to je skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev/ (Mat. 16, 18.) 47 178. Po čem spoznamo pravo Kristusovo cerkev? Pravo Kristusovo cerkev spoznamo po znamenjih, katera je Kristus dal svoji cerkvi. 179. Katera poglavitna znamenja je dal Kristus svoji cerkvi? Kristus je dal svoji cerkvi ta-le poglavitna znamenja: 1. da je edina, 2. da je sveta, 3. da je katoliška ali vesoljna, 4. da je apostolska. 180. Katera cerkev ima štiri poglavitna znamenja Kri¬ stusove cerkve? Štiri poglavitna znamenja Kristusove cerkve ima le rimsko-katoliška cerkev. 181. Po čem spoznamo, da je rimsko-katoliška cerkev edina? Da je rimsko-katoliška cerkev edina, spoznamo po tem : 1. ima skupnega poglavarja; 2. njeni udje verujejo iste nauke in prejemajo iste zakramente. 182. Po čem spoznamo, da je rimsko-katoliška cerkev sveta? Da je rimsko-katoliška cerkev sveta, spoznamo po tem: 1. sveti so njeni nauki; 2. napeljuje svoje ude k svetosti z najkrepkejšimi pripomočki, zlasti s svetimi zakramenti; 3. žive v njej vedno svetniki, katerih svetost spri- čujejo tudi čudeži. 48 183. Po čem spoznamo, da je rimsko-katoliška cerkev vesoljna? Da je rimsko-katoliška cerkev vesoljna, spoznamo po tem: 1. traja od Jezusa Kristusa sem vse čase; 2. sposobna je, pridružiti si vse narode, m a za to tudi vedno prizadeva; 3. razširjena je po vseh delih sveta in se razširja še vedno dalje. 184. Po čem spoznamo, da je rimsko - katoliška cerkev apostolska? Da je rimsko-katoliška cerkev apostolska, spoznamo po tem: 1. njeni predstojniki: papež in škofje, so pravi na¬ sledniki apostolov; 2. uči prav tisto, kar so učili apostoli; 3. deli iste zakramente, ki so jih delili apostoli. 185. Kaj spoznamo iz tega, da ima le rimsko-katoliška cerkev poglavitna znamenja Kristusove cerkve? Iz tega,. da ima le rimsko-katoliška cerkev po¬ glavitna znamenja Kristusove cerkve, spoznamo, da je le ona prava, od Jezusa Kristusa ustanovljena cerkev. Pomni! Zahvali Boga, da si otrok prave cerkve, in moli pogostoma za spreobrnenje razkolnikov, krivovercev in nevernikov. 3. Namen svete cerkve. 186. Čemu je Jezus Kristus ustanovil sveto cerkev? Jezus Kristus je ustanovil sveto cerkev, da vodi ljudi k večnemu zveličanju. 49 187. Kako vodi sveta cerkev ljudi k večnemu zveličanju? Sveta cerkev vodi ljudi k večnemu zveličanju tako, da z božjo pomočjo opravlja trojno službo Jezusa Kristusa, namreč njegovo učeniško, duhovniško in kraljevsko službo. 188. Kako opravlja sveta cerkev učeniško službo Jezusa Kristusa? Sveta cerkev opravlja učeniško službo Jezusa Kri¬ stusa tako, da njegove nauke vedno čiste in ne¬ pokvarjene ohranja, oznanjuje in razlaga. 189. Kateri dar je prejela sveta cerkev od Jezusa Kri¬ stusa, da more opravljati njegovo učeniško službo? Da more sveta cerkev opravljati učeniško službo Jezusa Kristusa, prejela je od njega dar nezmot¬ ljivosti, tako da se v verskih in nravnih naukih nikdar ne more motiti. 190. Kdo ima dar nezmotljivosti? Dar nezmotljivosti ima: 1. papež skupaj s škofi; 2. papež tudi sam, kadar kot najvišji učenik in pastir odločuje za vso cerkev o verskih in nravnih naukih. ijc 191. Od kod vemo, da ima dar nezmotljivosti papež tudi sam? Da ima dar nezmotljivosti papež tudi sam, vemo iz besed, ki jih je Jezus govoril Petru in njegovim naslednikom: „Ti si Peter (to je skala), in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenska vrata Srednji Kat. 4 50 je ne bodo premagala/ 4 (Mat. 16, 18.) — ,Jaz sem prosil zate, da ne neha tvoja vera, in ti nasprotno potrdi svoje brate.“ (Luk. 22, 32.) — „Pasi moja jagnjeta ... pasi moje ovce/ (Jan. 21, 15. 17.) 192. Kako opravlja sveta cerkev duhovniško službo Jezusa Kristusa? Sveta cerkev opravlja duhovniško službo Jezusa Kristusa tako, da daruje daritev svete maše, in da deli svete zakramente; da posvečuje in blagoslavlja, in da moli za vse ljudi. 193. Kako opravlja sveta cerkev kraljevsko službo Jezusa Kristusa? Sveta cerkev opravlja kraljevsko službo Jezusa Kristusa tako, da opominja vse vernike k bogo- Ijubnemu življenju, da daje ukaze in zapovedi, da sodi in kaznuje. 194. Kakšno dolžnost imamo do svete cerkve? Do svete cerkve imamo dolžnost, biti njeni udje, verovati, kar uči, in izpolnjevati, kar ukazuje.’) 195. Ali se more zveličati, kdor ni ud katoliške cerkve ? Kdor iz lastne krivde ni ud katoliške cerkve, se ne more zveličati, ker je Jezus Kristus edino kato¬ liško cerkev določil kot redno pot, ki naj vodi ljudi k zveličanju. ’) „Kdor vas posluša, mene posluša; in kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki meje poslal. 1 ' (Luk. 10, 16.) — „Če pa cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik." (Mat. 18, 17.) 51 196. Kako se imenuje katoliška cerkev, ker je ona edina redna pot, ki naj vodi ljudi k zveličanju? Ker je katoliška cerkev edina redna pot, ki naj vodi ljudi k zveličanju, imenuje se edino-zveli¬ čavna cerkev. sfc 197. Ali se more zveličati, kdor brez lastne krivde ni ud katoliške cerkve? Kdor brez lastne krivde ni ud katoliške cerkve, se sicer more zveličati na izreden način, če odkritosrčno išče resnice in vestno izpolnjuje božjo voljo tako, kakor jo spoznava; vendar pa pogreša mnogo pripo¬ močkov, s katerimi bi se ložje in gotovejše zveličal. 198. Ali zadostuje, daje kdo samo po zunanje ud kato¬ liške cerkve? Ne zadostuje, da je kdo samo po zunanje ud kato¬ liške cerkve, ampak mora biti ž njo zvezan tudi po notranje: z živo vero, zvesto pokorščino in prisrčno ljubeznijo. Pomni! Časti in ljubi sveto cerkev kot svojo mater; zakaj „nihče ne more imeti Boga za očeta, kdor nima cerkve za mater“ (Sv. Ciprijan). Udeležuj se njenega veselja in trp¬ ljenja; izpolnjuj vestno njene zapovedi in določbe; oklepaj se prisrčno svetega očeta in škofov, in sploh se daj voditi le katoliškim načelom tako v javnem kakor v zasebnem življenju. Le tako si pravi katoličan. 4. Občestvo svetnikov. 199. Kdo je v občestvu svetnikov? V občestvu svetnikov so: 1. verniki na zemlji, ali vojskujoča cerkev; 2. svetniki v nebesih, ali zmagoslavna cerkev; 3. duše v vicah, ali trpeča cerkev. 4* 52 200. V čem se kaže občestvo vernikov na zemlji? Občestvo vernikov na zemlji se kaže v tem, da so vsi deležni dobrot, ki prihajajo iz daritve svete maše, iz molitev in drugih dobrih del vse cerkve. 201. V čem se kaže naše občestvo s svetniki v nebesih? Naše občestvo s svetniki v nebesih se kaže v tem, da svetnike častimo in na pomoč kličemo, svet¬ niki pa za nas pri Bogu molijo.') (Praznik vseh svetnikov.) 202. V čem se kaže naše občestvo z dušami v vicah? Naše občestvo z dušami v vicah se kaže v tem, da jim pomagamo z molitvijo in dobrimi deli, |z odpustki in posebno z daritvijo svetp maše, duše v vicah pa, kakor upamo, za nas Boga prosijo. 2 ) (Vseh vernih duš dan.) 203. V čem se kaže občestvo svetnikov v nebesih z dušami v vicah? Občestvo svetnikov v nebesih z dušami v vicah se kaže v tem, da pomagajo svetniki vernim dušam v vicah s svojo priprošnjo pri Bogu. Pomni! Molimo drug za drugega, da bomo ohranjeni (Jak. 5, 16.); priporočujmo se vsak dan priprošnji svet¬ nikov in radi pomagajmo vernim dušam v vicah. ‘) „Ta je, ki veliko moli za ljudstvo in za vse sveto mesto, Jeremija, prerok božji.“ (II. Mak. 15, 14.) ’) „Sveta in dobra je misel, moliti za mrtve, da bi bili rešeni grehov." (II. Mak. 12, 46.) 53 Deseti člen apostolske vere. 204. Kako se glasi deseti člen apostolske vere? Deseti člen apostolske vere se glasi: „Odpuščanje grehov. “ 205. Kaj nas uči deseti člen apostolske vere? Deseti člen apostolske vere nas uči, da je Jezus Kristus svoji cerkvi dal oblast, odpuščati grehe.’) 206. Ali se morejo odpustiti vsi grehi? Vsi grehi, tudi največji, se morejo odpustiti, ako se grešnik resnično spokori. 207. Kaj je postavil Jezus Kristus kot posebno sredstvo za odpuščanje grehov? Kot posebno sredstvo za odpuščanje grehov je postavil Jezus Kristus zakrament svetega krsta in svete pokore. Pomni! »Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi", tako je govoril marsikateremu grešniku božji Odrešenik, ko je še hodil po zemlji; pa tudi tebi veljajo te tolažilne besede, kolikorkrat vredno prejmeš zakrament svete pokore. Enajsti člen apostolske vere. 208. Kako se glasi enajsti člen apostolske vere? Enajsti člen apostolske vere se glasi: „Vstajenje mesa/ ‘) »Prejmite svetega Duha: katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni; in katerim jih boste zadržali, so jim zadržani." (Jan. 20, 22. 23.) 54 209. Kaj nas uči enajsti člen apostolske vere? Enajsti člen apostolske vere nas uči, da bo Jezus Kristus sodnji dan obudil naše truplo, to je dušo zopet združil s telesom.’) 210. Ali bodo vstali vsi ljudje? Vsi ljudje bodo vstali, dobri in hudobni. (Cerkveni pokop. Posvečena pokopališča.) 211. Ali bodo telesa vstalih vsa enaka? Telesa vstalih ne bodo vsa enaka; telesa hudobnih bodo neizrekljivo ostudna, telesa dobrih pa ne¬ izrekljivo lepa in poveličana?) Pomni! Nikdar ne zlorabljaj čutov in udov svojega telesa za greh, da vstaneš v zveličanje ne pa v pogubljenje. Dvanajsti člen apostolske vere. 212. Kako se glasi dvanajsti člen apostolske vere? Dvanajsti člen apostolske vere se glasi: „In večno življenje/ 4 213. Kaj nas uči dvanajsti člen apostolske vere? Dvanajsti člen apostolske vere nas uči, da bo po kratkem zemeljskem življenju drugo brezkončno življenje, v katerem bodo pravični popolnoma srečni. ‘) »Ura pride, ob kateri bodo vsi, ki so v grobeh, slišali glas Sina božjega. In prišli bodo, kateri so dobro delali, v vstajenje živ¬ ljenja, kateri so pa hudo delali, v vstajenje obsojenja." (Jan. 5,28.29.) 2 ) »Vsi bomo sicer vstali, toda spremenjeni ne bomo vsi/ (I. Kor. 15, 51.) — On „bo spremenil naše revno telo, ker je bo vpodobil svojemu častitljivemu telesu.” (Filiplj. 3,. 21.) 55 214. Ali bodo večno živeli tudi hudobni? Tudi hudobni bodo večno živeli; toda njihovo živ¬ ljenje bo najnesrečnejše, ker bodo morali za svoje grehe trpeti večne kazni v peklu. 1 ) 215. S katero besedo sklepamo apostolsko vero? Apostolsko vero sklepamo s hebrejsko besedo: „Amen.“ 216. Zakaj sklepamo apostolsko vero z besedo „Amen“? Apostolsko vero sklepamo z besedo „Amen“ ali „tako je“, da potrdimo, da resnično verujemo vse, kar nas uči. Pomni! Ne išči svoje sreče v posvetnem veselju; »saj nimamo tukaj stalnega mesta, temveč iščemo prihodnjega. 1 " (Hebr. 13, 14.) — Blagor ti, če živiš tukaj v ponižni veri; tam se ti vera spremeni v blaženo gledanje. ') .In ti (hudobni) pojdejo v večno trpljenje, pravični pa v večno življenje. 11 (Mat. 25, 46.) Drugo poglavje. O upanju in molitvi. 1. Oddelek. O krščanskem upanju. 217. Kaj se pravi „krščansko upati“? „Krščansko upati" se pravi, trdno in zanesljivo vse pričakovati, kar nam je Bog obljubil zaradi zasluženja Jezusa Kristusa. 218. Kaj nam je Bog obljubil zaradi zasluženja Jezusa Kristusa? Bog nam je zaradi zasluženja Jezusa Kristusa ob¬ ljubil večno zveličanje in pripomočke, da je do¬ sežemo. . 219. Zakaj upamo od Boga, kar nam je obljubil ? Od Boga upamo, kar nam je obljubil, ker je vse¬ mogočen, neskončno dobrotljiv in zvest, tako da more in hoče izpolniti vse, kar je obljubil. ') „Držimo se nepremakljivo spoznanja svojega upanja; zvest je namreč, kateri je obljubil/ (Hebr. 10, 23.) 57 220. S čim posebno kažemo krščansko upanje? Krščansko upanje posebno kažemo z molitvijo. Pomni! ,Hvaljen bodi Bog in oče Gospoda našega Je¬ zusa Kristusa, kateri nas je zaradi svojega velikega usmi¬ ljenja prerodil v živo upanje" (I. Petr. 1, 3.), „v upanje večnega življenja, katero je Bog, ki ne laže, obljubil pred začetkom sveta.' 1 (Tit. 1, 2.) 2. Oddelek. O molitvi. i. O molitvi sploh. 221. Kaj je molitev? Molitev je pobožno povzdigovanje duha k Bogu. 222. Čemu molimo? Molimo: 1. da Boga hvalimo in častimo; 2. da ga zahvaljujemo; 3. da ga prosimo dobrot in milostij, posebno pa odpuščenja grehov. 223. Ali je molitev potrebna? Molitev je potrebna, in sicer vsem ljudem, ki se pameti zavedajo. 58 224. Zakaj je molitev vsem ljudem potrebna? Molitev je vsem ljudem potrebna: 1. ker je Jezus Kristus sam naravnost zapovedal in s svojim vzgledom učil moliti; ’) 2. ker brez molitve ne dobimo potrebnih mi- lostij, da bi Bogu dopadljivo živeli in v dobrem do konca stanovitni ostali. 2 ) 225. Ali smo vselej uslišani, kadar molimo? Vselej smo uslišani, kadar prav molimo. 226. Kdaj prav molimo? Prav molimo: 1. kadar prosimo za kaj takega, kar je Bogu v čast in nam v zveličanje; 2. kadar molimo „v imenu 3. kadar molimo pobožno, vdano v voljo božjo in stanovitno. 227. Kdaj molimo „v imenu Jezusovem"? V „imenu Jezusovem« molimo, kadar se pri molitvi sklicujemo in zanašamo na zasluženje Jezusovo.") 228. Kdaj molimo pobožno? Pobožno molimo, kadar pri molitvi mislimo na Boga in se, kolikor mogoče, varujemo raztre¬ senosti. 4 ) ‘) »Prosite, in se vam bo dalo; iščite, in boste našli; trkajte, in se vam bo odprlo. Zakaj vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. 11 (Mat. 7, 7. 8.) ’) »Vsi zveličani v nebesih so se zveličali po molitvi; vsi pogubljeni so se pogubili, ker niso molili." (Sv. Alfonz Ligvori.) ’) Resnično, resnično vam povem: Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. 11 (Jan. 16, 23.) 4 ) »Pred molitvijo pripravi svojo dušo in ne bodi kakor človek, kateri skuša Boga. 11 (Sir. 18, 23.) Jezusovem«; . ponižno in zaupno, 59 ^ 229. Kdaj molimo ponižno? Ponižno molimo, kadar se pri molitvi spominjamo svoje slabosti in grešnosti. 1 ) 230. Kdaj molimo zaupno? Zaupno molimo, kadar za trdno pričakujemo, da nas Bog usliši. 2 ) sj: 231. Kdaj molimo vdano v voljo božjo? Vdano v voljo božjo molimo, kadar popolnoma prepuščamo najsvetejši volji božji, kdaj in kako nas hoče uslišati. 3 ) 232. Kdaj molimo stanovitno? Stanovitno molimo, kadar ne nehamo moliti, če¬ tudi nas Bog precej ne usliši?) 233. Na koliko načinov moremo moliti? Na dva načirta moremo moliti: 1. samo po notranje; 2. po notranje in po zunanje ob enem. 234. Kdaj molimo samo po notranje? Samo po notranje molimo, kadar samo v mislih molimo, kakor na primer pri premišljevanju, ne da bi notranje misli izgovarjali tudi z besedami. ’) »Molitev ponižnega človeka predere oblake." (Sir. 35,21.) 2 ) »Vse, karkoli prosite v molitvi, verujte, da boste prejeli in se vam bo zgodilo." (Mark. 11, 24.) 3 ) »Oče ... ne moja, ampak tvoja volja naj se zgodi." (Luk. 22, 42.) “) Vzgled: Kananejka. (Mat. 15.) —Nadležni prijatelj. (Luk. 11.) 60 235. Kdaj molimo po notranje in zunanje ob enem? Po notranje in zunanje ob enem molimo, kadar notranje misli izgovarjamo ob enem tudi z be¬ sedami. 236. Alije samo zunanja molitev kaj vredna pred Bogom? Samo zunanja molitev ni nič vredna pred Bogom, ker je samo ustna molitev.’) 237. Kdaj je treba moliti? Jezus Kristus nas opominja, „da je treba vedno moliti in ne jenjati“. (Luk. 18, 1.) Posebno pa je treba moliti: 1. zjutraj in zvečer in kadar zvoni angelovo češčenje; 2. pred jedjo in po jedi; 3. pred delom in po delu; 4. v skušnjavah; 5. v vseh nadlogah in potrebah. 238. Ali je treba tudi za druge molili? Treba je tudi za druge moliti, in sicer za vse ljudi, za žive in mrtve, za prijatelje in sovražnike, po¬ sebno pa za stariše in sorodnike, za duhovsko in deželsko gosposko. 239. Kje nahajamo ob kratkem vse, za kar nam je treba moliti? Vse, za kar nam je treba moliti, nahajamo ob kratkem v „očenašu“ ali Gospodovi molitvi. Pomni! Moli prav pogosto in pobožno; v molitvi se namreč z Bogom razgovarjaš kakor otrok s svojim očetom. »Kdor zna prav moliti, zna tudi prav živeti/ (Sv. Avguštin.) ‘) »To ljudstvo me časti z ustnicami, njih srce je pa daleč od mene/ (Mat. 15, 8.) 61 2. O Gospodovi molitvi. 240. Zakaj se imenuje očenaš Gospodova molitev? Očenaš se imenuje Gospodova molitev, ker nas ga je učil naš Gospod, Jezus Kristus. 241. Kako se glasi Gospodova molitev? Gospodova molitev se glasi: Oče naš, kateri si v nebesih! — Posvečeno bodi tvoje ime; — pridi k nam tvoje kraljestvo; — zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji; — daj nam danes naš vsakdanji kruh; — in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi od¬ puščamo svojim dolžnikom; — in nas ne vpelji v skušnjavo; — temveč reši nas hudega. — Amen. 242. Koliko delov ima očenaš? Očenaš ima dva dela: nagovor in sedem prošenj. a) Nagovor. 243. Kako se glasi nagovor v očenašu? Nagovor v očenašu se glasi: „Oče naš, kateri si v nebesih!“ 244. Zakaj nagovarjamo Boga z imenom „Oče“? Boga nagovarjamo z imenom „Oče“, ker nas je ustvaril po svoji podobi in po očetovsko skrbi za nas; posebno pa, ker nas je pri svetem krstu sprejel za svoje otroke. 1 ) l ) »Prejeli ste duha posinovljenih otrok, v katerem kli¬ čemo: Abba, Oče!“ (Rimlj. 8, 15.) 62 245. Zakaj pravimo Bogu „naš“ Oče? Bogu pravimo „naš“ Oče, ker je Oče vseh ljudij, in torej moramo bratovsko drug za drugega moliti. 1 ) 246. Zakaj pravimo: „kateri si v nebesih 4 '? „Kateri si v nebesih" pravimo zato, ker je Bog posebno pričujoč v nebesih, kjer hoče biti nekdaj sam naše preveliko plačilo. b) Sedem prošenj. 247. Kako se glasi prva prošnja očenaša? Prva prošnja očenaša se glasi: „Posvečeno bodi tvoje ime!" 248. Česa prosimo v prvi prošnji očenaša? V prvi prošnji očenaša prosimo: 1. da bi se božje ime nikdar ne onečeščevalo ali sramotilo, temveč častilo in hvalilo; 2. da bi vsi ljudje spoznavali Boga s pravo vero in ga poveličevali s krščanskim življenjem. 249. Kako se glasi druga prošnja očenaša? Druga prošnja očenaša se glasi: „Pridi k nam tvoje kraljestvo." ') Ali ni en Oče nas vseh? Ali nas ni en Bog ustvaril?" (Mal. 2, 10.) 63 250. Česa prosimo v drugi prošnji očenaša? V drugi prošnji očenaša prosimo trojnega kra¬ ljestva, namreč: 1. da bi vladal Bog v nas z vero, upanjem in ljubeznijo; 2. da bi se razširjalo in utrjevalo božje kraljestvo na zemlji, to je sveta katoliška cerkev; 3. da bi nas Bog po smrti sprejel v nebeško kraljestvo. 251. Kako se glasi tretja prošnja očenaša? Tretja prošnja očenaša se glasi: »Zgddi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji.“ 252. Česa prosimo v tretji prošnji očenaša? V tretji prošnji očenaša prosimo milosti: 1. da bi izpolnjevali božjo voljo na zemlji vselej tako natanko in z veseljem, kakor jo izpolnju¬ jejo angeli in svetniki v nebesih; 2. da bi se vdali v voljo božjo tudi v trpljenju in bridkostih. 253. Kako se glasi četrta prošnja očenaša? Četrta prošnja očenaša se glasi: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh? 254. Česa prosimo v četrti prošnji očenaša? V četrti prošnji očenaša prosimo, da bi nam Bog dal vsega, česar vsak dan potrebujemo za dušo in telo. 64 255. Kako se glasi peta prošnja očenaša? Peta prošnja očenaša se glasi: „Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom/ 256. Česa prosimo v peti prošnji očenaša? V peti prošnji očenaša prosimo, da bi nam Bog odpustil naše grehe tako, kakor tudi mi iz srca odpuščamo tistim, ki so nas razžalili.') 257. Kako se glasi šesta prošnja očenaša? Šesta prošnja očenaša se glasi: „In nas ne vpelji v skušnjavo.“ 258. Česa prosimo v šesti prošnji očenaša? V šesti prošnji očenaša prosimo, da bi nas Bog obvaroval skušnjav ali nam dal vsaj milost, pre¬ magati je. 259. Odkod prihajajo skušnjave? Skušnjave prihajajo: 1. iz hude poželjivosti; 2 ) 2. od sveta, to je od hudobnih ljudij; 3. od hudobnega duha. 3 ) ‘) Prilika: neusmiljeni hlapec. (Mat. 18.) 2 ) Vse, kar je na svetu, je poželenje mesa in poželenje očij in napuh življenja." (I. Jan. 2, 16.) ’) »Oblecite orožje božje, da morete obstati pred zalezo¬ vanjem hudobnega duha." (Efež. 6, 11.) 65 260. Kako se glasi sedma prošnja očenaša? Sedma prošnja očenaša se glasi: „Temveč reši nas hudega. “ 261. Česa prosimo v sedmi prošnji očenaša? V sedmi prošnji očenaša prosimo: 1. da bi nas Bog obvaroval največjega zla, nam¬ reč greha in večnega pogubljenja; 2. da bi nas Bog varoval tudi časnih nesreč, če je to dobro za našo dušo. 262. Zakaj sklepamo očenaš z besedo „Amen“? Očenaš sklepamo z besedo „Amen“, to je: „tako bodi“, da izrekamo željo, naj Bog usliši naše prošnje. Pomni! Ne moli nikdar očenaša nepremišljeno, temveč vedno spoštljivo in pazljivo; najlepša in najboljša molitev je očenaš; sam božji Odrešenik ga je učil. 3. Ceščenamarija. 263. Kako se glasi „češčenamarija“? „Ceščenamarija“ se glasi: „Ceščena Marija, — milosti polna; — Gospod je s teboj; — blažena si med ženami, — in blažen je sad tvojega telesa, Jezus. — Sveta Marija, — mati božja, — prosi za nas grešnike, — zdaj in ob naši smrtni uri. — Amen.“ Srednji Kat. 5 66 264. Koliko delov ima češčenamarija? Češčenamarija ima tri dele: 1. pozdrav nadangela Gabrijela; z 2. pozdrav svete Elizabete; 3. besede svete cerkve. ~ 265. S katerimi besedami je Marijo pozdravil nadangel Gabrijel? 'Nadangel Gabrijel je Marijo pozdravil z besedami: »Češčena, milosti polna; Gospod je s teboj; bla¬ žena si med ženami. “ 266. S katerimi besedami je Marijo pozdravila sveta Elizabeta ? Sveta Elizabeta je Marijo pozdravila najprej z angelovimi besedami: „Blažena si med ženami"; potem je še pristavila: „In blažen je sad tvojega telesa. “ 267. Katere besede je pristavila sveta cerkev? Sveta cerkev je pristavila besede: „Jezus. Sveta Marija, mati božja, prosi za nas grešnike, zdaj in ob naši smrtni uri. Amen.“ 268. Zakaj se imenuje Marija „milosti polna"? Marija se imenuje „milosti polna“, ker je bila obvarovana izvirnega greha ter ni nikdar imela nobenega osebnega greha, in ker je bila ozaljšana z vsemi darovi svetega Duha. 269. Kaj pomenijo besede: „Gospod je s teboj"? Besede: „Gospod je s teboj“ pomenijo, da se Bog z nikomur ni tako tesno združil kakor z Marijo. 67 270. Kaj pomenijo besede: „Blažena si med ženami 41 ? Besede: „Blažena si med ženami 44 pomenijo, da moramo Marijo blagrovati pred vsemi ženami, ker jo je Bog izbral za mater svojemu Sinu. 271. Zakaj pravimo: „ln blažen je sad tvojega telesa, Jezus 11 ? „In blažen je sad tvojega telesa, Jezus 44 pravimo: 1. da z Marijo vred častimo Jezusa, njenega Sina; 2. da pokažemo, da je Jezusovo in Marijino če- ščenje neločljivo združeno med seboj. 272. Zakaj kličemo Marijo z imenom „Mati božja 11 ? Marijo kličemo z imenom „Mati božja«, ker nam to ime kaže njeno najvišjo čast ter nam vzbuja posebno zaupanje, da Bog uslišuje njeno priprošnjo. 273. Zakaj pravimo: „Prosi za nas grešnike 11 ? „Prosi za nas grešnike" pravimo, da bi nam Marija tem rajše izprosila pri Bogu milosti in pomoči, čim ponižneje sami priznavamo, da smo grešniki. 274. Zakaj pravimo: Prosi za nas, „zdaj in ob naši smrtni uri 11 ? G>*+.Prosi za nas, „zdaj in ob naši smrtni uri 41 pravimo zato, ker vselej, posebno pa ob smrtni uri, potre¬ bujemo Marijine priprošnje. Pomni! Časti Marijo z otroško ljubeznijo; ona je tvoja mati. Kliči jo zaupno na pomoč in trudi se posnemati njene čednosti. Prisrčna ljubezen do Matere božje je kristijanu znamenje, da je izvoljen za večno zveličanje. 5* 68 4- Nekatere druge molitve in pobožnosti. 275. Katere molitve in pobožnosti razven očenaša in češčenamarije še posebno priporoča sveta cerkev? Razven očenaša in češčenamarije sveta cerkev še posebno priporoča: 1. angelovo češčenje, 2. rožni venec, 3. križev pot, 4. litanije, 5. procesije in božja pota. 276. Kako se glasi angelovo češčenje? Angelovo češčenje se glasi: „Angel Gospodov je oznanil Mariji, in spočela je od svetega Duha/ — Češčena Marija . . . »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.“ — Češčena Marija . . . „In Beseda je meso postala in med nami prebi¬ vala. “ — Češčena Marija . . . 277. Kaj pomeni: „ln Beseda je meso postala 11 ? »In Beseda je meso postala 11 pomeni, da se je včlovečila druga božja oseba, ki se v svetem pismu imenuje tudi »Beseda 11 . 278. Kdaj molimo angelovo češčenje? Angelovo češčenje molimo zjutraj, opoldne in zvečer, ko v ta namen zvoni. Pomni! Rad moli molitve, ki jih priporoča sveta cerkev in dostikrat obdaruje tudi z odpustki. Tudi se ne sramuj, udeleževati se prošnjih in drugih procesij. Tretje poglavje. O ljubezni in zapovedih. 1. Oddelek. O krščanski ljubezni. 279. Kaj se pravi „krščansko ljubiti"? „Krščansko ljubiti" se pravi, Boga zavoljo njega samega nad vse, sebe in bližnjega pa zavoljo Boga ljubiti. i. Ljubezen do Boga. 280. Kaj se pravi Boga zavoljo „njega samega" ljubiti? Boga zavoljo „njega samega" ljubiti se pravi, ljubiti ga zato, ker je zavoljo svojih neskončnih popolnostij vreden vse naše ljubezni. 281. Kaj se pravi Boga „nad vse“ ljubiti? Boga „nad vse" ljubiti se pravi, ga tako čislati, da smo pripravljeni, raj še vse žrtvovati, kakor s smrtnim grehom izgubiti ljubezen in prijateljstvo božje. 70 282. Kako imenujemo ljubezen, s katero ljubimo Boga zavoljo njega samega nad vse? Ljubezen, s katero ljubimo Boga zavoljo njega samega nad vse, imenujemo popolno ljubezen. 283. Kdaj je naša ljubezen do Boga nepopolna? Naša ljubezen do Boga je nepopolna, če ga lju¬ bimo sicer nad vse, toda ne zavoljo njega samega, temveč zavoljo dobrot, ki jih imamo in upamo od njega. 2. Krščanska ljubezen do samega sebe. 284. Kaj se pravi samega sebe ljubiti „zavoljo Boga“? Samega sebe ljubiti „zavoljo Boga“ se pravi, lju¬ biti se zato, ker nas tudi Bog spozna za vredne svoje ljubezni, in ker hoče, da postanemo deležni njegove lastne blaženosti. 285. Kdaj ljubimo samega sebe zavoljo Boga? Samega sebe ljubimo zavoljo Boga, če pred vsem skrbimo za zveličanje svoje duše.') 3. Krščanska ljubezen do bližnjega. 286. Kdo je naš bližnji? Naš bližnji je vsak človek, bodisi prijatelj ali sovražnik. 2 ) ') „Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi?“ (Mat. 16, 26.) 2 ) Prilika: usmiljeni Samarijan. (Luk. 10, 29—37.) 71 287. Kaj se pravi bližnjega ljubiti „zavoljo Boga“? Bližnjega ljubiti „zavoljo Boga“ se pravi, ljubiti ga zato, ker ga tudi Bog spozna za vrednega svoje ljubezni, in ker hoče, da postane deležen njegove lastne blaženosti. 288. Kako moramo bližnjega ljubiti zavoljo Boga? Bližnjega moramo tako ljubiti zavoljo Boga, kakor same sebe. 289. Kdaj ljubimo bližnjega kakor same sebe? Bližnjega ljubimo kakor same sebe: 1. kadar mu vse storimo, kar si sami po pra¬ vici želimo, nič pa takega, česar sami po pa¬ meti nočemo imeti; 2. kadar pred vsem skrbimo za zveličanje nje¬ gove duše. 1 ) 290. Kdo nas najboljše uči, kako moramo ljubiti tudi svoje sovražnike? Kako moramo ljubiti tudi svoje sovražnike, nas najboljše uči Jezus Kristus, ki je svojim sovraž¬ nikom odpustil in je zanje molil, ki je dal svoje življenje zanje in nam je ukazal, da moramo so¬ vražnike ljubiti?) *) -Vse, karkoli hočete, da store ljudje vam, storite tudi vi njim." (Mat. 7, 12.) 2 ) „Oče, odpusti jim: saj ne vedo, kaj delajo." (Luk. 23, 34.) — ,Jaz pa vam povem: Ljubite svoje sovražnike, dobro storite tistim, kateri vas sovražijo, in molite za tiste, kateri vas preganjajo in obrekujejo, da bodete otroci svojega Očeta, ki je v nebesih." (Mat. 5, 44. 45.) 72 291. Ali je krščanska ljubezen potrebna? Krščanska ljubezen je tako potrebna, da brez nje ne moremo doseči večnega zveličanja. 1 ) 292. Kako kažemo krščansko ljubezen? Krščansko ljubezen kažemo, če izpolnjujemo božje in cerkvene zapovedi. 2 ) 293. Kateri ste poglavitni zapovedi krščanske ljubezni ? Poglavitni zapovedi krščanske ljubezni ste: „Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca in- iz vse svoje duše in iz vse svoje misli. Ta je največja in prva zapoved. Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe/ (Mat. 22, 37—39.) 294. Kje ste poglavitni zapovedi krščanske ljubezni natančneje razloženi? Poglavitni zapovedi krščanske ljubezni ste na¬ tančneje razloženi: 1. v desetih božjih, 2. v petih cerkvenih zapovedih. 2. Oddelek. Deset božjih zapovedij. 295. Kako se glasi deset božjih zapovedij ? Deset božjih zapovedij se glasi: 1. Veruj v enega samega Boga. 2. Ne imenuj po nemarnem božjega imena. 3. Posvečuj praznik. ‘) „Kdor ne ljubi, ostane v smrti/ (I. Jan. 3. 14.) ’) „Kdor ima moje zapovedi in jih izpolnjuje, tisti je, ki me ljubi/ (Jan. 14, 21.) 73 4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešestuj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega. 9. Ne želi svojega bližnjega žene. 10. Ne želi svojega bližnjega blaga. 296. Komu je dal Bog deset zapovedij? Bog je dal deset zapovedij izraelskemu ljudstvu, ko je prišlo iz Egipta v puščavo in je bivalo pod goro Sinaj. 297. Ali smo tudi mi dolžni izpolnjevati deset zapo¬ vedij, ki jih je Bog dal izraelskemu ljudstvu? Tudi mi smo dolžni izpolnjevati deset zapovedij, ki jih je Bog dal izraelskemu ljudstvu, in sicer: 1. ker razlagajo samo naravni zakon ter zapove¬ dujejo samo to, kar Bog vsakemu človeku razodeva že po njegovi vesti; 2. ker jih je Jezus Kristus potrdil in zapovedal izpolnjevati. 1 ) 298. Ali je mogoče izpolnjevati deset božjih zapovedij? Deset božjih zapovedij izpolnjevati je mogoče, ker Bog da svojo milost vsakemu, ki ga prosi za to. ') „Ako hočeš iti v življenj e, izpolnjuj zapovedi/ (Mat. 19,17.) — „Nikar ne mislite, da sem prišel razvezovat postavo ali pre¬ roke; ne razvezovat, ampak dopolnit sem jih prišel." (Mat. 5, 17.) 74 299. Kakšne dolžnosti obsega deset božjih zapovedij ? Prve tri božje zapovedi obsegajo dolžnosti do Boga, drugih sedem pa dolžnosti do nas in do bližnjega. Pomni! „Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi; ker to človeka dela popolnega. 11 (Pridig. 12, 13.) — Bog je dal svoje zapovedi na gori Sinaj med gromom in bliskom, da je pokazal, kako strogo in pravično bo kaznoval tiste, ki jih ne izpolnjujejo. Prva božja zapoved. 300. Kako se glasi prva božja zapoved? Prva božja zapoved se glasi: „Veruj v enega samega Boga/ 301. Kaj zapoveduje prva božja zapoved? Prva božja zapoved zapoveduje, verovati v enega Boga, upati vanj, ga ljubiti in moliti. 302. Kaj prepoveduje prva božja zapoved? Prva božja zapoved prepoveduje vse grehe zoper vero, upanje in ljubezen božjo kakor tudi vse grehe zoper češčenje, katero smo Bogu dolžni. 303. Kateri so grehi zoper vero? Grehi zoper vero so: 1. nevera in krivoverstvo; 2. odpad od vere in zatajenje vere; 3. nebrižnost in malomarnost v veri; 4. prostovoljni dvomi o verskih resnicah; 5. protiversko govorjenje in radovoljno poslušanje takega govorjenja; 6. branje in razširjanje veri sovražnih knjig, čas¬ nikov in spisov. 75 304. Kdo greši z nevero? Z nevero greši, kdor iz lastne krivde ne veruje v Boga ali v to, kar je Bog razodel. 305. Kdo greši s krivoverstvom ? S krivoverstvom greši, kdor trdovratno ne veruje kake resnice, katero sveta cerkev zapoveduje verovati. 306. Kdo greši z odpadom od svete vere? Z odpadom od svete vere greši, kdor se odpove krščanstvu. 307. Kdo greši z zatajenjem svete vere ? Z zatajenjem svete vere greši, kdor hoče s svojim govorjenjem ali delovanjem vzbuditi misel, da ni katoliški kristijan. * 308. Kdo greši z nebrižnostjo in malomarnostjo v veri ? Z nebrižnostjo in malomarnostjo v veri (z indife- rentizmom) greši, kdor se za nobeno vero ne briga, ali kdor meni, da so vse vere enako res¬ nične in dobre. 309. Kdo greši z dvomi o verskih resnicah? Z dvomi o verskih resnicah greši, kdor privoli v misel, da bi mogel biti neresničen kak nauk, katerega sveta cerkev zapoveduje verovati. 310. Kateri so grehi zoper upanje? Grehi zoper upanje so: 1. nezaupnost in obup; 2. predrzno zaupanje. 76 311. Kdo greši z nezaupnostjo? Z nezaupnostjo greši, kdor ne zaupa zadosti trdno in zanesljivo v Boga. 1 ) ^312. Kdo greši z obupom? Z obupom greši, kdor nič več ne zaupa v Boga in misli, da mu Bog ne more ali noče več po¬ magati ali odpustiti?) ^313. Kdo greši s predrznim zaupanjem? S predrznim zaupanjem greši, kdor se zanaša samo na Boga in ne stori tudi sam, kar bi mogel in moral storiti?) 314. Kateri so grehi zoper ljubezen božjo ? Grehi zoper ljubezen božjo so smrtni grehi sploh, zlasti pa mržnja in sovraštvo do Boga. 315. Kaj se pravi Boga moliti? Boga moliti se pravi, Bogu skazovati tisto češčenje, ki gre edino le njemu kot najvišjemu Gospodu?) 316. Kateri so grehi zoper češčenje, ki gre edino le Bogu ? Grehi zoper češčenje, ki gre edino le Bogu, so: 1. malikovanje; 2. vraže, vedeževanje in darovanje; 3. božji rop; 4. skušanje Boga; 5. zanemarjanje molitve in službe božje. ') Vzgled: Mojzes (IV. Mojz. 20, 1—13.); Izraelci v puščavi (II. Mojz. 16. in 17.) 2 ) Vzgled: Kajn (I. Mojz. 4, 13.); Savel (I. Kralj. 31.); Juda Iškarjot (Mat. 27, 3—5.) 3 ) Vzgled: ljudje ob Noetovem času (I. Mojz. 6.) 4 ) „Gospoda svojega Boga moli in njemu samemu služi." (Mat. 4, 10.) 77 317. Kdo greši z malikovanjem? Z malikovanjem greši, kdor skazuje kaki stvari božjo čast.') 318. Kdo greši z vražami? Z vražami greši, kdor pripisuje stvarem kako skrivno moč, katere jim Bog ni podelil. 319. Kdo greši z vedeževanjem? Z vedeževanjem greši, kdor z besedo ali na kak drug način kliče na pomoč hudobnega duha, da bi zvedel skrivne reči. 320. Kdo greši s darovanjem? S čarovanjem greši, kdor hoče s pomočjo hudob¬ nega duha storiti kaj čudovitega. 2 ) 321. Kdo greši z božjim ropom? A Z božjim ropom greši, kdor onečeščuje Bogu po¬ svečene osebe, kraje ali reči; zlasti pa, kdor prejme po nevrednem kak sveti zakrament. 3 ) 322. Kdo greši s skušanjem Boga? S skušanjem Boga greši, kdor predrzno zahteva ali pričakuje od Boga kakega čudeža. 4 ) ‘) Vzgled: Izraelci, ko so molili zlato tele. (II. Mojz. 32.) 2 ) »Človeka, kateri se obrne k vražarjem in vedežem . . . bom s srditim obličjem pogledal, in ga bom iztrebil izmed nje¬ govega ljudstva? (III. Mojz. 20, 6.) 3 ) Vzgled: Baltazar (Dan. 5.) “) »Ne skušaj Gospoda, svojega Boga? (Mat. 4, 7.) 78 323. Ali ne grešimo zoper prvo božjo zapoved, ako častimo angele in svetnike? Ako častimo angele in svetnike, ne grešimo zoper prvo božjo zapoved, ker jih ne molimo; še dobro in koristno je, da jih častimo in na pomoč kličemo. 324. Zakaj angele in svetnike častimo in na pomoč kličemo? Angele in svetnike častimo in na pomoč kličemo: 1. ker so prijatelji božji; 2. ker nas ljubijo in za nas Boga prosijo. 325. Koga pred vsemi angeli in svetniki posebno častimo in na pomoč kličemo? Pred vsemi angeli in svetniki posebno častimo in na pomoč kličemo preblaženo Devico Marijo. 326. Zakaj preblaženo Devico Marijo pred vsemi angeli in svetniki posebno častimo in na pomoč kličemo? Preblaženo Devico Marijo pred vsemi angeli in svetniki posebno častimo in na pomoč kličemo: 1. ker je mati božja; 2. ker po svoji milosti in svetosti presega vse angele in svetnike; 3. ker njena priprošnja največ premore pri Bogu. 327. Kaj so svetinje? Svetinje so: 1. ostanki trupel svetnikov; 2. reči, ki so bile v bližnji dotiki s Kristusom ali s svetniki, na primer sveti križ Kristusov. 79 328. Ali ne grešimo zoper prvo božjo zapoved, ako častimo svetinje in podobe svetnikov? Ako častimo svetinje in podobe svetnikov, ne gre¬ šimo zoper prvo božjo zapoved, ker jih ne molimo. Pomni! Moli Boga kot 'svojega najvišjega Gospoda in zahajaj pridno k službi božji. Pobožno časti ljube svetnike, rad prebiraj zgodbe njihovega življenja in posnemaj njihove čednosti. V svojem stanovanju ne trpi nobene pohujšljive podobe, temveč olepšaj je s svetimi podobami; pred vsem nikakor ne pozabi na podobo križanega Jezusa in njegove preblažene Matere. Druga božja zapoved. 329. Kako se glasi druga božja zapoved? Druga božja zapoved se glasi: „Ne imenuj po nemarnem božjega imena. “ 330. Kaj prepoveduje druga božja zapoved? Druga božja zapoved prepoveduje, skruniti božje ime. 331. Kdo skruni božje ime? Božje ime skruni: 1. kdor je nespoštljivo izgovarja; 2. kdor Boga zaničuje; 3. kdor pregrešno prisega, ali kdor ne drži prisege, dasi mu je to mogoče; 4. kdor prelomi obljubo. 1 ) ‘) .Velike boljše je ne obetati kakor po obljubi obljublje¬ nega ne dati." (Pridig. 5, 4.) 80 sjc 332. Kdo izgovarja božje ime nespoštljivo? Božje ime izgovarja nespoštljivo, kdor ime božje ali imena svetnikov in svetih rečij izgovarja lahko- mišljeno ali v jezi, ali jih zlorablja v kletev. 1 ) 333. Kaj se pravi kleti ? Kleti se pravi, z besedami sebi ali drugim stvarem želeti kaj hudega; kar se velikrat godi z zlorabo svetih ali tudi hudobnih imen. 334. Kaj se pravi Boga zaničevati? Boga zaničevati se pravi, zaničljivo govoriti o Bogu, o njegovih svetnikih ali o svetih rečeh. 2 ) 335. Kaj se pravi prisegati ? Prisegati se pravi, Boga klicati na pričo, da govo¬ rimo resnico, ali da nas je volja, izpolniti svojo obljubo. >Js336. Kdaj je priseganje greh? Priseganje je greh: 1. če prisegamo brez potrebe; 2. če prisegamo po krivem; 3 ) 3. če prisegamo, da bomo storili kaj grešnega. ’) »Gospod ne bo štel za nedolžnega tistega, kateri bo ime¬ noval po nemarnem njegovo ime.“ (II. Mojz. 20, 7.) 2 ) »Kdor preklinja Gospodovo ime, naj smrti umrje; s kamenjem naj ga posuje vsa množica/ (III. Mojz. 24, 16.) 3 ) Prekletstvo »bo prišlo v hišo onega, ki v mojem imenu po krivem prisega, in bo v sredi njegove hiše prebivalo ter jo pokončalo/ (Cahar. 5, 4.) 81 337 Kaj je obljuba? Obljuba je prostovoljen, Bogu storjen obet, s ka¬ terim se pod grehom zavežemo, storiti kaj Bogu dopadljivega. 338. Kaj zapoveduje druga božja zapoved? Druga božja zapoved zapoveduje, posvečevati božje ime. 339. Kako posvečujemo božje ime? Božje ime posvečujemo: 1. če je spoštljivo izgovarjamo in zaupno kličemo na pomoč; 2. če Boga naravnost pred vsem svetom spozna¬ vamo in smo vneti za njegovo čast; 3. če Boga s pravično prisego kličemo na pričo; 4. če zvesto izpolnjujemo Bogu storjene obljube; 1 ) 5. če sploh vse delamo in darujemo Bogu v čast. Pomni! Skrbno se varuj, da se ne navadiš ostudnega preklinjevanja in priseganja. Pač pa kliči na pomoč zlasti v trpljenju in skušnjavah presveta imena Jezusa, Marije in svetega Jožefa, ki naj bodo tudi v smrtnem boju tvoje zadnje besede. Tretja božja zapoved. 340. Kako se glasi tretja božja zapoved? Tretja božja zapoved se glasi: „Posvečuj praznik.“ 341. Kaj zapoveduje tretja božja zapoved? Tretja božja zapoved zapoveduje, posvečevati Go¬ spodov dan. 342. Kateri je Gospodov dan? V novi zavezi je nedelja Gospodov dan; v stari zavezi pa je bila sobota. ‘) c Ako si Bogu kaj obljubil, ne odlašaj izpolniti." (Prid. 5,3.) Srednji katekizem. 6 82 343. Zakaj je v novi zavezi nedelja Gospodov dan? V novi zavezi je nedelja Gospodov dan: 1. ker je Jezus na nedeljo vstal od mrtvih;' 2. ker je na nedeljo poslal svetega Duha. 344. Kako posvečujemo nedeljo? Nedeljo posvečujemo, če opuščamo hlapčevska dela, se udeležujemo zapovedane službe božje in opravljamo bogoljubna dela. 1 ) 345. Kaj so hlapčevska dela? Hlapčevska dela so tista telesna dela, ki jih na¬ vadno opravljajo posli in dninarji, rokodelci in tovarniški ali drugi tem podobni delavci. 346. Kaj prepoveduje tretja božja zapoved? Tretja božja zapoved prepoveduje: 1. hlapčevsko delo ob nedeljah brez sile ali brez postavnega cerkvenega dovoljenja; 2. vse, kar skruni nedeljo, ali kar zadržuje njeno posvečevanje, na primer: pijančevanje in raz¬ posajene igre, pregrešne veselice in druge take reči. Pomni! Posvečuj vsikdar vestno Gospodov dan in ne daj se zapeljati iz dobičkarije ali iz lahkomišljenosti, da bi oskrunil nedeljo. »Bog ti daje šest dnij in si pridržuje za-se samo en dan v tednu; ti pa tako malo spoštuješ Boga, da mu niti tega dneva ne daš celega, temveč ga skruniš s posvetnimi opravili/ (Sv. Krizostom.) *) Šest dnij delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota Gospoda tvojega Boga; ne delaj nobenega dela, ne ti, ne tvoj sin, ne tvoja hči, ne tvoj hlapec, ne tvoja dekla, ne tvoja živina/ (II. Mojz. 20, 9. 10.) 83 Četrta božja zapoved. 347. Kako se glasi četrta božja zapoved? Četrta božja zapoved se glasi: „Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji/ 348. Kaj zapoveduje četrta božja zapoved? Četrta božja zapoved zapoveduje, skazovati sta- rišem spoštovanje, ljubezen in pokorščino. 349. Zakaj morajo otroci svojim starišem skazovati spoštovanje, ljubezen in pokorščino ? Otroci morajo svojim starišem skazovati spošto¬ vanje, ljubezen in pokorščino, ker so stariši otrokom božji namestniki in za Bogom največji dobrotniki. 350. Kdaj greše otroci zoper spoštovanje, ki so je dolžni svojim starišem? Otroci greše zoper spoštovanje, ki so je dolžni svojim starišem: 1. če jih zaničujejo ali se jih sramujejo; 2. če slabo o njih govore ali jih zasramujejo; 3. če se surovo ali trmasto obnašajo proti njim. 1 ) ‘) »Iz vsega svojega srca spoštuj svojega očeta/ (Sir. 7, 29.) — »Spoštuj svojo mater vse dni njenega življenja/ (Tob. 4, 3.) 6« 84 351. Kdaj greše otroci zoper ljubezen, ki so jo dolžni svojini starišem? Otroci greše zoper ljubezen, ki so jo dolžni svojim starišem: 1. če ne marajo zanje, ali če jim žele kaj hudega; 2. če jih žalijo ali jeze; 3. če jim v potrebah ne pomagajo ali ne prena¬ šajo potrpežljivo njihovih slabostij; 1 ) 4. če ne molijo zanje. sj: 352. Kdaj greše otroci zoper pokorščino, ki so jo dolžni svojim starišem? Otroci greše zoper pokorščino, ki so jo dolžni svojim starišem, če ne poslušajo njihovih ukazov, opominov in svaril. 2 ) 353. Kaj je Bog obljubil otrokom, ki spoštujejo očeta in mater? Otrokom, ki spoštujejo očeta in mater, je Bog obljubil v tem življenju svoje varstvo in svoj blagoslov, v drugem pa večno zveličanje. 3 * * ) ’) »Sin, podpiraj starost svojega očeta in ne žali ga v nje¬ govem življenju; in ako mu pamet peša, mu zanašaj in ne zaničuj ga v svoji moči.“ (Sir. 3, 14, 15.) »Otroci, bodite pokorni svojim starišem v Gospodu; zakaj to je prav. 11 (Efez. 6,1.) — Vzgled: božji dečekjezus. (Luk. 2, 51.) 3 ) »Spoštuj svojega očeta, da pride nad te njegov blagoslov, in da njegov blagoslov ostane do konca." (Sir. 3, 9.10.) — Vzgled: Egiptovski Jožef (L Mojz. 41, 40.); Tobija (Tob. 8—12.) 85 354. Kaj čaka otroke, ki ne spoštujejo očeta in matere? Otroke, ki ne spoštujejo očeta in matere, čaka v tem življenju božje prekletstvo, v drugem pa večno pogubljenje. 1 ) 355. Komu smo poleg starišev še dolžni spoštovanje, ljubezen in pokorščino? Poleg starišev smo dolžni spoštovanje, ljubezen in pokorščino 'tudi še predstojnikom?) 356. Koga pomeni beseda »predstojnik 11 ? Beseda »predstojnik 11 pomeni rednike in učitelje, mojstre in gospodarje, duhovsko in deželsko go¬ sposko. ^ 357. S čim greše podložniki zoper svoje predstojnike? Podložniki greše zoper svoje predstojnike zlasti: 1. če so jim nepokorni in nezvesti, ali leni v svoji službi; 2. če jih opravljajo ali obrekujejo, in če kalijo mir; 3. če zapeljujejo njihove otroke in družino. 358. Kdo posebno greši zoper duhovsko in deželsko gosposko? Zoper duhovsko in deželsko gosposko posebno greši: 1. kdor jo predrzno graja in sramoti; 2. kdor se ji ustavlja ali celo napravlja upor. 3 ) ') »Preklet bodi, kdor ne spoštuje svojega očeta in svoje matere? (V. Mojz. 27, 16.) — Vzgled: Kam (I. Mojz. 9, 24. nasl.); Helijeva sinova (I. Kralj. 2—4.); Absalom (II. Kralj. 18.) 2 ) »Hlapci, bodite podložni gospodarjem z vsem strahom, ne le dobrim in krotkim, ampak tudi čmernim.“ (I. Petr. 2. 18.) 3 ) »Vsak človek bodi višji oblasti podložen; ni namreč oblasti od drugod kakor od Boga; katere pa so, so od Boga postavljene." (Rimlj. 13, 1.) 86 359. Kdaj ne smemo ubogati starišev in predstojnikov? Starišev in predstojnikov ne smemo ubogati, kadar nam ukažejo kaj grešnega.') 360. Kaj je mladina dolžna starim ljudem? Mladina je dolžna stare ljudi spoštovati. 2 ) Pomni! Spoštuj svoje stariše, dušne pastirje, učitelje in vse svoje predstojnike; ubogaj jih rad in natančno po vzgledu božjega Zveličarja in moli zanje; to ti donese milost in blagoslov božji. Očetov blagoslov utrjuje otrokom hiše, materina kletev pa jih podira do tal.“ (Sir. 3, 11.) Peta božja zapoved. 361. Kako se glasi peta božja zapoved? Peta božja zapoved se glasi: „Ne ubijaj.“ 362. Kaj prepoveduje peta božja zapoved? Peta božja zapoved prepoveduje, sebi ali bližnjemu škodovati na duši ali na telesu. 363. Kdo škoduje sebi na telesu? Sebi škoduje na telesu, kdor samega sebe umori ali si krajša življenje ali je brez potrebe postavlja v nevarnost. 364. Kdo škoduje bližnjemu na telesu? Bližnjemu škoduje na telesu, kdor ga po krivici umori ali rani, ali ga žali in trdo ž njim ravna ter mu s tem krajša življenje. *) »Boga je treba bolj slušati kakor ljudi.“ (Dej. ap. 5, 29.) — Vzgled: Makabejski bratje (II. Mak. 7.); mladeniči v ognjeni peči. (Dan. 3.) 3 ) »Pred sivo glavo vstani in spoštuj osebo starega člo¬ veka/ (III. Mojz. 19, 32.) 87 365. Ali se zoper peto božjo zapoved greši samo z dejanjem ? Zoper peto božjo zapoved se ne greši samo z dejanjem, temveč tudi s sovraštvom in nevoščlji¬ vostjo, z jezo in sumnivostjo, z zmerjanjem in preklinjevanjem, spl^L z vsem, kar more škodo¬ vati nam ali bližnjemu. Enako greši zoper peto božjo zapoved, kdor iz čmernosti ali obupnosti sebi ali drugim smrt želi.') 366. Kdo škoduje bližnjemu na duši? Bližnjemu škoduje na duši, kdor ga pohujšuje. 367. Kdo pohujšuje bližnjega? Bližnjega pohujšuje, kdor mu pregrešno, bodisi z besedo bodisi z dejanjem, daje povod, da greši, ali kdor ga celo namenoma zapeljuje v greh. 2 ) 368. Kaj zapoveduje peta božja zapoved? Peta božja zapoved zapoveduje: 1. skrbeti za svoje življenje in svojo dušo; 2. živeti z bližnjim v miru in slogi; 3. dajati vsakemu dober vzgled; 4. popraviti škodo, storjeno bližnjemu na duši ali na telesu. Pomni ! Ne prizadeni bližnjemu nikdar nobene škode, ne na telesu ne na duši. Varuj se tudi, da ne rotiš ali kolneš svojega bližnjega. — Greh je tudi, živali brez po¬ trebe mučiti ali brez vzroka ubijati. ') »Vsak, kdor sovraži svojega brata, je ubijavec.“ (I.Jan. 3, 15.) — »Jaz pa vam povem, da bo vsak, ki se jezi nad svojim bratom, kriv sodbe/ (Mat. 5, 22.) 2 ) »Kdor pa pohujša katerega teh malih, ki v me verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja. Gorje svetu zavoljo pohujšanja!" (Mat. 18, 6. 7.) 88 Šesta božja zapoved. 369. Kako se glasi šesta božja zapoved? Šesta božja zapoved se glasi: „Ne prešestuj.“ 370. Kaj prepoveduje šesta božja zapoved? Šesta božja zapoved prepoveduje: 1. vse, kar žali čistost ali sramežljivost; 2. vse, kar napeljuje v nečistost. 371. Kaj žali čistost? Čistost žalijo: 1. prostovoljne nespodobne misli in želje; 2. nespodobni pogovori, šale in pesmi; 3. nespodobni pogledi in vsa nespodobna dejanja. 1 ) 372. Kaj napeljuje v nečistost? V nečistost napeljujejo: 1. radovedni pogledi; 2. nespodobne podobe in prebiranje nenravnih knjig in spisov; 3. nespodobnost v obleki; 4. predomače in preprijazno občevanje z osebami drugega spola in slaba tovarišija; 5. nespodobni plesi, pohujšljive igre in predstave po glediščih in drugod; 6. lenoba in nezmernost v jedi in pijači. ') »Nečistost in vsa nesramnost ... se še ne imenuj med vami, kakor se spodobi svetim, ali nesramnost, ali nespametne ali grde besede/ (Efež. 5, 3. 4.) 89 373. Kaj naj storimo, kadar dvomimo, je-li kaj zoper šesto božjo zapoved ? Kadar dvomimo, je-li kaj zoper šesto božjo zapoved, tega ne smemo storiti, temveč moramo prositi stariše ali spovednika, da nas poduče. 374. Zakaj se moramo prav posebno varovati grehov zoper čistost? Grehov zoper čistost se moramo prav posebno varovati: 1. ker so ti grehi, in sicer že same misli, ako so popolnoma prostovoljne, smrtni grehi; 2. ker ne skrunijo samo duše, temveč tudi člo¬ vekovo telo, ki je tempel svetega Duha; ’) 3. ker imajo silno strašne nasledke. 375. Kaj zapoveduje šesta božja zapoved? Šesta božja zapoved zapoveduje: 1. da moramo biti spodobni in sramežljivi v mislih in pogledih, besedah in dejanjih; 2. da moramo rabiti potrebne pripomočke, da si ohranimo čistost. 2 ) 376. Katere pripomočke moramo rabiti, da si ohranimo čistost ? Da si ohranimo čistost, moramo: 1. ogibati se nevarnostij in priložnostij, ki vodijo v nečistost; 2. moliti za ohranjenje čistosti in kar največkrat mogoče prejemati svete zakramente; ') „Ako pa kdo oskruni tempel božji, ga bo Bog končal; zakaj tempel božji je svet, kar ste vi.“ (I. Kor. 3, 17.) 3 ) „To je božja volja, vaše posvečenje, da se zdržite ne¬ čistosti." (I. Tes. 4, 3.) 90 3. skušnjavi se koj ustaviti in zaupno klicati Je¬ zusa in Marijo na pomoč; 4. misliti, da Bog vse vidi, in da vsak trenutek lahko umrjemo. Pomni! Ohrani si sveto čistost kot svoj najlepši kras in varuj se, da ne storiš nikdar nič nespodobnega, bodisi sam, bodisi z drugimi. Čistost te naredi podobnega an¬ gelom in je Bogu posebno ljuba. „0 kako lep je čist rod!“ (Modr. 4, 1.) — Kako lepi so pred Bogom prečista Devica Marija, deviški ženin sveti Jožef, in angelski mladenič sveti Alojzij! Sedma božja zapoved. 377. Kako se glasi sedma božja zapoved? Sedma božja zapoved se glasi: „Ne kradi. “ 378. Kaj prepoveduje sedma božja zapoved? Sedma božja zapoved prepoveduje, bližnjemu po krivici škodovati na njegovi lastnini. 379. S čim se bližnjemu po krivici škoduje na njegovi lastnini ? Bližnjemu se po krivici škoduje na njegovi lastnini: 1. s tatvino in ropom; 2. z odrtijo in goljufijo; 3. s krivičnim pridržavanjem tujega blaga; 4. s prostovoljnim in krivičnim poškodovanjem tuje lastnine. 380. Kdo greši s tatvino? S tatvino greši, kdor skrivaj in po krivici vzame tuje blago. 91 381. Kdo greši z ropom ? Z ropom greši, kdor s silo in po krivici vzame tuje blago. 382. Kdo greši z odrtijo ? Z odrtijo greši: 1. kdor pri posojilih zahteva krivične obresti; 2. kdor nepošteno in z umetnimi pripomočki po- dražuje živila ali blago nad njihovo pravo vrednost; 3. kdor zlorablja stisko bližnjega sebi v krivično korist ali dobiček. 383. Kdo greši z goljufijo? Z goljufijo greši, kdor s prevaro ali zvijačo ško¬ duje bližnjemu na njegovi lastnini, na primer: 1. kdor ga prevari s ponarejenim denarjem, s krivo mero in vago; 2. kdor ponareja blago in živila ali zamolčuje bistvene napake kakega blaga; 3. kdor zahteva večje plačilo, kakor zasluži stor¬ jeno delo; 4. kdor si pridobi tuje blago s tem, da ponaredi listine, da pred sodiščem izpove neresnico ali da podkupi priče. 1 ) ‘) „Ne delajte nič krivičnega v sodbi, pri vatlu in tehtnici in meri.“ (III. Mojz. 19, 35.) 92 384. Kaj je treba pomniti o malih tatvinah in goljufijah ? O malih tatvinah in goljufijah je treba pomniti, da se tudi ž njimi lahko smrtno greši, in sicer: 1. takoj, kakor hitro kdo začne po malem krasti ali goljufati z namenom, da bi si polagoma prisvojil znatno svoto; 2. tedaj, kadar si je kdo z malimi tatvinami ali goljufijami pridobil znatno svoto, čeprav v za¬ četku ni imel tega namena. ^ 385. Kdo greši s krivičnim pridržavanjem tujega blaga? S krivičnim pridržavanjem tujega blaga greši na primer: 1. kdor ne vrne najdenih, posojenih ali v hrambo mu izročenih rečij; 2. kdor ne plača o pravem času, kar je plačati dolžan.') 386. Kdo greši s prostovoljnim in krivičnim poškodo¬ vanjem tuje lastnine? S prostovoljnim in krivičnim poškodovanjem tuje lastnine greši na primer: 1. kdor zanemarja ali slabo opravlja delo, katero je dolžan storiti; 2. kdor bližnjemu z obrekovanjem odganja kupo- valce ali mu sicer škoduje na njegovem prislužku; 3. kdor namenoma s požiganjem uniči tujo last¬ nino ali jo drugače zlobno poškoduje. ‘) „Naj ne ostaja plačilo tvojega najemnika pri tebi do jutra." (III. Mojz. 19, 13.) 93 387. Kaj zapoveduje sedma božja zapoved? Sedma božja zapoved zapoveduje: 1. pustiti, dati in storiti vsakemu, kar mu gre; 2. kar najhitreje vrniti krivično blago in, kolikor se da, popraviti storjeno škodo. Če se to ne more zgoditi na enkrat, mora se storiti pola¬ goma; ali če ni mogoče, najti lastnika ali nje¬ govih dedičev, mora se krivično blago obrniti v dobre namene. 1 ) Pomni! Ne zmakni nikdar ničesar, bodi si še kaj tako majhnega, tudi ne svojim starišem. Z malim se pričenja, z velikim se nehava. Varuj se tudi sladkosnedenosti in igranja za denar. Osma božja zapoved. 388. Kako se glasi osma božja zapoved? Osma božja zapoved se glasi: „Ne pričaj po krivem zoper svojega ' bližnjega. “ 389. Kaj prepoveduje osma božja zapoved? Osma božja zapoved prepoveduje: 1. krivo pričati; 2. lagati in se hliniti; 3. grešiti zoper bližnjega čast in dobro ime. 390. Kdo krivo priča? Krivo priča, kdor pred sodnijsko ali drugo go¬ sposko vedoma izjavi kot resnico, kar ni res. 2 ) ‘) „ Boljše je malo po pravici, kakor obilni prihodki po krivici “ (Preg. 16, 8.) s ) Vzgled: krive priče zoper Jezusa. (Mat. 26, 59—61.) 94 391. Kdo laže? Laže, kdor vedoma drugače govori, kakor misli. 1 ) 392. Kdo se hlini? Hlini se, kdor se dela boljšega in pobožnejšega, kakor je v resnici. 393. S čim se greši zoper bližnjega čast in dobro ime? Zoper bližnjega čast in dobro ime se greši: 1. s krivim natolcevanjem in predrzno sodbo; 2. z obrekovanjem, opravljanjem in podpihovanjem; 3. z zasramovanjem. 394. Kdo greši s krivim natolcevanjem? S krivim natolcevanjem greši, kdor brez zadost¬ nega vzroka sumi o bližnjem kaj hudega. 2 ) 395. Kdo greši s predrzno sodbo? S predrzno sodbo greši, kdor bližnjemu kaj hu¬ dega brez zadostnega vzroka prisoja kot gotovo in resnično. 3 ) 396. Kdo greši z obrekovanjem ? Z obrekovanjem greši, kdor pripoveduje o bližnjem kake izmišljene napake ali povečuje njegove res¬ nične napake. ‘) »Grd madež je laž na človeku/ (Sir. 20, 26.) — Hudobni duh je »lažnik in oče laži/ (Jan. 8, 44) — Vzgled: Ananija in Safira. (Dej. ap. 5, 1—11.) »Nobeden vas ne misli hudega v svojem srcu zoper svojega prijatelja/ (Cah. 8, 17.) 3 ) »Ne sodite, in ne boste sojeni/ (Luk. 6, 37.) 95 397. Kdo greši z opravljanjem ? Z opravljanjem greši, kdor brez zadostnega vzroka razodeva resnične napake bližnjega. ^«398. Kdaj smemo razodeti napake bližnjega? Napake bližnjega smemo in celo moramo raz¬ odeti, kadar je to potrebno, da se grešnik poboljša, ali da se zabrani kako še večje hudo. 399. Kdo greši s podpihovanjem? S podpihovanjem greši, kdor brez zadostnega vzroka komu pove, kaj so drugi o njem slabega govorili, ter tako napravlja razpor in sovraštvo. ’) 400. Kdo greši z zasramovanjem ? Z zasramovanjem greši, kdor bližnjemu ali sam ali po drugih v obraz pove kaj poniževalnega ali mu stori kaj takega. 401. Kaj je dolžan storiti, kdor je škodoval bližnjemu na njegovi časti in na njegovem dobrem imenu? Kdor je bližnjemu škodoval na njegovi časti in na njegovem dobrem imenu, je dolžan: 1. preklicati obrekovanje in zasramovanega prositi odpuščenja; 2. v vseh slučajih po svoji moči popraviti škodo, ki mu jo je storil na njegovi Časti, na njegovem dobrem imenu in s tem morda tudi na drugem imetju. ’) »Preklet bodi podpihovavec in dvojezičnih; zakaj med mnogimi, ki v miru žive, napravi zmešnjave/ (Sir. 28,15.) 96 ijc 402. Kaj zapoveduje osma božja zapoved ? Osma božja zapoved zapoveduje: 1. povsod in vselej resnico govoriti in odkrito¬ srčen biti; 2. varovati, spoštovati in braniti, kolikor mogoče, bližnjega čast in dobro ime. Pomni! Studi vsakoršno laž, ker izvira od hudobnega duha in te dela njemu podobnega. Nikdar ne govori trdo¬ srčno o svojem bližnjem; česar nočeš, da bi se storilo tebi, tega tudi ti ne stori drugim. (Tob. 4, 16.) — Nikdar rado- voljno ne poslušaj opravljanja ali obrekovanja. Ohrani si v srcu besede svetega pisma: „Veliko govoriti ni brez greha“ (Preg. 10, 19.), in: Jezik je sicer majhen ud, in vendar na¬ pravi velike reči/ (Jak. 3, 5.) Zadnji dve božji zapovedi. 403. Kako se glasi deveta božja zapoved? Deveta božja zapoved se glasi: „Ne želi svojega bližnjega žene.“ 404. Kaj prepoveduje deveta božja zapoved? Deveta božja zapoved prepoveduje vse prostovoljne nečiste misli in želje. 405. Kaj zapoveduje deveta božja zapoved? Deveta božja zapoved zapoveduje, ohraniti si čisto srce in varovati se vseh nečistih mislij in želja. ‘) 406. Kako se glasi deseta božja zapoved? Deseta božja zapoved se glasi: „Ne želi svojega bližnjega blaga/ ‘) „Blagor tistim, ki so čistega srca, ker Boga bodo gledali/ (Mat. 5, 8.) 97 407. Kaj prepoveduje deseta božja zapoved? Deseta božja zapoved prepoveduje, grešno poželeti, kar je bližnjega last.’) 408. Kaj zapoveduje deseta božja zapoved? Deseta božja zapoved zapoveduje, privoščiti vsa¬ kemu svoje in zadovoljiti se s svojim. 409. Kaj je Bog obljubil tistim, ki izpolnjujejo njegove zapovedi? Tistim, ki izpolnjujejo njegove zapovedi, je Bog obljubil mnogovrstnega blagoslova in večno živ¬ ljenje?) Pomni! Ohrani svoje srce čisto in bojuj se zoper slabe misli in želje; one zapeljujejo polagoma tudi v slaba de¬ janja. Kroti tudi poželenje po posvetnem blagu; »zakaj ka¬ teri hočejo obogateti, padejo v skušnjavo in v zadrgo hudob¬ nega duha." (I. Tim. 6, 9.) 3. Oddelek. Pet cerkvenih zapovedi). 410. Kako se glasi pet cerkvenih zapovedij ? Pet cerkvenih zapovedij se glasi: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri sveti maši. 3. Posti se zapovedane postne dni. ‘) »Korenina vsega hudega je lakomnost." (I. Tim. 6, 10.) 2 ) »Jaz sem Gospod, tvoj Bog . . ., ki skazujem milost do tisočernega rodu tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi." (II. Mojž. 20, 5. 6.) — »Če hočeš iti v življenje, iz¬ polnjuj zapovedi." (Mat. 19, 17.) Srednj Kat. 7 98 4. Spovej se svojih grehov postavljenemu spoved¬ niku vsaj enkrat v letu, in o velikonočnem času prejmi sveto Rešnje Telo. 5. Ne obhajaj ženitve o prepovedanih časih. 411. Zakaj smo dolžni izpolnjevati cerkvene zapovedi? Cerkvene zapovedi smo dolžni izpolnjevati, ker je Jezus Kristus naravnost in pod smrtnim grehom zapovedal, poslušati cerkev, ko je rekel: „Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik/ 4 (Mat. 18, 17.) Prva cerkvena zapoved. 412. Kako se glasi prva cerkvena zapoved? Prva cerkvena zapoved se glasi: „Posvečuj zapo¬ vedane praznike. 44 413. Kaj zapoveduje prva cerkvena zapoved? Prva cerkvena zapoved zapoveduje, praznike, katere je postavila sveta cerkev, tako praznovati in po¬ svečevati, kakor nedelje. 414. Kolikeri so prazniki, katere je postavila sveta cerkev? Prazniki, katere je postavila sveta cerkev, so praz¬ niki Gospodovi, prazniki Matere božje in prazniki svetnikov. 415. Kateri so zapovedani prazniki Gospodovi? Zapovedani prazniki Gospodovi so: 1. božič, praznika obrezovanja (novo leto) in raz- glašenja Gospodovega (sv. trije kralji); 99 2. velika noč in Kristusov vnebohod; 3. binkošti, praznika svete Trojice in svetega Rešnjega Telesa. 416. Kateri so zapovedani prazniki Matere božje? Zapovedani prazniki Matere božje so: Marijino spočetje, svečnica, Marijino oznanjenje, Marijino vnebovzetje (veliki šmaren ali velika gospojnica) in Marijino rojstvo (mali šmaren ali mala gospojnica). 417. Kateri so zapovedani prazniki svetnikov? Zapovedani prazniki svetnikov so: praznik svetega Štefana, praznik svetih apostolov Petra in Pavla, praznik vseh svetnikov in prazniki deželnih patronov. Druga cerkvena zapoved. 418. Kako se glasi druga cerkvena zapoved? Druga cerkvena zapoved se glasi: „Bodi ob ne¬ deljah in zapovedanih praznikih s spodobno po¬ božnostjo pri sveti maši/ 419. Kaj zapoveduje druga cerkvena zapoved? Druga cerkvena zapoved zapoveduje, vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik pobožno biti pri sveti maši. 420. Kdaj smo pobožno pri sveti maši? Pobožno smo pri sveti maši: 1. kadar smo zato pri sveti maši, da Boga molimo in častimo; 2. kadar se vsega ogibljemo, kar zadržuje ali moti notranjo pobožnost; 3. kadar med sveto mašo, zlasti pri njenih glavnih delih, pazimo na to, kar se godi na altarju. 7» 100 421. Kdo je dolžan, biti ob nedeljah ki zapovedanih praznikih pri sveti maši? Ob nedeljah in zapovedanih praznikih biti pri sveti maši, so pod smrtnim grehom dolžni vsi verniki, ki so že pri pameti, in katerih ne zadržuje noben pravičen vzrok. 422. Kdo greši zoper drugo cerkveno zapoved? Zoper drugo cerkveno zapoved greši: 1. kdor po lastni krivdi opusti sveto mašo ali je zamudi precejšen del; 2. kdor je med sveto mašo prostovoljno raztresen ali se nespoštljivo obnaša. << 423. Ali nam bodi dovolj, da smo ob nedeljah in praz¬ nikih samo pri sveti maši? Ne bodi nam dovolj, da smo ob nedeljah in praz¬ nikih samo pri sveti maši; temveč bodimo tudi pri pridigi in pri popoldanski službi božji, preje¬ majmo svete zakramente, prebirajmo svete knjige in opravljajmo druga dobra dela. 424. Zakaj je treba biti pri pridigi ? Pri pridigi je treba biti: 1. ker se v pridigi oznanjuje in razlaga beseda božja; 2. ker je znamenje otroške ljubezni do Boga, če kdo pridno in pobožno posluša besedo božjo; 1 ) 3. ker nas je treba pogostoma opominjati in spod¬ bujati k dobremu in odvračati od hudega. 2 ) ‘) „Kdor je iz Boga, posluša božje besede/ (Jan. 8, 47.) ’) ..Blagor tistim, kateri božjo besedo poslušajo in jo ohranijo." (Luk. 11, 28.) 101 Tretja cerkvena zapoved. 425. Kako se glasi tretja cerkvena zapoved? Tretja cerkvena zapoved se glasi: „Posti se za¬ povedane postne dni/ 426. Kaj zapoveduje tretja cerkvena zapoved? Tretja cerkvena zapoved zapoveduje, postiti se določene dni tako, kakor zaukazuje cerkev. 427. Koliker je post, ki ga zaukazuje cerkev? Post, ki ga zaukazuje cerkev, je dvojen: 1. post, pri katerem se zdržimo mesnih jedij; 2. post, pri katerem se zdržimo mesnih jedij ter si ob enem pri jedi pritrgamo tako, da se samo enkrat na dan najemo do sitega, in sicer ne pred poldnem. Vendar pa je dovoljeno, zvečer kaj malega zaužiti, kako malenkost tudi zjutraj. 428. Katere dni smo dolžni, zdržati se mesnih jedij? Zdržati se mesnih jedij, smo dolžni vsak petek 1 ) in, koder je še zapovedano, tudi vsako soboto. 429. Katere dni smo dolžni, zdržati se mesnih jedij ter si ob enem pritrgati? Zdržati se mesnih jedij ter si ob enem pritrgati, smo dolžni: 1. vse dni štiridesetdanskega posta, to je od pe¬ pelnične srede do velike noči; ob nedeljah pa je dovoljeno, najesti se večkrat do sitega; ‘) Samo če pride božič na petek, dovoljene so ta petek mesne jedi. 102 2. ob sredah, petkih in sobotah štirih kvaternih .tednov; 3. ob dnevih pred nekaterimi velikimi prazniki. 1 ) Namestu nekaterih postnih dnij pred velikimi prazniki so pa pri nas določene srede in petki v adventu. 430. Kdo je dolžan, zapovedane postne dni zdržati se mesnih jedij? Zapovedane postne dni zdržati se mesnih jedij, je dolžan vsak vernik, ki je že pri pameti in ga ne izgovarja kak opravičen vzrok, na primer; bolezen, revščina ali kaj takega. 431. Kdo je dolžan, zapovedane postne dni zdržati se mesnih jedij ter si ob enem pritrgati? Zapovedane postne dni zdržati se mesnih jedij ter si ob enem pritrgati, je dolžan vsak vernik, ki je dovršil 21. leto in ga ne izgovarja kak opravičen vzrok. Kdor mora težko delati ali je v visoki sta¬ rosti, vsled tega sicer ni dolžan pritrgati si, vendar pa ga to oboje samo zase še ne opravičuje, da bi smel uživati mesne jedi. 432. Kako olajšuje cerkev postno zapoved? Cerkev olajšuje postno zapoved z večjimi ali manj¬ šimi spregledi, katere podeljujejo škofje, poobla¬ ščeni od svetega očeta, iz opravičenih vzrokov ali celim škofijam ali posameznim vernikom. Taki dnevi so med drugimi: pred božičem, binkoštmi, svetim Petrom in Pavlom, Marijinim vnebovzetjem, vsemi svet¬ niki, brezmadežnim spočetjem Marijinim. 103 Četrta cerkvena zapoved. 433. Kako se glasi četrta cerkvena zapoved? Četrta cerkvena zapoved se glasi: „Spovej se svojih grehov postavljenemu spovedniku vsaj enkrat v letu in o velikonočnem času prejmi sveto Rešnje Telo/ 434. Kaj zapoveduje četrta cerkvena zapoved? Četrta cerkvena zapoved zapoveduje: 1. vsaj enkrat v letu veljavno spovedati se svojih grehov mašniku, ki je postavljen, to je po¬ oblaščen za spovedovanje; 2. o velikonočnem času vredno prejeti sveto ob¬ hajilo. Tistega, ki to trdovratno opušča, more sveta cerkev izobčiti in mu za kazen odreči cerkveni pokop. 1 ) 435. Zakaj pravi četrta cerkvena zapoved: „spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu“? Četrta cerkvena zapoved pravi, „spovej se svojih grehov vsaj enkrat v letu“, ker sveta cerkev silno želi, da bi verniki večkrat, in ne samo enkrat na leto opravili spoved in prejeli sveto obhajilo. Peta cerkvena zapoved. 436. Kako se glasi peta cerkvena zapoved? Peta cerkvena zapoved se glasi: ,.Ne obhajaj že¬ nitveno prepovedanih časih/ 7 ‘) Velikonočni čas, v katerem moramo prejeti sveto obhajilo, določujejo škofje. 104 437. Kaj prepoveduje peta cerkvena zapoved? Peta cerkvena zapoved prepoveduje, obhajati slo¬ vesno ženitovanje v prepovedanem času, to je od prve adventne nedelje do dneva po svetih treh kraljih in od pepelnične srede do vštete prve ne¬ delje po veliki noči. 1 ) Pomni' Ne zanemarjaj nikdar cerkenih zapovedij; vežejo te kakor božje zapovedi pod smrtnim grehom. Če jih drugi prestopajo, te to še nikakor ne odvezuje od cerkvenih za¬ povedij in te pred Bogom ne opravičuje, če jih prestopaš. „Če se kdo odvrne od cerkve, se sam izključi iz števila njenih otrok. Držite se vsi enovoljno Boga kot očeta, in svete cerkve kot matere/ (Sv. Avguštin.) *) Skoraj v vseh škofijah so v prepovedanem času zabra- njene tudi navadne poroke. Četrto poglavje. O milosti in zakramentih. 1. Oddelek. O milosti. 438. Kaj je milost? Milost je notranj, nadnaraven, dar, ki nam ga Bog podari zavoljo zasluženja Jezusa Kristusa, da se moremo zveličati. 439. Zakaj se milost imenuje „dar“? Milost se imenuje „dar“, ker je ne moremo za¬ služiti, ampak nam jo Bog samo podari zavoljo zasluženja Jezusa Kristusa. ■§$■440. Zakaj se imenuje milost „notranj“ dar? Milost se imenuje „notranj“ dar, ker jo Bog podari naravnost duši in je torej milost nekaj notranjega. 106 ^441. Zakaj se milost imenuje „nadnaraven“ dar? Milost se imenuje „nadnaraven“ dar, ker je človek nima že po svoji naravi in je tudi ne more doseči, in ker sploh do nje nima nikake pravice, ampak mu jo Bog prostovoljno pridaje nad vso naravo. 442. Čemu podeljuje Bog človeku nadnaravno milost? Bog podeljuje človeku nadnaravno milost, da ga povzdigne k nadnaravni časti otroka božjega in ga naredi sposobnega, zaslužiti si nebesa. 443. Kolikera je nadnaravna milost? Nadnaravna milost je dvojna: 1. dejanska, 2. posvečujoča. 444. Kaj je dejanska milost? Dejanska milost je nadnaravna, duši samo začasno podeljena milost, ki nam pomaga opravljati dobra, to je taka dela ali dejanja, ki služijo za večno zveličanje. 445. Kako nam dejanska milost pomaga, opravljati dobra dela? Dejanska milost nam pomaga, opravljati dobra dela tako: 1. razsvetljuje nam um in nagiblje in krepi nam voljo, da dobra dela pričenjamo, nadaljujemo in dovršujemo; 2. podeljuje tem delom nadnaravno vrednost.’) ’) Ne premoremo „iz sebe kaj (dobrega tudi le) misliti kakor iz sebe, ampak naša zmožnost je iz Boga/ (II. Kor. 3, 5.) — „Bog je, kateri dela v vas hoteti in dopolniti po (svoji) dobri volji." (Filipi). 2, 13.) 107 446. Ali je dejanska milost človeku potrebna? Dejanska milost je človeku potrebna, in sicer za vsako dobro delo: potrebna grešniku, da se spre¬ obrne k Bogu; potrebna pravičniku, da ostane stanoviten v posvečujoči milosti, in da izvršuje zaslužna dela.') 447. Ali Bog vsakemu človeku podeljuje dejansko milost? Bog vsakemu človeku podeljuje dejansko milost, katero potrebuje, da se more zveličati; zakaj Bog „hoče, da bi se vsi ljudje zveličali in prišli do spoznanja resnice(I. Tim. 2, 4.) ^448. Ali deluje le sama milost, da se zveličamo? Ne deluje le sama milost, da se zveličamo, ker nas ne sili, ampak samo podpira; zato se ji ne smemo ustavljati, temveč jo moramo radovoljno sprejemati in ž, njo zvesto sodelovati. 2 ) 449. Kaj je posvečujoča milost? Posvečujoča milost je nadnaravna, duši trajno podeljena milost, ki nas prerodi v novo, nadna¬ ravno življenje. 450. Kako nas prerodi posvečujoča milost v novo, nad¬ naravno življenje ? Posvečujoča milost nas prerodi v novo, nadna¬ ravno življenje s tem, da nas opraviči, to je: 1. da nas očisti vseh smrtnih grehov ter nas stori svete in Bogu dopadljive; *) „Brez mene ne morete ničesar storiti.” (Jan. 15, 5.) — Primera: vinska trta in mladike. (Jan. 15.) 2 ) ^Opominjamo vas, da ne prejemate nepridoma božje milosti." (II. Kor. 6, 1.) — »Glej, stojim pri vratih in trkam." (Skriv. raz. 3. 20.) — Primera: o talentih. (Mat. 25, 15. nasl.) 108 2. da nas povzdigne iz stanu sužnosti k nadna¬ ravni časti otrok božjih in dedičev nebes; 3. da nas štori sposobne za dela, ki so zaslužna za nebesa. 451. Koliko časa ostane posvečujoča milost v duši? Posvečujoča milost ostane v duši, dokler človek smrtno ne greši. 452. Kje se nam podeljuje in pomnožuje posvečujoča milost? Posvečujoča milost se nam podeljuje in pomnožuje zlasti v svetih zakramentih. Pomni! Vsak dan prosi Boga za dejansko milost in zvesto sodeluj ž njo. Ohrani si posvečujočo milost; če jo imaš, si bogat in srečen; če je nimaš, si ubog in nesrečen. Ne boj se torej ničesar na svetu tako, kakor izgubiti po¬ svečujočo milost; ona je svatovsko oblačilo, brez katerega nihče ne pride k nebeški ženitnini. (Mat 22.) 2. Oddelek. 0 zakramentih sploh. 453. Kaj je zakrament? Zakrament je vidno in podelilno znamenje nevidne milosti, postavljeno od Jezusa Kristusa v naše posvečenje. 109 454. Koliko rečij je potrebnih pri vsakem zakramentu? Pri vsakem zakramentu so potrebne tri reči: 1. vidno in podelilno znamenje; 2. nevidna ali notranja milost; 3. postavitev po Jezusu Kristusu. 455. Zakaj se imenuje zakrament „vidno“ znamenje? Zakrament se imenuje „vidno“ znamenje, ker notranjo milost tudi po zunanje kaže. 456. Zakaj se imenuje zakrament „podelilno“ znamenje? Zakrament se imenuje „podelilno“ znamenje, ker ne kaže samo notranje milosti, ampak jo tudi podeli. 457. Odkod imajo zakramenti moč, da podeljujejo milost? Zakramenti imajo moč, da podeljujejo milost, od Jezusa Kristusa, ki jih je postavil. 458. Kako nas zakramenti posvečujejo? Zakramenti nas posvečujejo: 1. s tem, da nam ali podeljujejo ali pomnožujejo posvečujočo milost; 2. s tem, da nam vsak zakrament podeljuje še posebne milosti. 459. Koliko zakramentov je postavil Jezus Kristus? Jezus Kristus je postavil sedem svetih zakramentov. 110 460. Kako se glasi sedem svetih zakramentov? Sedem svetih zakramentov se glasi: 1. sveti krst, 2. sveta birma, 3. sveto Rešnje Telo, 4. sveta pokora, 5. sveto poslednje olje, 6. sveto mašniško posvečenje, 7. sveti zakon. 461. Kako navadno razločujemo svete zakramente? Svete zakramente navadno razločujemo: 1. v zakramente mrtvih in v zakramente živih; 2. v zakramente, ki se morejo prejeti samo enkrat, in v zakramente, ki se morejo prejeti večkrat v življenju. 462. Katera zakramenta imenujemo zakramenta mrtvih? Zakramenta mrtvih imenujemo sveti krst in sveto pokoro. 463. Zakaj imenujemo sveti krst in sveto pokoro za¬ kramenta mrtvih? Sveti krst in sveto pokoro imenujemo zakramenta mrtvih, ker imata moč, vzbujati na duši mrtve, to je grešnike, v nadnaravno življenje milosti božje. 464. Katere zakramente imenujemo zakramente živih? Zakramente živih imenujemo sveto birmo, sveto Rešnje Telo, sveto poslednje olje, sveto mašniško posvečenje in sveti zakon. 111 465. Zakaj imenujemo zakramente razven svetega krsta in svete pokore zakramente živih? Zakramente razven svetega krsta in svete pokore imenujemo zakramente živih, ker morajo tisti, ki jih prejmejo, biti na duši živi, to je, imeti morajo posvečujočo milost božjo. 466. Kateri zakramenti se morejo prejeti samo enkrat v življenju? Samo enkrat v življenju se morejo prejeti sveti krst, sveta birma in sveto mašniško posvečenje. 467. Zakaj se morejo sveti krst, sveta birma in sveto mašniško posvečenje prejeti samo enkrat v življenju? Sveti krst, sveta birma in sveto mašniško posve¬ čenje se morejo prejeti samo enkrat v življenju, ker vtisnejo duši neizbrisno znamenje. 468. Kako moramo prejeti zakramente, da nam podele milost? Da nam zakramenti podele milost, moramo jih vredno, to se pravi, zadosti pripravljeni prejeti. 469. Kako greši, kdor prejme kak zakrament vedoma po nevrednem? Kdor prejme kak zakrament vedoma po nevrednem, greši jako hudo; on stori božji rop. Pomni! Zahvali Boga, da je postavil svete zakramente, ki so najbolj vzvišena in najgotovejša sredstva božje mi¬ losti. Varuj se, da jih ne oskrunjaš z nevrednim preje¬ manjem, ali da ne zlorabljaš besede „zakrament“ za kletev. 112 3. Oddelek. 0 zakramentih posebej. i. Zakrament svetega krsta. 470. Kaj je sveti krst? Sveti krst je prvi in najpotrebnejši zakrament, ki človeka z vodo in božjo besedo očisti izvirnega greha in vseh pred krstom storjenih grehov ter ga v Jezusu Kristusu prerodi in posveti za večno življenje. 471. Zakaj se sveti krst imenuje „prvi“ zakrament? Sveti krst se imenuje „prvi“ zakrament, ker mora človek biti prej krščen, predno more prejeti kak drug zakrament. 472. Zakaj se sveti krst imenuje »najpotrebnejši 11 za¬ krament? Sveti krst se imenuje ,.najpotrebnejši' 1 zakrament, ker se brez krsta nihče, celo otrok ne more zve¬ ličati. ’) 473. S katerimi besedami je Jezus Kristus zaukazal sveti krst? Jezus Kristus je zaukazal sveti krst z besedami, katere je govoril apostolom, rekoč: „Pojdite in učite vse narode in krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega Duha. 11 (Mat. 28, 19.) ’) „Ako kdo ni prerojen iz vode in iz svetega Duha, ne more iti v božje kraljestvo/ (Jan. 3, 5.) 113 474. Katere milosti nam podeli sveti krst? Sveti krst nam podeli te-le milosti: 1. izbriše nam izvirni greh in vse pred svetim krstom storjene grehe ter nas oprosti vs,eh časnih in večnih kaznij; 2. podeli nam posvečujočo milost, po kateri se dušno prerodimo ter postanemo otroci božji in dediči nebes;') 3. naredi nas ude katoliške cerkve; 4. vtisne nam neizbrisno znamenje kristijana. 475. Kdo more veljavno krstiti? Vsak človek more veljavno krstiti; kadar pa ni sile, smejo krščevati samo škofje in župniki in ž nji¬ hovim dovoljenjem tudi drugi mašniki in dijakoni. 476. Kaj mora storiti, kdor kršenje ? Kdor krščuje, mora: 1. imeti namen, da hoče res krstiti, to se pravi, storiti isto, kar dela sveta cerkev; 2. s pravo vodo obliti človeka, katerega krščuje; 2 ) 3. med oblivanjem izreči besede: „Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in svetega Duha.“ 477. Kaj mora storiti odrasli človek, ki hoče biti krščen? Odrasli človek, ki hoče biti krščen, mora: 1. biti zadosti podučen v sveti veri; 2. resnično obžalovati vse grehe, katere je pred svetim krstom storil; 3. izpovedati sveto vero in storiti krstno obljubo. ’) „ Oprani ste . . . ., posvečeni ste . . . ., opravičeni ste v imenu Gospoda našega, Jezusa Kristusa, in v Duhu našega Boga." (I. Kor. 6, 11.) 3 ) Pri svetem krstu se rabi, ako je pri rokah, posvečena voda, ki se slovesno posvečuje veliko in binkoštno soboto. Srednji Kat. 8 114 478. Kaj obljubimo pri svetem krstu? Pri svetem krstu obljubimo: 1. da se hočemo odpovedati hudobnemu duhu, njegovemu napuhu in vsemu njegovemu dejanju; 2. da hočemo trdno in stanovitno verovati, kar uči sveta katoliška cerkev; 3. da hočemo po tej veri živeti do smrti. 479. Kdo namestu otročičev izpove sveto vero in stori krstno obljubo? Namestu otročičev izpovedo sveto vero in store krstno obljubo njihovi botri. sjc 480. Kaj je o krstnih botrih posebno pomniti? O krstnih botrih je posebno pomniti, da postanejo krščencu nekako duhovni stariši, in da zato ne morejo ne ž njim ne ž njegovimi stariši skleniti zakona. 481. S čim se more nadomestiti zakrament svetega krsta, če ga ni mogoče prejeti? Če zakramenta svetega krsta ni mogoče prejeti, more se nadomestiti s krstom želja in s krstom krvi. ^c482. Kaj je krst želja? Krst želja je resnična želja in resna volja, prejeti sveti krst ali, če se o krstu ničesar ne ve, storiti vse, kar je Bog zaukazal, da se doseže zveličanje. S to željo in s to voljo pa mora biti združen po¬ polni kes ali popolna ljubezen do Boga. 115 483. Kaj je krst krvi ? Krst krvi je mučeniška smrt, katero pretrpi ne- krščen človek zavoljo Kristusa. Pomni! Pri krstu si prejel tudi ime svetnika, da bi ti bil varuh in vzglednik; dali so ti belo obleko v zna¬ menje prejete nedolžnosti, in gorečo svečo v znamenje vere in dobrih del. Posnemaj svojega svetega patrona, ohrani si nedolžnost in kaži svojo vero s krščanskim življenjem. 2. Zakrament svete birme. 484. Kaj je sveta birma? Sveta birma je zakrament, v katerem krščeni člo¬ vek s pokladanjem škofovih rok, z maziljenjem s sveto krizmo in škofovo besedo prejme posebno milost svetega Duha, ki ga v veri potrdi, da jo more stanovitno pričati in po njej živeti. 485. Odkod vemo, da je Jezus Kristus postavil zakra¬ ment svete birme ? Da je Jezus Kristus postavil zakrament svete birme, vemo: 1. iz svetega pisma, ki pripoveduje, da so apostoli birmovali; 1 ) 2. iz stalnega izročila svete cerkve. 486. Katere milosti nam podeli sveta birma? Sveta birma nam podeli te-le milosti: 1. pomnoži nam posvečujočo milost; 2. da nam posebno milost, da moremo vero sta¬ novitno pričati in po njej živeti; 3. vtisne nam neizbrisno znamenje vojščakov Kri¬ stusovih. ’) Peter in Janez sta šla v Samarijo, da sta ondi roke po- kladala na krščene in jim delila svetega Duha (to se pravi, da sta jih birmala). (Dej. ap. 8.) — ,Ko je Pavel položil roke nanje (na krščene), prišel je sveti Duh nanje/ (Dej. ap. 19, 6.) 8* 116 487. Kdo deli zakrament svete birme? Zakrament svete birme redno dele samo škofje, izredno pa tudi od papeža pooblaščeni mašniki. 488. Kako škof birmujejo? Škof birmujejo tako-le: 1. molijo z razprostrtimi rokami nad vsemi bir¬ manci ter prosijo, naj bi prišli nad nje sedmeri darovi svetega Duha; 2. polože vsakemu birmancu posebej roko na glavo in ga ob enem s sveto krizmo prekrižajo na čelu rekoč: „Zaznamenjam te z znamenjem sve¬ tega križa in potrdim te s krizmo zveličanja v imenu Očeta in Sina in svetega Duha“; 3. udarijo vsakega birmanca rahlo na lice; 4. končno molijo nad vsemi birmanci in jim podelč sveti blagoslov. 489. Kaj pomeni pokladanje škofovih rok? Pokladanje škofovih rok pomeni, da pride sveti Duh nad birmance, in da postanejo ti na poseben način božja lastnina in vojščaki Kristusovi. 490. Kaj je krizma? Krizma je oljčno olje, kateremu je primešan balzam, in katero škof veliki četrtek slovesno posvetč z drugimi svetimi olji vred. 1 ) 491. Kaj pomeni olje? Olje pomeni milost svetega Duha, katera daje birmancu moč za boj proti sovražnikom zveličanja. •) Sveta olja so: krstno olje (za katehumene), olje za bol¬ nike in sveta krizma. 117 492. Kaj pomeni balzam? Balzam pomeni milost, katero prejme birmanec, da se more varovati gnjilobe greha in razširjati s pobožnim življenjem prijeten duh krščanskih čednostij. 493. Zakaj prekrižajo škof birmanca na čelu? Škof prekrižajo birmanca na čelu, da ga s tem opomnijo, naj se nikdar ne sramuje, pričati pred vsem svetom vero v križanega Jezusa. 494. Zakaj udarijo škof birmanca na lice? Škof udarijo birmanca na lice, da ga s tem opom¬ nijo, naj bo pripravljen zavoljo Jezusovega imena trpeti tudi zasramovanje in preganjanje. 495. Česa je treba birmancu, da vredno prejme sveto birmo? Da birmanec vredno prejme sveto birmo, treba mu je: 1. da je v stanu posvečujoče milosti; 2. da je, ako je že pri pameti, zadosti podučen v krščanskem nauku, zlasti o sveti birmi; 3. da se z gorečo molitvijo dobro pripravlja. Spo¬ dobi se tudi, da pobožno zbran preživi dan svete birme. 496. Zakaj se birmancem dajejo botri? Birmancem se dajejo botri, da jim pomagajo v nevarnostih duhovnega boja in jih potrjujejo z besedo in vzgledom v krščanskem življenju. V znamenje, da prevzamejo te dolžnosti, polože botri birmancu desnico na desno ramo, ko ga škof bir- mujejo. 118 497. Kaj je pomniti o birmskih botrih? O birmskih botrih je pomniti to-le: 1. biti morajo katoličani, v primernih letih in že birmani; 2. biti morajo različni od krstnih botrov in istega spola kakor birmanec; 3. postanejo z birmancem in ž njihovimi stariši duhovno sorodni, in zato ne morejo z nobenim izmed njih skleniti zakona. Pomni! Če še nisi bil pri sveti birmi, hrepeni prisrčno po milosti tega zakramenta; če si pa že bil, spominjaj se rad prejete milosti, obujaj zaupanje v njo in živi tako, kakor se spodobi vojščaku Kristusovemu. »Ne sramuj se Kristusovega križa; zato si namreč prejel to znamenje na čelo. 0 (Sveti Avguštin) 3. Zakrament svetega Rešnjega Telesa. 498. Kaj je zakrament svetega Rešnjega Telesa? Zakrament svetega Rešnjega Telesa je najsvetejši zakrament; je pravo telo in prava kri našega Go- spodajezusa Kristusa pod podobama kruha in vina. 499. Kaj pomeni beseda „sveto Rešnje Telo“? Beseda „sveto Rešnje Telo“ pomeni najsvetejše telo Jezusa Kristusa, darovano na križu v naše odrešenje. 500. Zakaj se imenuje zakrament svetega Rešnjega Telesa „najsvetejši“ zakrament? Zakrament svetega Rešnjega Telesa se imenuje „najsvetejši“ zakrament, ker nas ne posvečuje samo, kakor vsi drugi zakramenti, temveč ima v sebi samegajezusa Kristusa, začetnika vse svetosti. ‘) >) Zakrament svetega Rešnjega Telesa se tudi imenuje: Najsvetejše, sveta hostija, angelski kruh, sveta popotnica. 119 501. Kdaj je postavil Jezus Kristus zakrament svetega Rešnjega Telesa? Jezus Kristus je postavil zakrament svetega Reš¬ njega Telesa tisti večer .pred svojim trpljenjem, ko je s svojimi apostoli pri zadnji večerji jedel velikonočno jagnje. (Veliki četrtek.) 502. Kako je postavil Jezus Kristus zakrament svetega Rešnjega Telesa? Jezus Kristus je postavil zakrament svetega Reš¬ njega Telesa tako-le: 1. vzel je kruh, ga posvetil in rekel nad njim: „To je moje Telo“; 2. ravno tako je vzel kelih z vinom, ga posvetil in rekel nad njim: „To je moja kri nove zaveze“; 3. dal je oboje zaužiti apostolom; 4. naročil je: „To delajte v moj spomin/ (Mat. 26,26—28;Mark. 14,22—24; Luk, 22,19.20.) 503. Kaj je storil Jezus Kristus z besedami: „To je moje telo“, „To je moja kri“? Z besedami: „To je moje telo“. „Toje moja kri“ je Jezus Kristus spremenil kruh v svoje najsvetejše telo in vino v svojo najsvetejšo kri, vendar tako, da ste podobi kruha in vina ostali nespremenjeni. 504. Kaj je podoba kruha in podoba vina? Podoba kruha in podoba vina je vse to, kar na kruhu in vinu zapazimo s telesnimi čuti: zunanja oblika, barva, okus, duh kruha in vina i. t. d. 120 505. Kakšno oblast je dal Jezus Kristus svojim apostolom, ko jim je naročil: ,,To delajte v moj spomin"? Ko je Jezus Kristus naročil svojim apostolom: „To delajte v moj spomin", dal jim je oblast, delati ravno to, kar je storil sam, namreč spreminjati kruh v njegovo najsvetejše telo in vino v njegovo naj svetejšo kri. 506. Na koga je od apostolov prešla oblast, spreminjati kruh in vino v telo in kri Jezusa Kristusa? Oblast, spreminjati kruh in vino v telo in kri Jezusa Kristusa, je od apostolov prešla na škofe in mašnike. 507. Kdaj spreminjajo škofje in mašniki kruh in vino v telo in kri Jezusa Kristusa? Škofje in mašniki spreminjajo kruh in vino v telo in kri Jezusa Kristusa pri sveti maši, ko govore nad kruhom in vinom: „To je moje telo“, „To je kelih moje krvi." Ta najsvetejši trenutek ime¬ nujemo povzdigovanje. 508. Čemu je postavil Jezus Kristus zakrament svetega Rešnjega Telesa? Jezus Kristus je postavil zakrament svetega Reš¬ njega Telesa: 1. da bi bil tudi kot človek vedno pričujoč med nami; 2. da bi se pri sveti maši neprenehoma daroval za nas svojemu nebeškemu Očetu; 3. da bi bil v svetem obhajilu naša dušna hrana. 121 a) Pričujočnost Jezusa Kristusa v zakramentu svetega Rešnjega Telesa. 509. Kako je Jezus Kristus v zakramentu svetega Reš¬ njega Telesa pričujoč? Jezus Kristus je v zakramentu svetega Rešnjega Telesa tako-le pričujoč: 1. pod podobo kruha je živo telo Jezusa Kristusa, torej tudi njegova kri in njegova duša; 2. pod podobo vina je živa kri Jezusa Kristusa, torej tudi njegovo telo in njegova duša; 3. pod vsako podobo, in tudi pod vsakim naj¬ manjšim njenim delom je celi Jezus Kristus, to je kot Bog in človek pričujoč. 510. Doklej ostane Jezus Kristus pričujoč pod podobama kruha in vina? Jezus Kristus ostane pričujoč pod podobama kruha in vina, dokler se podobi ne spremenite. 511. Kakšno čast moramo skazovati zakramentu svetega Rešnjega Telesa? Zakramentu svetega Rešnjega Telesa m dramo ska¬ zovati naj višjo čast, to je, moramo ga moliti. (Praznik svetegaRešnjegaTelesa ali telovo. Izpostavljenje svetega Rešnjega Telesa. Praznik presvetega srca Jezuso¬ vega. Štirideseturna molitev..) Pomni! Pred Jezusom v zakramentu svetega Rešnjega Telesa se obnašaj vselej pobožno in spodbudno. Hodi rad v cerkev obiska vat in molit svojega Odrešenika, ki pre¬ biva noč in dan v tabernaklu. Če greš mimo božje hiše, reci: ^Hvaljen in češčen bodi najsvetejši zakrament sedaj in vekomaj. Amen/ 122 b) Daritev svete maše. 512. Kaj je daritev? Daritev je viden dar, ki ga Bogu darujemo tako, da ta dar uničimo ali spremenimo ter s tem pri¬ znavamo Boga za najvišjega Gospoda. 513. Katera je daritev nove zaveze? Daritev nove zaveze je Jezus Kristus, sam božji Sin, ki se je za nas daroval nebeškemu Očetu s svojo smrtjo na križu. 514. Kako se neprenehoma ponavlja daritev Jezusa Kri¬ stusa na križu? Daritev Jezusa Kristusa na križu se neprenehoma ponavlja z daritvijo svete maše. 515. Kaj je sveta maša? Sveta maša je vedna daritev nove zaveze, pri kateri se Jezus Kristus nekrvavo daruje svojemu nebeškemu Očetu pod podobama kruha in vina. 516. Ali se daritev svete maše razločuje od daritve na križu? Daritev svete maše se bistveno ne razločuje od daritve na križu; samo način darovanja je različen. 517. Zakaj se daritev svete maše bistveno ne razločuje od daritve na križu? Daritev svete maše se bistveno ne razločuje od daritve na križu, ker je mašnik, ki daruje, in dar, ki ga daruje, pri obeh daritvah eden in isti, namreč sam Jezus Kristus. 123 518. Kako se razločuje način darovanja pri daritvi na križu in pri daritvi svete maše? Način darovanja pri daritvi na križu in pri daritvi svete maše se razločuje tako: na križu se je Jezus Kristus krvavo daroval, pri sveti maši se pa daruje nekrvavo, to se pravi, ne da bi z nova trpel in umrl. 519. Kdaj je postavil Jezus Kristus daritev svete maše? Jezus Kristus je postavil daritev svete maše pri zadnji večerji. 520. Kako je postavil Jezus Kristus daritev svete maše? Jezus Kristus je postavil daritev svete maše tako: 1. spremenil je kruh in vino v svoje telo in svojo kri, ob enem pa tudi daroval samega sebe ne¬ beškemu Očetu pod podobama kruha in vina; 2. naročil je apostolom, naj ponavljajo to daritev v njegov spomin. 521. Čemu je postavil Jezus Kristus daritev svete maše? Jezus Kristus je postavil daritev svete maše: 1. da nam ob vseh časih predočuje svojo krvavo daritev na križu; 2. da nam naklanja- sadove svoje daritve na križu. 522. Ali se je v katoliški cerkvi vedno opravljala da¬ ritev svete maše? V katoliški cerkvi se je od apostolskih časov sem vedno opravljala daritev svete maše. 1 ) ‘) „Imamo altar, od katerega nimajo oblasti jesti, kateri služijo šotoru" (Judje). (Hebr. 13, 10.) — ,,Vsak dan se daruje dragoceno Kristusovo telo in njegova kri na skrivnostni mizi." (Sv. Hipolit J- krog 235.) 124 523. Kdo opravlja daritev svete maše? Daritev svete maše opravljajo škofje in mašniki, ki delajo ravno tisto, kar je storil Jezus Kristus pri zadnji večerji. 524. Komu se daruje daritev svete maše? Daritev svete maše se daruje samo Bogu; in tudi, če se obhaja svetnikom v čast, se daruje samo Bogu. 525. Iz kakšnega namena se daruje Bogu daritev svete maše? Daritev svete maše se daruje Bogu: 1. da ga spodobno častimo in hvalimo (hvalna daritev); 2. da ga zahvaljujemo za vse dobrote (zahvalna daritev); 3. da zadostimo božji pravičnosti ter zadobimo milost kesanja in pokore in odpuščenje kaznij za greh (spravna daritev); 4. da izprosimo sebi in drugim vse dobro za dušo in telo (prosilna daritev). 526. Kolikere so milosti ali sadovi daritve svete maše? Milosti ali sadovi daritve svete maše so dvojni: splošni in posebni. 527. Kdo je deležen splošnih sadov svete maše? Splošnih sadov svete maše so deležni vsi ljudje sploh, zlasti pa vojskujoča in trpeča cerkev. 528. Kdo je deležen posebnih sadov svete maše? Posebnih sadov svete maše so deležni: 1. mašnik, ki jo daruje; 2. tisti, za katere jo mašnik posebej daruje; 3. tisti, ki so pri njej pobožno pričujoči. 125 529. Kateri so poglavitni deli svete maše? Poglavitni deli svete maše so: 1. evangelij, 2. darovanje, 3. povzdigovanje, 4. obhajilo. 530. Kaj moramo storiti pri evangeliju? Pri evangeliju moramo vstati in se pokrižati v znamenje, da smo pripravljeni, pred svetom pri¬ čati nauke svetega evangelija in po njih živeti. 531. Kaj moramo storiti pri darovanju? . Pri darovanju moramo združiti svoje misli in želje z mašnikovimi mislimi in željami in tudi sebe Bogu darovati. 532. Kaj moramo storiti pri povzdigovanju? Pri povzdigovanju moramo moliti Jezusa Kristusa pod podobama kruha in vina, obuditi vero, upanje in ljubezen in obžalovati svoje grehe. 533. Kaj moramo storiti pri mašnikovem obhajilu ? Pri mašnikovem obhajilu moramo prejeti sv. ob¬ hajilo vsaj v duhu, če ga ne prejmemo v resnici; to je, imeti moramo pobožno hrepenenje, v resnici prejeti telo Jezusa Kristusa, če bi bilo mogoče. Pomni! Hodi tudi ob delavnikih k sveti maši, kadar ti je mogoče. „Sveta maša je solnce vseh duhovnih opravil, sre¬ dišče krščanske vere, duša pobožnosti, neizrekljiva skrivnost, ki obsega brezdno božje ljubezni. 11 (Sv. Frančišek Šaleški.) 126 c) Sveto obhajilo. 534. Kaj je sveto obhajilo? Sveto obhajilo je zauživanje telesa in krvi Jezusa Kristusa v zakramentu svetega Rešnjega Telesa. 535. Pod katero podobo prejemamo sveto obhajilo? Sveto obhajilo prejemamo samo pod podobo kruha; le mašniki je prejemajo tedaj, kadar mašujejo, pod podobama kruha in vina. 536. Ali smo dolžni, prejemati sveto obhajilo? Sveto obhajilo smo dolžni prejemati: 1. ker je Jezus Kristus postavil zakrament svetega Rešnjega Telesa zato, da bi bil našim dušam v hrano za večno življenje; 2. ker nam je naravnost zapovedal, naj je preje¬ mamo. 1 ) 537. Kdaj smo dolžni, prejeti sveto obhajilo? Sveto obhajilo smo pod smrtnim grehom dolžni prejeti: 1. vsaj enkrat v letu, in sicer o velikonočnem času; 2. v smrtni nevarnosti za popotnico na pot v večnost. ’) ^Resnično, resnično vam povem: Ako ne boste jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli živ¬ ljenja v sebi/ (Jan. 6, 54.) 127 538. Katere milosti nam deli sveto obhajilo? Sveto obhajilo nam deli te-le milosti: 1. združuje nas najtesneje s Kristusom;') 2. pomnožuje nam posvečujočo milost; 3. zmanjšuje nam hudo nagnjenje in potrjuje nam ljubezen do Boga; 2 ) 4. očiščuje nas malih ali odpustljivih grehov, va¬ ruje nas smrtnih grehov in izbrisuje nam časne kazni za grehe; 5. daje nam poroštvo častitljivega vstajenja in večnega življenja. 3 ) 539. Kaj moramo storiti, da smo deležni milostij sve¬ tega obhajila? Da smo deležni milostij svetega obhajila, moramo se dobro pripravljati ter Jezusa vredno prejeti?) 540. Kolikero je pripravljanje za sveto obhajilo? Pripravljanje za sveto obhajilo je dvojno: na duši in na telesu. 541. Kako se moramo na duši pripravljati za sveto obhajilo? Na duši se moramo pripravljati za sveto obhajilo s čisto vestjo in s pobožnim srcem. ’)• „Kdor je moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem.” (Jan. 6, 57.) 2 ) „Pridite k meni vsi,, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil.” (Mat. 11, 28.) 3 ) „Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno živ¬ ljenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan. (Jan. 6, 55.) 4 ) .Naj torej človek presodi samega sebe, in tako naj je od tega kruha in pije od keliha.” (I. Kor. 11, 28.) 128 542. Kaj se pravi imeti čisto vest? Imeti čisto vest se pravi, biti vsaj brez vsakega smrtnega greha, to je, imeti posvečujočo milost božjo. 543. Kaj mora storiti, kdor ve, da je v smrtnem grehu, pa hoče prejeti sveto obhajilo? Kdor ve, da je v smrtnem grehu, pa hoče prejeti sveto obhajilo, mora si prej pri spovedi očistiti svojo vest. 544. Kako greši, kdor vedoma v smrtnem grehu prejme sveto obhajilo? Kdor vedoma v smrtnem grehu prejme sveto obhajilo, greši silno hudo in „si je sodbo, ker ne razločuje telesa Gospodovega' 4 . (I. Kor. 11, 29.) 545. Kaj se pravi biti pobožnega srca? Biti pobožnega srca se pravi: 1. obuditi vero, upanje in ljubezen; 2. vnemati v sebi duha ponižnosti in obuditi ke¬ sanje; 3. moliti Kristusa in željno po njem hrepeneti. 546. Kako se moramo na telesu pripravljati za sveto obhajilo? Na telesu se moramo pripravljati za sveto obha¬ jilo tako: 1. moramo biti tešč, to se pravi, od polnoči na¬ prej ne smemo ničesar^.užiti, varja nevarna bolezep/y &r< ' < 2. moramo biti spodobno obleč« 547. Kako moramo pristopiti k svetemu obhajilu ? K svetemu obhajilu moramo pristopiti s sklene- nimi rokami in z največjim spoštovanjem. 129 548. Kaj naj storimo, ko se pred svetim obhajilom moli očitna spoved? Ko se pred svetim obhajilom moli očitna spoved, še enkrat obudimo kesanje nad svojimi grehi. 549. Kaj naj storimo, ko mašnik pokaže sveto hostijo? Ko mašnik pokaže sveto hostijo, molimo jo po¬ nižno in trkajmo na prsi rekoč: „Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo, in ozdravljena bo moja duša/ 550. Kako moramo prejeti sveto hostijo ? Sveto hostijo moramo prejeti tako-le: 1. glavo moramo vzdigniti, usta spodobno odpreti in jezik položiti na spodnjo ustnico; 2. sveto hostijo moramo zaužiti, ne da bi jo žve¬ čili ali dalje časa zadrževali v ustih; 3. če se morda sveta hostija prime ust, ne smemo je odločiti s prstom, ampak le z jezikom. 551. Kaj moramo storiti po svetem obhajilu? Po svetem obhajilu moramo: 1. Jezusa Kristusa ponižno moliti in ga zahvaliti, da se je ponižal priti k nam; 2. darovati se mu in ponoviti storjene sklepe; 3. prositi ga, naj s svojo milostjo vedno ostane pri nas; 4. potožiti mu vse dušne in telesne težave in potrebe. Srednji Kat. 9 130 552. Kako naj preživimo dan svetega obhajila? Dan svetega obhajila preživimo kar najbolj zbra¬ nega duha, ogibajmo se posvetnih zabav in veselic, obiskujmo cerkev, berimo pobožne bukve in oprav¬ ljajmo druga dobra dela. Pomni I Ne hodi le redkokrat k božji mizi, temveč prav velikrat pristopi k njej in odloči si za to gotove dni v letu ; pa tudi sicer živi tako čisto, da bi lahko vsak dan prejel angelski kruh. 4. Zakrament svete pokore. 553. Kaj je zakrament svete pokore ? Zakrament svete pokore je zakrament, v katerem v to pooblaščen mašnik namestu Boga odpusti grešniku po svetem krstu storjene grehe, če se jih resnično kesa in odkritosrčno spove ter ima resno voljo, poboljšati se in zadostovati zanje. 554. Kako je Jezus Kristus postavil zakrament svete pokore? Jezus Kristus je postavil zakrament svete pokore tako: po svojem vstajenju se je prikazal apostolom in je dihnil v nje, rekoč: „Prejmite svetega Duha. Katerim boste grehe odpustili, so jim odpuščeni; in katerim jih boste zadržali, so jim zadržani." (Jan. 20, 22. 23.) 555. Kdo je od apostolov prejel oblast, odpuščati grehe? Oblast, odpuščati grehe, so od apostolov prejeli škofje in mašniki; ti pa morajo biti od škofov po¬ oblaščeni, da morejo veljavno izvrševati to oblast. 131 556. Ali je zakrament svete pokore k zveličanju potreben? Zakrament svete pokore je k zveličanju potreben,' ker le po njem moremo dobiti od Boga odpu- ščenje, ako smo po svetem krstu smrtno grešili. 557. Kaj nam deli zakrament svete pokore? Zakrament svete pokore nam deli: 1. odpuščenje grehov; 2. odpuščenje večnih in tudi vsaj nekaterih časnih kaznij; 3. posvečujočo milost ali nje pomnožitev; 4. povrnitev zaslug za nebesa, katerih nas je oropal smrtni greh, in katere zopet ožive; 5. posebne milosti za bogoljubno življenje; 6. mir vesti. 558. Koliko rečij je potrebnih, da vredno prejmemo za¬ krament svete pokore? Da vredno prejmemo zakrament svete pokore, je potrebnih pet rečij: 1. izpraševanje vesti, 2. kes ali obžalovanje, 3. trdni sklep, 4. spoved, 5. zadostovanje. 559. Kaj moramo storiti, da prav opravimo, kar je po¬ trebno k zakramentu svete pokore? Da prav opravimo, kar je potrebno k zakramentu svete pokore, moramo najprej klicati svetega Duha na pomoč in moliti: »Pridi, sveti Duh, razsvetli mi um, da prav spoznam svoje grehe; nagni mi voljo, da se jih resnično kesam, odkritosrčno spo¬ vem, zanje zadostujem in se resno poboljšam/ 4 9" 132 a) Izpraševanje vesti. 560. Kaj se pravi vest izpraševati? Vest izpraševati se pravi, resno premišljevati, kaj smo grešili v kakem določenem času. 561. Za kateri čas si moramo izpraševati vest? Vest si moramo izpraševati: 1. pri prvi spovedi za ves čas, odkar smo začeli spoznavati greh ; 2. pri navadnih spovedih za čas po zadnji dobro opravljeni spovedi; 3. pri spovedih za daljši čas za ves tisti čas. 562. Kako si izprašujmo vest? Vest si izprašujmo tako-le: 1. premislimo, kdaj smo se zadnjič dobro spove¬ dali, in ali smo opravili naloženo pokoro; 2. premislimo deset božjih in pet cerkvenih zapo- vedij in tudi sedem poglavitnih grehov ter se vprašajmo, ali smo grešili v rtiislih in željah, v besedah in dejanju ali pa z opuščanjem; 3. premislimo, ali smo krivi tujih grehov, in ali smo izpolnjevali dolžnosti svojega stanu. 563. 0 čem se moramo pri smrtnih grehih posebno iz¬ praševati ? Pri smrtnih grehih se moramo posebno izpraševati: 1. o njihovem številu; 2. vsaj o tistih okoliščinah, ki spreminjajo njihovo vrsto, ali ki iz sicer malega greha narede smrtni greh. 133 564. Kako se pri izpraševanju vesti spomnimo števila grehov? Pri izpraševanju vesti se spomnimo števila grehov, če premišljujemo, smo li grešili vsak dan, vsak teden ali vsak mesec, in kolikrat na dan, na teden, na mesec. 565. Kolike skrbnosti je treba pri izpraševanju vesti? Pri izpraševanju vesti je treba velike skrbnosti kakor pri vsakem imenitnem opravilu ; ne smemo biti površni in lahkomiselni, pa tudi ne prebo- jazljivi. 566. Kdaj se človek smrtno pregreši z zanikarnostjo pri izpraševanju vesti ? Z zanikarnostjo pri izpraševanju vesti se človek smrtno pregreši, kadar se vsled nje vedoma po¬ stavlja v nevarnost, da bi pozabil kak smrtni greh. 567. Kako si olajšamo izpraševanje vesti? Izpraševanje vesti si olajšamo, če vest vsak dan izprašujemo in se pogosto spovedujemo. b) Kes ali obžalovanje. 568. Katera je najpotrebnejša reč pri zakramentu svete pokore ? Najpotrebnejša reč pri zakramentu svete pokore je kes ali obžalovanje; ker brez njega ni mogoče dobiti odpuščenja grehov. 134 569. Kaj je kes? Kes je dušna žalost in stud nad storjenimi grehi. 570. Kakšen mora biti kes? Kes mora biti: 1. notranj, 2. čez vse velik, 3. splošen, 4. nadnaraven. 571. Kdaj je kes notranj? Kes je notranj, kadar grešnik ne pravi samo, da se kesa grehov, ampak jih tudi v resnici studi in odkritosrčno želi, da bi jih ne bil storil. 1 ) 572. Kdaj je kes $$ vse velik? Kes je čez vse velik, kadar imamo greh za naj- večje hudo in se nam bolj studi, kot vsako drugo hudo. 573. Kdaj je kes splošen? Kes je splošen, kadar se kesamo vsaj vseh smrtnih grehov. 574. Kaj si moramo zapomniti o kesu, če se nam je pri spovedi obtožiti samo malih grehov? Če se nam je pri spovedi obtožiti samo malih grehov, moramo si o kesu to-le zapomniti: 1. spoved je veljavna, če se resnično kesamo tudi samo enega izmed malih grehov; ’) „Dar Bogu je prežaljen duh ; potrtega in ponižanega srca, o Bog, ne boš zaničeval.” (Ps. 50, 19.) 135 2. vendar si pa moramo prizadevati, da se kesamo vseh malih grehov, ki se jih spovemo; 3. tudi je dobro, kesati in spovedati se že prej spovedanih grehov in jih vkleniti v spoved, da je naše kesanje bolj gotovo resnično. 575. Kdaj je kes nadnaraven? Kes je nadnaraven, kadar se grešnik svojih grehov kesa s pomočjo božje milosti in iz nadnaravnih nagibov. 576. Kateri so nadnaravni nagibi h kesanju? Nadnaravni nagibi h kesanju so tisti nagibi, ki nas jih uči sveta vera. sjc 577. Kateri so poglavitni nagibi h kesanju, ki nas jih uči sveta vera? Poglavitni nagibi h kesanju, ki nas jih uči sveta vera, so: 1. da je Bog neskončna popolnost in ljubeznjivost, ki jo grešnik zaničuje; 2. da je moral Jezus Kristus zavoljo greha britko trpeti in umreti; 3. da z grehom izgubimo nebesa; 4. da si z grehom zaslužimo pekel in druge kazni; 5. da je greh že sam na sebi ostuden. 578. Kdaj je kes samo naraven? Kes je samo naraven, kadar se grešnik greha kesa samo iz naravnih nagibov, na primer: ker je po grehu zašel v časno nesrečo, v sramoto ali škodo. 136 579. Ali zadostuje samo naravni kes za odpuščenje grehov? Samo naravni kes ne zadostuje za odpuščenje grehov. ’) 580. Koliker je nadnaravni kes? Nadnaravni kes je dvojen: popoln in nepopoln. 581. Kdaj je kes popoln? Kes je popoln, kadar se greha kesamo iz popolne ljubezni do Boga, ker smo namreč razžalili Boga, najpopolnejšo in najljubeznjivejšo dobroto. 2 ) 582. Kaj dosežemo s popolnim kesom ? S popolnim kesom dosežemo odpuščenje grehov takoj, kakor hitro ga obudimo, in še predno smo se jih spovedali; vendar pa se jih moramo obtožiti pri prvi prihodnji spovedi. 583. Kdaj je človek dolžan, obuditi popolni kes? Človek je dolžan, obuditi popolni kes: 1. v smrtni nevarnosti, zlasti če ima na vesti kak smrtni greh in se ga ne more spovedati; 2. vsakikrat, kadar mora prejeti kak zakrament živih, pa ni v stanu božje milosti in tudi nima prilike, da bi se spovedal. ■ 584. Kdaj je močno želeti, da obudimo popolni kes? Močno je želeti, da obudimo popolni kes tedaj, kadar smo smrtno grešili, pa se ne moremo precej spovedati; zelo koristno pa je, da ga obudimo vsak večer. *) Vzgled: kralj Antijoh. (II. Mak. 9,11. nasl.) — 2 ) Vzgled: Peter (Luk. 22, 62.); Marija Magdalena (Luk. 7, 36—50.). 137 585. Kdaj je kes nepopoln? Kes je nepopoln, kadar se kesamo iz nepopolne ljubezni do Boga, ker smo namreč z grehom iz¬ gubili nebesa in si zaslužili pekel in druge kazni, ali ker je greh po nauku svete vere tako silno ostuden. 586. Kaj dosežemo z nepopolnim kesom? Z nepopolnim kesom dosežemo odpuščenje grehov, če ob enem prejmemo zakrament svete pokore. 587. Kdaj moramo obuditi kes, ko prejemamo zakra¬ ment svete pokore? Ko prejemamo zakrament svete pokore, moramo obuditi kes pred spovedjo ali vsaj pred odvezo. 588. Kaj mora biti vselej združeno s kesom? S kesom mora biti vselej združen trdni sklep; ker brez njega ni pravega kesanja. c) Trdni sklep. 589. Kaj je trdni sklep? Trdni sklep je resnična volja, svoje življenje po¬ boljšati in nič več ne grešiti. 590. Kaj mora skleniti, kdor obuja trdni sklep? Kdor obuja trdni sklep, mora skleniti, da hoče: 1. varovati se vsaj smrtnega greha in prostovoljne bližnje priložnosti vanj; ’) *) »Ker smo grehu odmrli, kako bi hoteli dalje v njem živeti?" (Rimlj. 6, 2.) 138 2. stanovitno se ustavljati hudemu nagnenju in skušnjavam v greh ter rabiti potrebne pripo¬ močke, da si ohrani milost božjo; 3. iz srca odpustiti vsem svojim sovražnikom in žalivcem; 4. kolikor mogoče povrniti tuje blago, popraviti pohujšanje in poravnati škodo, ki jo je bližnjemu storil na poštenju, na premoženju ali kakorkoli; 1 ) 5. natanko izpolnjevati vse dolžnosti svojega stanu. 591. Kaj mora skleniti, komur se je spovedati samo malih grehov? Komur se je spovedati samo malih grehov, mora skleniti, da vsaj enega izmed njih ne bo več storil, ali da si bo vsaj skrbneje prizadeval zmanj¬ šati njihovo število. 592. Kaj je bližnja priložnost v greh ? Bližnja priložnost v greh je vse, kar nas pripravi v veliko nevarnost, da grešimo, bodisi kaka oseba, • ali družba ali kraj ali karkoli. č) Spoved. 593. Kaj je spoved? Spoved je skesana obtožba, s katero grešnik raz¬ odene svoje grehe mašniku, pooblaščenemu za spo¬ vedovanje, da bi ga odvezal od njih. 594. Kakšna mora biti spoved? Spoved mora biti: 1. natančna, 2. odkritosrčna. ') Vzgled: Cahej. (Luk. 19, 8.) 139 595. Kdaj je spoved natančna? Spoved je natančna, kadar se spovemo vsaj vseh smrtnih grehov, kolikor jih spoznamo, tudi njiho¬ vega števila in tistih okoliščin, katerih smo se dolžni spovedati. 596. Katerih okoliščin smo se dolžni spovedati? Dolžni smo se spovedati vsaj tistih okoliščin, katere: 1. spremene vrsto greha; 2. narede iz sicer malega greha smrtni greh. 597. Ali smo se dolžni spovedati malih grehov? Malih grehov se nismo dolžni spovedati; vendar pa je zelo koristno in dobro, da to storimo. 598. Kdaj je spoved odkritosrčna? Spoved je odkritosrčna, kadar se obtožimo ravno tako, kakor se spoznamo krive pred Bogom, ne da bi kaj zamolčali ali olepšavah. 599. Kako je treba govoriti pri spovedi? Pri spovedi je treba govoriti: 1. spodobno; 2. razločno in tako na glas, da pač sliši spovednik, ne pa drugi okoli spovednice. 600. Kaj smo dolžni storiti, če smo slučajno kaj slišali iz spovedi koga drugega? Če smo slučajno kaj slišali iz spovedi koga dru¬ gega, dolžni smo, o vsem tem strogo molčati. 140 601. Kaj je treba pomisliti, da se ne sramujemo, odkrito¬ srčno se spovedati ? Da se ne sramujemo, odkritosrčno se spovedati, je treba pomisliti: 1. da se nismo sramovali grešiti vpričo Boga, ki vse vidi; 2. da je bolje spovedniku skrivaj povedati svoje grehe, kakor v grehu nemirno živeti, nesrečno umreti in zato sodnji dan priti pred vsem svetom v sramoto; 3. da je spovednik dolžan molčati pod smrtnim grehom in najostrejšimi časnimi in večnimi kaznimi. ’) 602. Ali je spoved veljalna, če se grešnik iz lastne krivde ne spove kakega smrtnega greha? Če se grešnik iz lastne krivde, na primer: iz strahu, iz napačne sramežljivosti ali zaradi velike nemar¬ nosti pri izpraševanju vesti, ne spove kakega smrt¬ nega greha, je njegova spoved neveljavna, in z nova smrtno greši. 603. Kaj mora storiti, kdor se iz lastne krivde ni spo¬ vedal kakega smrtnega greha? Kdor se iz lastne krivde ni spovedal kakega smrt¬ nega greha, mora: 1. spovedati se zamolčanega greha; 2. povedati, pri kolikih spovedih je zamolčal ta greh; 3. popolnoma ponoviti vse te spovedi, če se je pri njih spovedal še kakih drugih smrtnih grehov; J ) Spovednik je dolžan, prej pretrpeti mučeniško smrt kakor najmanjšo stvarco razodeti iz spovedi. (Sv. Janez Nepomuški; bi. Janez Sarkander.) 141 4. spovedati se, kolikrat je prejel v tem stanu sveto Režnje Telo, in če se je to zgodilo tudi o velikonočnem času; 5. povedati, če je v tem stanu prejel tudi kak drug zakrament. 604. Kaj mora storiti, kdor se brez lastne krivde ni spo¬ vedal kakega smrtnega greha? Kdor se brez lastne krivde ni spovedal kakega smrtnega greha, mora se ga pozneje spovedati; dobro je, če to stori še pred svetim obhajilom, vendar pa ni potrebno, ker je bila prej opravljena spoved veljavna. 605. Kolikrat smo se dolžni spovedati ? Spovedati smo se dolžni: 1. vsaj enkrat v letu ; 2. kolikorkrat smo v smrtni nevarnosti in se za¬ vedamo smrtnega greha. Vendar pa hodimo tudi sicer večkrat k spovedi. 606. Kako se spoved opravlja? Spoved se opravlja tako-le: 1. Spovedenec poklekne k spovednici, se pokriža in reče: „Prosim svetega blagoslova, da se svojih grehov prav in čisto spovem.“ „]az ubogi grešnik se spovem Bogu vsemo¬ gočnemu, preblaženi devici Mariji, vsem ljubim svetnikom in vam, častitemu mašniku, božjemu namestniku, da sem po svoji zadnji spovedi, ki sem jo opravil — (tu se pove, kdaj) — veliko¬ krat in obilno grešil; posebno pa se obtožim — “ 142 2. Spove se svojih grehov. 3. Sklene spoved s tem, da še enkrat obudi kes ali obžalovanje rekoč: „0 moj Bog! Ti in vsi moji grehi so mi resnično žal, ker sem ž njimi zaslužil, da me po vsej pravici kaznuješ. Žal so mi, ker sem tebe, svo¬ jega najboljšega Očeta, največjo in preljubeznjivo dobroto, ž njimi razžalil. Trdno sklenem, s tvojo milostjo svoje življenje poboljšati, bližnje pri¬ ložnosti v greh se varovati in nič več ne grešiti." „Prosim, duhovni oče, zveličavne pokore in svete odveze." 4. Pazljivo posluša spovednikove nauke in sprejme pokoro, ki mu jo naloži. Če ga spovednik kaj vpraša, naj odkritosrčno odgovori; če kake stvari ni natančno razumel, ali če potrebuje kakega poduka, naj pa vpraša. 5. Skesano prejme sveto odvezo, ki mu jo spo¬ vednik podeli z besedami: „0dvežem te od tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Amen", ter se pri tem pobožno pokriža. Če reče spovednik, kakor je marsikje v na¬ vadi : »Hvaljen bodi Jezus Kristus", mu od¬ govori : „Na vekomaj. Amen." Potem gre spošt¬ ljivo od spovednice, zahvali Boga za prejeto milost in ga prosi pomoči, da bi mogel stano¬ vitno izvršiti svoje sklepe, in opravi naloženo pokoro. Če pa spovednik koga ne spozna vred¬ nega svete odveze, naj njegovo sodbo ponižno sprejme, in naj si tembolj prizadeva, da se resnično poboljša ter tako pripravi za sveto odvezo. 143 d) Zadostovanje. 607. Kaj je zadostovanje, ki je potrebno k zakramentu svete pokore? Zadostovanje, ki je potrebno k zakramentu svete pokore, je opravljanje tistih spokornih del, ki jih spovednik grešniku naloži za pokoro. 608. Zakaj se pri spovedi nalaga pokora? Pri spovedi se nalaga pokora: 1. da grešnik nekoliko zadosti, ker je Boga razžalil; 2. da s pokoro izbriše časne kazni za greh; 3. da za naprej toliko bolj pazi, da ne zabrede več tako lahko v greh. 609. Kaj so časne kazni za greh? Časne kazni za greh so tiste kazni, ki jih moramo trpeti za svoje grehe ali tukaj na zemlji ali pa tamkaj v vicah. 610. Ali se z grehom vred ne odpušča vselej tudi kazen za greh? Z grehom vred se pač odpušča vselej večna kazen, ne pa vselej tudi vsa časna kazen za greh. *) 611. Ali je spoved veljaina, če kdo ne opravi naložene pokore? Če kdo po lastni krivdi ne opravi naložene pokore, pa je imel pri spovedi voljo, opraviti jo, bila je njegova spoved sicer veljavna, vendar pa greši in izgubi mnogo milostij. ») »Gospodje sicer odvzel tvoj (Davidov) greh .... vendar pa .... naj umrje sin, ki ti je bil rojen/ (II. Kralj. 12, 13. 14.) 144 612. Kako naj opravimo naloženo pokoro? Naloženo pokoro opravimo: 1. natančno tako, kakor je bila naložena; 2. brez odlašanja, to se pravi, brž ko je mogoče. 613. Kako nam pomaga sveta Cerkev zadostiti za časne kazni, ki smo jih zaslužili za greh? Zadostiti za časne kazni, ki smo jih zaslužili za greh, pomaga nam sveta cerkev z odpustki. Pomni! Spovej se pogosto in vselej tako, kakor da bi bilo zadnjikrat. Pri ponižni spovedi „se rodi upanje odpu- ščenja, spravi se nemirna vest, zopet se najde izgubljena milost, človek se obvaruje prihodnje jeze, in tako se srečata v svetem poljubu Bog in skesana duša/ (Hoja za Kristusom.) O odpustkih. 614. Kaj imenujemo odpustke? Odpustke imenujemo odpuščenje časnih kaznij, katero deli sveta cerkev izven zakramenta svete pokore, ko je greh že odpuščen. 615. Kaj moramo verovati o odpustkih? O odpustkih moramo verovati: 1. da je sveta cerkev od Jezusa Kristusa prejela oblast, deliti odpustke; 2. da je zelč koristno, pridobivati si odpustkov. 616. Česa je treba, da zadobimo odpustke? Da zadobimo odpustke, je treba : 1. da smo v stanu milosti božje; 2. da določene pogoje opravimo natančno in z namenom, da bi zadobili odpustke. 145 617. Kolikeri so odpustki? Odpustki so dvojni: popolni in nepopolni. 618. Katere odpustke imenujemo popolne? Popolne imenujemo tiste odpustke, po katerih se nam odpuste vse časne kazni za greh. (Popolni odpustki so: odpustki svetega leta, ob smrtni uri, o porcijunkuli in drugi.) 619. Katere odpustke imenujemo nepopolne? Nepopolne imenujemo tiste odpustke, po katerih se nam odpusti samo nekaj časnih kaznij za greh. (Taki odpustki so na primer: odpustki ene kvadragene ali 40 dnij, enega leta itd., to se pravi, odpuščenje toliko časnih kaznij, kolikor bi si jih izbrisali, če bi po starih cerkvenih določilih delali pokoro 40 dnij, eno leto itd.) 620. Ali moremo odpustke nakloniti tudi vernim dušam v vicah? Odpustke moremo po priprošnji nakloniti tudi vernim dušam v vicah, vendar pa samo tiste, o katerih to naravnost izreče sveta cerkev. Pomni! Čislaj in ceni odpustke in prizadevaj si jih prav mnogo pridobiti za-se in za rajne. Moli n. pr. večkrat po¬ božno: „Moj Jezus, usmiljenje!” (100dnij odpustkavsakikrat) ali: »Sladko srce Marijino, bodi moja rešitev!” (300 dnij odpustka vsakikrat.) Obudi vsako jutro namen, da se hočeš udeležiti vseh odpustkov, katere si moreš čez dan pridobiti. 5, Zakrament svetega poslednjega olja. 621. Kaj je sveto poslednje olje? Sveto poslednje olje je zakrament, v katerem bol¬ nik po maziljenju s svetim oljem in po mašnikovi molitvi prejme milost božjo v dušno zveličanje in večkrat tudi v telesno zdravje. Srednji kat. 10 146 622. Odkod je ime „poslednje olje“? Ime „poslednje olje“ je odtod, ker je maziljenje s tem svetim oljem med vsemi maziljenji, kar jih človeku deli sveta cerkev, navadno zadnje ali poslednje. 623. Katere milosti podeli bolniku sveto poslednje olje? Sveto poslednje olje podeli bolniku te milosti: 1. pomnoži mu posvečujočo milost božjo; 2. odpusti mu male grehe; 3. odpusti mu izredno tudi smrtne grehe, če se ne more več spovedati, pa se jih vendar res¬ nično kesa; 4. izbriše mu časne kazni in ostanke že odpuščenih grehov, na primer: nagnenje v greh, slabost volje; 5. krepi ga v skušnjavah in trpljenju, zlasti v smrtnem boju; 6. podeli mu večkrat tudi telesno zdravje, če je koristno njegovi duši. 624. Kdo more deliti zakrament svetega poslednjega olja? Zakrament svetega poslednjega olja more deliti samo mašnik; sveto olje pa mora biti po škofu posvečeno. 625. Kako deli mašnik sveto poslednje olje? Mašnik deli sveto poslednje olje tako-le: mazili bolnika na posameznih čutilih s svetim oljem in moli pri tem: „Po tem svetem maziljenju in po svojem najmilejšem usmiljenju odpusti ti Gospod, kar si grešil z vidom, sluhom .... 147 626. Kdo more prejeti sveto poslednje olje? Sveto poslednje olje more prejeti vsak katoliški kristijan, ki je že pri pameti in nevarno zboli. 627. Kolikrat smemo prejeti sveto poslednje olje? Sveto poslednje olje smemo prejeti, kolikorkrat nevarno zbolimo, ali kolikorkrat se nam v isti bo¬ lezni povrne smrtna nevarnost. 628. Kdaj naj bolnik prejme sveto poslednje olje? Bolnik naj prejme sveto poslednje olje, če je le mogoče, dokler se še popolnoma zaveda. 629. Kako naj se bolnik pripravlja za sveto poslednje olje? Bolnik naj se za sveto poslednje olje pripravlja tako-le: 1. spove naj se ali, če to ni mogoče, naj si pri¬ zadeva, obuditi popolni kes; 2. ima naj živo vero in trdno zaupanje v Boga, in naj se popolnoma vda v božjo voljo. Pomni! Prosi pogosto za milost srečne smrti in ne od¬ lašaj svetih zakramentov na zadnji trenutek, da te smrt ne prehiti. Skrbi pa vestno tudi za to, da se nobeden tvojih do¬ mačih ne loči s sveta brez svetih zakramentov. 6. Zakrament svetega mašniškega posvečenja. 630. Kaj je sveto mašniško posvečenje? Sveto mašniško posvečenje je zakrament, v katerem prejmejo posvečenci mašniško oblast in posebno milost, da morejo prav opravljati mašniško službo. 10» 148 631. Kaj podeli sveto mašniško posvečenje? Sveto mašniško posvečenje podeli: 1. mašniško oblast; 2. pomnožitev posvečujoče milosti božje; 3. posebno milost, da se more prav opravljati maš- niška služba; ’) 4. neizbrisno znamenje mašnika Kristusovega. 632. V čem je posebno mašniška oblast? Mašniška oblast je posebno v tem, da smejo mašniki: 1. opravljati daritev svete maše; 2. deliti svete zakramente. 633. Kdo more deliti sveto mašniško posvečenje? Sveto mašniško posvečenje morejo deliti samo škofje, ker so samo oni prejeli to oblast od apo¬ stolov po škofovskem posvečenju. Pomni, kar pravi sveti Janez Krizostom: »Kdor časti mašnika, časti Kristusa; in kdor kaj žalega stori mašniku, stori to Kristusu, čegar namestnik je mašnik.“ 7. Zakrament svetega zakona. 634. Kaj je zakrament svetega zakona? Zakrament svetega zakona je zakrament, v katerem se neoženjen kristijan in neomožena kristijanka ne- razdružno zvežeta ter prejmeta od Boga milost, da moreta dolžnosti zakonskega stanu do smrti zvesto izpolnjevati. ‘) »Opominjam te, da obudiš milost božjo, katera je v tebi po pokladanju mojih rok.“ (II. Tim. 1, 6.) 149 635. Katere milosti podeli zakrament svetega zakona? Zakrament svetega zakona podeli te milosti: 1. pomnoži posvečujočo milost božjo; 2. da posebno milost, da moreta zakonska zvesto izpolnjevati dolžnosti svojega stanu. 636. Kaj sta si zakonska dolžna? Zakonska sta si dolžna: 1. skupaj živeti v edinosti, ljubezni in zakonski zvestobi, dokler ju ne loči smrt; 2. dajati drug drugemu s krščanskim življenjem dober vzgled in se podpirati med seboj; 3. izrejati otroke v strahu božjem in skrbeti za njihov časni in večni blagor. ^ 637. Ali se zakon more razvezati? Zakon se ne more razvezati drugače, kakor s smrtjo enega izmed zakonskih; venflar pa more cerkvena gosposka iz važnih vzrokov dovoliti, da zakonska živita ločena drug od drugega.’) 638. Na kaj morajo paziti tisti, ki hočejo stopiti v za¬ konski stan? Tisti, ki hočejo stopiti v zakonski stan, morajo paziti na to: 1. da se ne zaročajo lahkomiselno; 2. da ni med njimi zakonskih zadržkov, in da so dobro podučeni v krščanskem nauku; 3. da čisto prežive zaročni stan; 4. da pred poroko vredno prejmejo zakrament svete pokore in svetega Rešnjega Telesa. ‘) „Kar je Bog združil, naj človek ne loči." (Mat. 19, 6.) — »Vsak, ki se loči od svoje žene in vzame drugo, prešestuje; in ki vzame ločeno od moža, prešestuje." (Luk. 16, 18.) 150 639. Kaj so zakonski zadržki? Zakonski zadržki so take okolnosti, ki narede za¬ konsko zvezo nedopuščeno ali celo neveljavno. Prvi se imenujejo oviralni, drugi razdiralni za¬ konski zadržki. (Zakonsko zvezonaredenedopuščeno: prepovedani čas, razlika v veri med kristijani, veljavna zaroka, navadna ob¬ ljuba čistosti itd.; neveljavno pa: sorodstvo in svaštvo v določenih kolenih, duhovno sorodstvo itd.) ^« 640. Kaj so mešani zakoni? Mešani zakoni so zakoni med katoliškimi in ne- katoliškimi kristijani. 641. Kaj je treba pri mešanih zakonih resno premisliti? Pri mešanih zakonih je treba resno premisliti to-le: 1. spravljajo katoliškega sodruga v nevarnost, da privoli v nekatoliško vzgojo otrok, in da tako pogubi svojo dušo; 2. obtežujejo celo pri ugodnih razmerah katoliško vzgojo otrok; 3. zasejejo v družino dostikrat nemir in versko vnemarnost; 4. zato jih katoliška cerkev nikdar ne odobrava in iz važnih vzrokov trpi le tedaj, če je zago¬ tovljeno, da bodo vsi otroci katoliško vzgojeni, in če so odstranjene vse nevarnosti za dušno zveličanje. 151 642. Ali so razven zakramentov še kaka druga zna¬ menja, ki dele milost sama iz sebe? Razven zakramentov ni nobenega drugega zna¬ menja, ki bi delilo milost samo iz sebe; tako ime¬ novani zakramentali (blagoslovila) so zakramentom samo podobni. Pomni! Ko si izbiraš stan, misli pred vsem na Boga in na svoje dušno zveličanje. Če sodiš po resnem premišljevanju, da si poklican v zakonski stan, pripravljaj se zanj z molitvijo, s čistim življenjem in z vredno spovedjo. 4. Oddelek. O zakramentalni in cerkvenih obredih. 643. Kaj so zakramentali? Zakramentali so: 1. zakramentom podobna sveta dejanja, na primer: žaro to vanja, blagoslavljanja in posvečevanja, katera je postavila sveta cerkev, da nam na- klanja posebne milosti in dobrote, ali da posve¬ čuje osebe in stvari; 2. reči, katere je posvetila cerkev, da jih rabi pri božji službi, ali da jih mi pobožno rabimo, na primer blagoslovljena voda. 644. Kdo je dal sveti cerkvi oblast zarotovati, blago¬ slavljati in posvečevati ? Oblast zarotovati, blagoslavljati in posvečevati, je dal sveti cerkvi Jezus Kristus.') ») Ko je Jezus „k sebi poklical svojih dvanajst apostolov, dal jim je oblast nad nečistimi duhovi, da bi jih izganjali, in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost? (Mat. 10, 1.) — „V mojem imenu bodo izganjali hudobne duhove; .... na bolnike bodo roke pokladali, in bodo zdravi? (Mark. 16, 17. 18.) 152 645. Kako naj rabimo posvečene stvari? Posvečene stvari rabimo: 1. samo za tisti namen, za kateri jih je cerkev posvetila; 2. spoštljivo in zaupno, ker je njihova moč toliko večja, kolikor pobožnejši je tisti, ki jih rabi. 646. Kako naj rabimo blagoslovljeno vodo? Z blagoslovljeno vodo se večkrat pokropimo, zlasti zjutraj in zvečer, in prosimo Boga, naj nas vedno bolj očiščuje grehov in varuje vseh dušnih in te¬ lesnih nevarnostij. 647. Kaj so cerkveni obredi? Cerkveni obredi so zunanja dejanja in znamenja, katera rabi sveta cerkev pri sveti maši, pri svetih zakramentih in pri drugih svetih opravilih zato, da izraža in vzbuja verske misli in čustva. Pomni! Ne preziraj obredov, katere cerkev tako visoko ceni in tako skrbno varuje, temveč prizadevaj si, da umevaš, kaj pomenijo, in uči se iz njih, kako se moraš tudi sam vesti pri božji službi, zlasti pred svetim rešnjim Telesom. Peto poglavje. O krščanski pravičnosti in štirih poslednjih rečeh. 1. Oddelek. O krščanski pravičnosti. 648. Kdo je krščansko pravičen? Krščansko pravičen je, kdor se s pomočjo božje milosti ogiblje hudega in dela dobro, kakor uči sveta vera. Prvi del krščanske pravičnosti. Ogibaj se hudega. 649. Kaj je hudo? Hudo ali edino pravo zlo je to, kar je zoper božjo postavo, namreč greh. 650. Koliker je greh ? Greh je dvojen: 1. podedovani ali izvirni greh, ki ga je storil Adam v raju, in katerega smo z nasledki vred podedovali tudi mi; 2. osebni ali dejanski greh. 154 Osebni grehi in njega vrste. 651. Kdo stori osebni greh? Osebni greh stori, kdor vedoma in prostovoljno prelomi božjo postavo. 652. Kako se stori greh? Greh se stori na dvojen način: 1. če kdo v mislih ali željah, besedah ali dejanju kaj hudega stori; 2. če kdo kaj dobrega opusti, kar je dolžan storiti. 653. Kdo greši v mislih? V mislih greši, kdor se prostovoljno vda slabim mislim in se radovoljno mudi v njih. 654. Kdo greši v željah? V željah greši, kdor prostovoljno želi kaj pregrešnega. 655. Ali so grehi vsi enako veliki? Grehi niso vsi enako veliki; nekateri so veliki ali smrtni, drugi pa mali ali odpustljivi. 656. Kdo stori smrtni greh? Smrtni greh stori, kdor prelomi božjo postavo v kaki važni reči, in sicer tako, da greh jasno spozna in popolnoma privoli vanj. 657. Zakaj se imenujejo veliki grehi tudi „smrtni“ grehi? Veliki grehi se imenujejo tudi „smrtni“ grehi, ker ž njimi duša izgubi nadnaravno življenje, to je po¬ svečujočo milost božjo, ter si zasluži večno smrt. 2 ) „Ime imaš, da živiš, pa si mrtev/ (Skriv. raz. 3, 1.) 155 658. Katere nasledke ima smrtni greh? Smrtni greh ima te-le nasledke: 1. oropa nas posvečujoče milosti in ž njo božje lju¬ bezni in pravice, biti otrčci božji; 2. vzame nam vse zasluge za nebesa, katere smo si že pridobili; 3. stori nas nesposobne, pridobivati si novih zaslug za nebesa; 4. nakoplje nam božje kazni in na zadnje večno pogubljenje. 659. Kdo stori mali greh? Mali greh stori: 1. kdor prelomi božjo postavo v kaki mali reči; 2. kdor prelomi božjo postavo v kaki sicer važni reči, toda ne popolno vedoma in prostovoljno. 660. Zakaj se imenujejo mali grehi tudi „odpustljivi“ grehi? Mali grehi se imenujejo tudi „odpustljivi“ grehi, ker nas ne oropajo posvečujoče milosti božje in se nam zato ložje in tudi brez spovedi odpuščajo. 661. Katere vrste grehov razločujemo? Razločujemo te-le vrste grehov: 1. sedem poglavitnih grehov; 2. šest grehov zoper svetega Duha; 3. štiri vnebovpijoče grehe; 4. devet tujih grehov. 156 a) Sedem poglavitnih grehov. 662. Zakaj pravimo nekaterim grehom „poglavitni“grehi? Nekaterim grehom pravimo poglavitni grehi, ker je vsak izmed njih vir ali glava mnogih drugih grehov. 663. Kateri so poglavitni grehi? Poglavitni grehi so: 1. napuh, 2. lakomnost, 3. nečistost, 4. nevoščljivost, 5. požrešnost, 6. jeza, 7. lenoba. 664. Kdo greši z napuhom? Z napuhom greši, kdor samega sebe čez mero povzdiguje in neredno hrepeni po časti in prednosti.’) 665. Kdo greši z lakomnostjo? Z lakomnostjo greši, kdor neredno ljubi denar in premoženje. 2 ) sfc 666. Kdo greši z nečistostjo? Z nečistostjo greši, kdor prostovoljno poželi kaj takega, kar žali sramežljivost. 3 ) ’) »Začetek vsakega greha je napuh; kdor se ga drži, bo s kletvijo napolnjen, in poslednjič ga bo on (Bog) podrl/ (Sir. 10,15.) — Vzgled: zavrženi angeli. (Iz. 14, 13.14.) -) »Korenina vsega hudega je lakomnost/ (I. Tim. 6,10.) — Vzgled: Juda Iškarijot. (Jan. 12, 4 — 6.) 3 ) »Nečistnike in prešestnike bo Bog sodil/ (Hebr. 13, 4.) — »Nikar se ne motite! Ne nečistniki ... ne prešestniki . . . ne bodo posedli božjega kraljestva/ (I. Kor. 6, 9. 10.) 157 667. Kdo greši z nevoščljivostjo? Z nevoščljivostjo greši, kdor je žalosten zaradi kake prednosti ali dobrote svojega bližnjega, ker noče, da bi mu ta bil enak ali celo več kakor on. 1 ) 668. Kdo greši s požrešnostjo ? S požrešnostjo greši, kdor neredno poželi ali ne¬ zmerno uživa jed in pijačo. 2 ) 669. Kdo greši z jezo? Z jezo greši, kdor se po nepotrebnem in čez mero razburja ter se želi maščevati. 3 ) 670. Kdo greši z lenobo? Z lenobo greši, kdor ima prostovoljno mržnjo do tega, da bi služil Bogu in skrbel za svojo dušo, in sicer zaradi težav, ki so s tem združene?) b) Šest grehov zoper svetega Duha. 671. Zakaj pravimo nekaterim grehom grehi „zoper sve¬ tega Duha“? Nekaterim grehom pravimo grehi „zoper svetega Duha“, ker prav posebno nasprotujejo milosti sve- tegaDuha in zato velikokrat preprečijo spokorjenje?) ‘) »Po nevoščljivosti hudobnega duha je smrt prišla na svet; in kateri so na njegovi strani, ga posnemajo/ (Modr. 2, 24. 25.) — Vzgled: Kajn. (I. Mojz. 4, 5.); Jožefovi bratje. (I. Mojz. 37, 4.11.) s i »Varujte se, da vaša srca ne bodo preobložena v požreš¬ nosti in pijanosti .... in da tisti dan (sodbe) ne pride nanagloma nad vas/ (Luk. 21, 34.) — Vzgled: bogati mož. (Luk. 12.) — Bogatin. (Luk. 16.) 3 ) »Človekova jeza ne dela pravice božje/ (Jak. 1, 20.) 4 ) »Da bi bil pač mrzel ali gorak! Ker si pa mlačen in ne mrzel ne gorak, te bom izpljunil iz svojih ust/ (Skriv. raz. 3, 15. 16.) — Vzgled: leni hlapec. (Luk. 19.) 5 ) »Povem vam: Vsak greh in preklinjevanje bo odpuščeno ljudem: preklinjevanje zoper (svetega) Duha pa ne bo odpuščeno/ (Mat. 12, 31.) 158 672. Kateri so grehi zoper svetega Duha? Grehi zoper svetega Duha so: 1. predrzno v božjo milost grešiti; *) 2. nad božjo milostjo obupati; 2 ) 3. spoznani krščanski resnici se ustavljati; 3 ) 4. svojemu bližnjemu zaradi milosti božje ne¬ voščljiv biti; 4 ) 5. do lepega opominjevanja otrpneno srce imeti; 5 ) 6. v nespokornosti trdovratno ostati. c) Štirje vnebovpijoči grehi. 673. Zakaj pravimo nekaterim grehom „vnebovpijoči“ grehi? Nekaterim grehom pravimo „ vnebovpijoči “ grehi, ker sveto pismo izrečno trdi o vsakem izmed njih, da vpije v nebo za maščevanje, to je, da prav po¬ sebno izziva božjo pravičnost, naj ga kaznuje. 674. Kateri so vnebovpijoči grehi? Vnebovpijoči grehi so: 1. radovoljni uboj; 6 ) 2. mutasti ali sodomski greh; 7 ) ‘) „Ne govori: Grešil sem, in kaj žalega se mi je zgodilo ? ... in ne nakladaj greha na greh/ (Sir. 5, 4. 5.) — Vzgled: ljudje pred potopom (I. Mojz. 6.). 2 ) Vzgled: Kajn (I. Mojz. 4, 13.); Juda Iškarijot (Mat. 27, 5.). 3 ) Vzgled: Judje ob Kristusovem času (Mat. 12, 24. nasl.). 4 ) Vzgled: Kajn (I. Mojz. 4, 5.). 5 ) Vzgled: Faraon (II. Mojz. 5. nasl.). •) „In (Bog) inu je dejal (Kajnu): Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije z zemlje do mene/ (I. Alojz. 4, 10.) ’) „Vpitje iz Sodome in Gomore prihaja čimdalje večje, in njih hudobija je grozovito velika/ (I. Mojz. 18, 20.) 159 3. zatiranje ubožcev, vdov in sirot; ’) 4. delavcem in najemnikom zaslužek zadrževati ali utrgovati. * 2 ) č) Devet tujih grehov. 675. Kateri grehi se imenujejo „tuji“ grehi? „Tuji“ grehi se imenujejo tisti, ki jih storč sicer drugi, katerih pa smo sokrivi tudi mi. 676. Kateri so tuji grehi? Tuji grehi so: 1. v greh svetovati; 3 * ) 2. greh velevati; *) 3. v drugih greh privoliti; 5 ) 4. druge v greh napeljevati; 6 ) 5. drugih greh hvaliti; 7 ) 6. h grehu molčati; s ) ') »Ali ne' tečejo vdovi solze po licih, in ali ne vpije zoper onega, kateri jih izžema ? Z lic se namreč v nebesa vzdigujejo, in Gospod, ki se da izprositi, se jih ne veseli/ (Sir. 35,18.19.) 2 ) „Glejte, plačilo, ki ste je utrgali delavcem, kateri so poželi vaše polje, vpije; in njih vpitje je prišlo do ušes Gospoda vojskinih trum/ (Jak. 5, 4.) 3 ) Vzgled: Kajfa. (Jan. 11, 49. 50.) “) Vzgled: David, ko je v pismu zaukazal Joabu, naj skrbi, da bo Urija ubit. (II. Kralj. 11.) •’) »Savel pa je privolil v njegovo (Štefanovo) smrt/ (Dej. ap. 7, 59.) ’) Vzgled: Eva (I. Mojz. 3, 6.); Jeroboam. (III. Kralj. 12.) ’) „Ne le, kateri tako delajo (so smrti vredni), ampak tudi, kateri privolijo tako delujočim/ (Rimlj. 1, 32.) ') Vzgled: Aron, ko so molili Izraelci zlato tele. (II. Mojz. 32.) 160 7. greh spregledati; ’) 8. greha se udeležiti; * 2 ) 9. drugih greh zagovarjati. 3 ) Pomni! Moj sin! „Vse dni svojega življenja imej Boga v spominu in varuj se, da ne privoliš kdaj v greh ... Revno sicer živimo, pa veliko dobrega bomo imeli, ako se bomo Boga bali in se vsega greha ogibali in dobro delali/ (Tob. 4. 6, 23.) — „Beži pred grehi, kakor pred kačo/ (Sir. 21, 2.) Drugi del krščanske pravičnosti. Delaj dobro. 677. Kaj je dobro? Dobro je, kar je po volji božji, namreč: dobra dela in hrepenenje po krščanski popolnosti. 678. Kaj nas stori zmožne in voljne, da delamo, kar je po volji božji? Krščanska čednost nas stori zmožne in voljne, da delamo, kar je po volji božji. A) Krščanska čednost. 679. Kaj je krščanska čednost? Krščanska čednost je nadnaraven, od Boga vlit dar, kateri nas stori trajno sposobne in voljne, da delamo to, kar je po volji božji. b Vzgled: Heli. (I. Kralj. 2.) 2 ) Vzgled: Pilat. (Mat. 27. 26.) 3 ) „Kdor opravičuje hudobnega, inkdor pogubuje pravičnega, oba dva sta . gnusoba pred Bogom/ (Preg. 17,15.) 161 680. Kolikere so krščanske čednosti? z Krščanske čednosti so dvojne: božje in dejanske ali nravstvene. 1. Božje čednosti. 681. Katere so „božje“ čednosti? „Božje“ čednosti so: vera, upanje in ljubezen. 1 ) 682. Kaj je krščanska vera? Krščanska vera je nadnaravna, od Boga vlita čed¬ nost, po kateri imamo zaradi resničnosti božje za resnico vse, kar je Bog razodel in nam po kato¬ liški cerkvi zapoveduje verovati. 683. Kaj je krščansko upanje? Krščansko upanje je nadnaravna, od Boga vlita čednost, po kateri zaradi božje vsemogočnosti, dobrotljivosti in zvestosti trdno in zanesljivo pri¬ čakujemo vse, kar nam je Bog obljubil zaradi za- služenja Jezusa Kristusa. 684. Kaj je krščanska ljubezen? Krščanska ljubezen je nadnaravna, od Boga vlita čednost, po kateri Boga zavoljo njegove neskončne popolnosti in dobrote ljubimo nad vse, sebe in bližnjega pa zavoljo Boga. 685. Zakaj se imenujejo vera, upanje in ljubezen „božje“ čednosti? Vera, upanje in ljubezen se imenujejo „božje“ čednosti, ker je Bog sam neposrednji predmet in nagib teh čednostip ’) „Sedaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; naj¬ večja med temi pa je ljubezen/ (L Kor. 13, 13.) Srednji Kat. 11 162 ■$(•686. Kaj se pravi: Bog sam je neposrednji predmet božjih čednostij? Bog sam je neposrednji predmet božjih čednostij se pravi: Bog sam je, v katerega verujemo, v ka¬ terega upamo, in katerega ljubimo. 687. Kaj se pravi: Bog sam je neposrednji nagib božjih čednostij ? Bog sam je neposrednji nagib božjih čednostij se pravi: božja resničnost nas nagiblje, da mu veru¬ jemo; božja vsemogočnost, dobrotljivost in zvestost, da vanj upamo; božja neskončna popolnost in do¬ brota, da ga ljubimo. 688. Kaj se pravi „obujati“ tri božje čednosti? „ Obu j ati £C tri božje čednosti se pravi, Bogu zatr¬ jevati, da in zakaj vanj verujemo, upamo in ga ljubimo. 689. Kdaj smo dolžni obuditi vero, upanje in ljubezen? Obuditi vero, upanje in ljubezen smo dolžni: 1. kakor hitro smo v sveti veri dovolj podučeni; 2. večkrat v življenju, zlasti v hudih skušnjavah zoper te čednosti; 3. v smrtni nevarnosti in ob smrtni uri. 2. Dejanske ali nravstvene čednosti. 690. Katere čednosti se imenujejo „dejanske“ čednosti? Vse krščanske čednosti, razven treh božjih, se ime¬ nujejo „dejanske“ čednosti, ker store Bogu dopad¬ ljiva ppsebno naša dejanja. 163 691. Katere dejanske čednosti si moramo posebno za¬ pomniti? Posebno si moramo zapomniti te - le dejanske čednosti : 1. štiri poglavitne čednosti; 2. čednosti, ki so nasprotne sedmim poglavitnim grehom; 3. čednosti, katere je Jezus na gori posebno po¬ veličeval ; 4. čednosti, ki jih posebno priporoča sveti evangelij. a) Štiri poglavitne čednosti. 692. Katere so štiri poglavitne čednosti? Štiri poglavitne čednosti so: 1. modrost, 2. pravičnost, 3. srčnost, 4. zmernost. 693. Zakaj se imenujejo modrost, pravičnost, srčnost in zmernost „poglavitne“ čednosti? Modrost, pravičnost, srčnost in zmernost se ime¬ nujejo „poglavitne“ čednosti, ker obsegajo in ure¬ jujejo vse druge dejanske čednosti. 694. Kaj je modrost? Modrost je tista čednost, po kateri spoznavamo, kaj nam je storiti v posameznih slučajih, da je naše dejanje Bogu dopadljivo.') ‘) Preiskujte, »kaj je dobra, dopadljiva in popolna volja božja." (Rimlj. 12, 2.) — Vzgled: modre device. (Mat. 25.) 11* 164 695. Kaj je pravičnost? Pravičnost je tista čednost, po kateri smo priprav¬ ljeni, dati vsakemu, kar smo mu dolžni. 1 ) 696. Kaj je srčnost? Srčnost je tista čednost, po kateri pričnemo in izvršujemo dobro vkljub vsem težavam in rajše vse pretrpimo, kakor da bi grešili. 2 ) 697. Kaj je zmernost? Zmernost je tista čednost, po kateri krotimo vsako nedovoljeno, zlasti vsako čutno ali nečisto nagnenje, to pa, kar je dovoljeno, le zmerno uživamo. 3 ) b) Čednosti., ki so nasprotne sedmim poglavitnim grehom. 698. Katere čednosti so nasprotne sedmim poglavitnim grehom? Sedmim poglavitnim grehom so nasprotne te-le čednosti: 1. napuhu ponižnost; 2. lakomnosti radodarnost; 3. nečistosti čistost; 4. nevoščljivosti dobrohotnost; 5. požrešnosti zmernost; 6. jezi potrpežljivost; 7. lenobi gorečnost. ') »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. 11 (Mat. 22, 21.) 2 ) Vzgled: sedem makabejskih bratov in njihova mati. (II. Mak. 7.) 3 ) »Zdržite se mesenih želj, katere se vojskujejo zoper dušo/ (I. Petr. 2, 11.) 165 699. Kaj je ponižnost? Ponižnost je tista čednost, s katero vse dobro pri¬ pisujemo Bogu, priznavamo pa svojo lastno slabost in grešnost, in se zato radi ponižujemo. 1 ) 700. Kaj je radodarnost? Radodarnost je tista čednost, s katero smo pri¬ pravljeni, deliti revežem od svojega premoženja in podpirati dobre namene. 2 ) Jjs 701. Kaj je čistost? Čistost je tista čednost, s katero krotimo vse slasti in poželenja, ki žalijo sramežljivost. 3 ) ^5 702. Kaj je dobrohotnost? Dobrohotnost je tista čednost, s katero bližnjemu želimo vse dobro, se veselimo, če se mu dobro godi, in mu pomagamo k temu. 4 ) 703. Kaj je zmernost v jedi in pijači ? Zmernost v jedi in pijači je tista čednost, s katero krotimo neredno poželenje po jedi in pijači in uživamo oboje le po pameti. ') ‘) „Bog se ustavlja napuhnenim, ponižnim pa daje milost. 4 (I. Petr. 5, 5.) — Vzgled: cestninar. (Luk. 18, 13.) ’) B Dajte, in se vam bo dalo.“ (Luk. 6, 38.) ’) Vzgled: Egiptovski Jožef (L Mojz. 39.); Suzana. (Dan. 13.) 4 ) »Z bratovsko ljubeznijo se ljubite med seboj ... Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi. 11 (Rimlj. 12, 10, 15.) 5 ) ^Pošteno hodimo, ne v požrešnosti in pijanosti. 4 (Rimlj. 13, 13.) — Vzgled: Danijel in trije mladeniči, ki niso hoteli kra¬ ljevih jedil in so bili zadovoljni s sočivjem. (Dan. 1.) 166 704. Kaj je krotkost? Krotkost je tista čednost, s katero premagujemo vse želje po maščevanju in krotimo vsako krivično jezo in nevoljo. 1 ) 705. Kaj je gorečnost? Gorečnost je tista čednost, ki nas nagiblje, da voljno storimo vse, kar pospešuje božjo čast in naše dušno zveličanje?) c) Čednosti,katere je Jezus na gori posebno poveličeval. 706. Katere čednosti je Jezus nagori posebno poveličeval? Jezus je na gori posebno poveličeval tiste čednosti, katere obsega „osem blagrov“. * 707. Kako se glasi osem blagrov? Osem blagrov se glasi: 1. „Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. 2. Blagor krotkim; ker bodo zemljo posedli. 3. Blagor žalostnim; ker bodo potolaženi. 4. Blagor tistim, ki so lačni in žejni pravice; ker bodo nasičeni. 5. Blagor usmiljenim; ker bodo dosegli usmiljenje. 6. Blagor tistim, ki so čistega srca; ker Boga bodo gledali. 7. Blagor mirnim; ker bodo imenovani otroci božji. 8. Blagor tistim, ki preganjanje trpe zavoljo pra¬ vice, ker njih je nebeško kraljestvo." (Mat. 5, 3—10.) ‘) »Učite se od mene; zakaj jaz sem krotak in iz srca po¬ nižen. 0 (Mat. 11, 29.) — Vzgled: sv. Štefan. (Dej. ap. 7.) 2 ) »Ne bodite leni v skrbi, bodite goreči v duhu, služite Gospodu. 0 (Rimlj. 12, 11.) — Vzgled: sv. Pavel (Rimlj. 9, 1—3.) 167 č) Čednosti, ki jih posebno priporoča sveti evangelij. 708. Katere čednosti nam posebno priporoča Jezus Kristus v svetem evangeliju? Jezus Kristus nam v svetem evangeliju posebno priporoča: 1. iskati najprej božje kraljestvo in njegovo pra¬ vico;') 2. zatajevati samega sebe; 3. nositi svoj križ; 4. hoditi za Kristusom; * 2 ) 5. biti krotak in ponižen; 3 ) 6. ljubiti sovražnike; dobro storiti tistim, ki nas sovražijo; moliti za tiste, ki nas obrekujejo in preganjajo. 4 ) B) Dobra dela. 709. Kaj so dobra dela? Dobra dela so taka dela, ki so po volji božji, in ki jih s pomočjo božje milosti opravljamo iz Bogu dopadljivega namena. ‘) ,,Iščite torej najpoprej božje kraljestvo in njegovo pra¬ vico, in vse to (časne potrebe) vam bo privrženo." (Mat. 6, 33.) 2 ) »Ako hoče kdo priti za menoj, naj zataji samega sebe, in naj vzame svoj križ, in naj hodi za menoj." (Mat. 16, 24.) — „Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec." (Luk. 14, 27.) 3 ) „Vzemite moj jarem na se in učite se od mene; ker jaz sem krotak in iz srca ponižen, in boste našli pokoj svojim dušam." (Mat. 11, 29.) 4 ) ,.Ljubite svoje sovražnike; dobro storite tistim, kateri vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo." (Mat. 5, 44.) 168 710. Kaj so zaslužna dela? Zaslužna dela so taka dobra dela, katerim je ob¬ ljubljeno plačilo v večnem življenju. 711. Ali so zaslužna dela potrebna? Zaslužna dela so potrebna, ker nam je Bog večno življenje obljubil samo kot plačilo, katero si mo¬ ramo torej zaslužiti.’) 712. Kdaj je dobro delo zaslužno? Dobro delo je zaslužno, kadar je opravimo v stanu posvečujoče milosti božje. 713. Kaj je Bog obljubil kot plačilo za zaslužna dela? Kot plačilo za zaslužna dela je Bog obljubil: 1. pomnožiti posvečujočo milost; 2. dati večno veselje in je povečati. 714. Kaj je pomniti o dobrih delih, ki jih človek opravlja v stanu smrtnega greha? O dobrih delih, ki jih človek opravlja v stanu smrtnega greha, je pomniti to-le: 1. za nebesa niso zaslužna; 2. vendar pa pomagajo, da človek ložje doseže milost spreobrnenja, ali da mu Bog poplača z zemeljskimi darovi ter odvrne od njega časne nesreče. 715. Katera so najimenitnejša dobra dela? Najimenitnejša dobra dela so: molitev, post in miloščina. ‘) „ Vsako drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bo posekano in vrženo v ogenj/ (Mat. 3, 10.) — »Zavoljo tega, bratje, prizade¬ vajte si bolj in bolj, da svoj poklic in svoje izvoljenje zagotovite po dobrih delih/ (II. Petr. 1, 10.) 169 716. Katera dela obsega molitev? Molitev obsega vsa dela bogoljubnosti in po¬ božnosti. 717. Katera dela obsega post? Post obsega vsa dela pokore, zatajevanja in mrt- venja samega sebe. 718. Katera dela obsega miloščina? Miloščina obsega vsa telesna in duhovna dela usmiljenja. 719. Katera telesna dela usmiljenja nam sveto pismo posebno priporoča? Sveto pismo nam posebno priporoča ta-le telesna dela usmiljenja: 1. nasičevati lačne;') 2. napajati žejne, ) 3. sprejemati popotnike; 3 ) 4. oblačiti nage; 4 ) 5. obiskavati bolnike;’) 6. reševati jetnike; 6 ) 7. pokopavati mrliče. 7 ) Vzgled: ') Jezus, ko je pomnožil kruh. (Mat. 14 in 15.) ’) Rebeka. (I. Mojz. 24.) 3 ) Abraham. (I. Mojz. 18.) 4 ) Tabita. (Dej. ap. 9.) 5 ) Tobija. (Tob. 1.) Abraham. (I. Mojz. 14.); Daniel. (Dan. 13.) ’) Tobija. (Tob. 2.J; Jožef Arimatejec. (Mat. 27, 57—60.) 170 720. Katera duhovna dela usmiljenja nam sveto pismo posebno priporoča? Sveto pismo nam posebno priporoča ta-le duhovna dela usmiljenja; 1. svariti grešnike;') 2. učiti nevedne; 2 ) 3. prav svetovati dvomljivcem; 3 ) 4. tolažiti žalostne; 4 ) 5. potrpežljivo prenašati krivico; 5 ) 6. iz srca odpustiti razžalivcem; 6 ) 7. Boga prositi za žive in mrtve. 1 ) 721. K čemu naj nas spodbuja nauk o dobrih delih? Nauk o dobrih delih naj nas spodbuja, da si pri¬ zadevamo: 1. biti zmiraj v stanu posvečujoče milosti božje; 2. opravljati mnogo dobrih del in zato vsakdanja opravila in težave posvečevati z dobrim na¬ menom. C) Hrepenenje po krščanski popolnosti. 722. Kaj se pravi, hrepeneti po krščanski popolnosti? Hrepeneti po krščanski popolnosti se pravi, pri¬ zadevati si, da Boga vedno bolj ljubimo in zato opravljamo vsako delo kar najbolje mogoče. ‘) Elija. (IV. Kralj. 1.) -) Apostoli. (Mat. 28, 19. 20.) 3 ) Sv. Pavel. (I. Kor. 7, 25—40.) 4 ) Tobija. (Tob. 1.) 5 ) Egiptovski Jožef. (I. Mojz. 39, 20.); Job. (Job 4, 7.) s ) Sv. Štefan. (Dej. ap. 7, 59.) ’) Abraham. (I. Mojz. 18.); Juda Makabejec. (II. Mak. 12, 43.) 171 723. Kaj je Jezus Kristus posebno priporočal, da dose¬ žemo krščansko popolnost? Da dosežemo krščansko popolnost, priporočal je Jezus Kristus posebno tri evangelijske svete. 724. Kateri so trije evangelijski sveti? Trije evangelijski sveti so: 1. rado voljno uboštvo; 2. vedno devištvo; 3. vedna pokorščina pod duhovnim predstojnikom. Pomni! Brez stanovitnega boja, brez skrbi in truda si nikdar ne pridobiš čednostij. Čuj nad samim seboj, in naj bodo drugi kakoršni koli, le samega sebe nikar ne zane¬ marjaj. Toliko boš napredoval v dobrem, kolikor boš sa¬ mega sebe prisilil. (Hoja za Kristusom.) 2. Oddelek. O štirih poslednjih rečeh. 725. Katere so štiri poslednje reči ? Štiri poslednje reči so: smrt, sodba, pekel in nebesa. i. Smrt. 726. Kaj je smrt? Smrt je ločitev duše od telesa. 727. Kaj vemo o smrti? O smrti vemo, da moramo vsi umreti, ker „ljudem je odločeno, enkrat umreti" (Hcbr. 9, 27); ne vemo pa, kdaj, kje in kako bomo umrli. 172 728. Zakaj morajo vsi ljudje umreti ? Vsi ljudje morajo umreti, ker so vsi grešili v Adamu, in ker je z grehom prešla na vse ljudi tudi kazen za greh, namreč smrt. 1 ) 729. Kaj naj storimo, ker ne vemo, kdaj, kje in kako bomo umrli? Ker ne vemo, kdaj, kje in kako bomo umrli, moramo pogosto misliti na smrt in biti na njo vedno pripravljeni. 2 ) 730. Kaj pravi sveti Ouh o človekovi smrti? Sveti Duh pravi o človekovi smrti: ,,Draga je pred Gospodovim obličjem smrt njegovih svetih“ (Ps. 115, 6.); „smrt grešnikov (pa) je silno huda“ (Ps. 33, 22.) 3 ) 2. Sodba. 731. Kolikera je sodba? Sodba je dvojna: 1. posebna ali skrivna, takoj po človekovi smrti; 2. splošna ali očitna, sodnji dan. 732. Očem bo Bog sodil vsakega človeka? Bog bo sodil vsakega človeka o celem njegovem življenju: o vseh njegovih mislih in željah, o nje¬ govih besedah in dejanjih kakor tudi o tem, kar je dobrega opustil. ‘) „Bog je človeka ustvaril neumrljivega;.... po zavisti hudobnega duha pa je prišla smrt na svet? (Modr. 2, 23. 24.) 2 ) „Čujte torej, ker ne veste ne dneva ne ure/ (Mat. 25,13.) — Prilika: deset devic. (Mat. 25.) 3 ) Prilika: bogatin in ubogi Lazar. (Luk. 16.) 173 733. Kaj se zgodi precej po posebni sodbi ? Precej po posebni sodbi se razsodba izvrši na duši, ki pride ali v vice ali v pekel ali v nebesa.') 734. Kaj so vice? Vice so kraj, kjer duše trpe časne kazni za grehe, za katere v življenju še niso zadostile. 735. Katere duše pridejo v vice? V vice pridejo duše tistih, ki so sicer umrli v milosti božji, pa morajo za svoje grehe trpeti še časne kazni. 736. Kaj trpe duše v vicah? Duše v vicah trpe: 1. neizmerno žalost, ker še ne morejo gledati Boga, po katerem tako željno hrepene; 2. še razne druge muke, katere jim je prisodila božja pravičnost. 737. Kdaj vice popolnoma nehajo? Vice popolnoma nehajo sodnji dan, in potem osta¬ nejo samo nebesa in pekel. 3. Pekel. 738. Kaj je pekel? Pekel je kraj, kjer pogubljeni trpe večne kazni. 739. Kdo pride v pekel? V pekel pride, kdor umrje v smrtnem grehu. »Bogu je lahko, smrtni dan vsakemu povrniti po nje¬ govih delih/ (Sir. 11, 28.) 174 740. Kakšne kazni trpe pogubljeni? Pogubljeni trpe te-le kazni: 1. izključeni so na vekomaj iz nebes in nikdar ne bodo gledali obličja božjega; 1 ) 2. muči jih najsilneje peklenski ogenj, vedno pe¬ koča vest in groza, neutolažljiva žalost in obupnost; 2 ) 3. vse to morajo trpeti vekomaj, brez upa rešitve ali polajšave; zakaj „strašno je, pasti v roke živega Boga“ J _,(Hebr. 10, 31.) 741. Odkod vemo, da je pekel večen ? Da je pekel večen, vemo: 1. iz jasnih besed Jezusa Kristusa in apostolov; 3 ) 2. iz stalnega izročila svete cerkve?) jj: 742. Ali bodo pogubljeni vsi enako trpeli? Pogubljeni ne bodo vsi enako trpeli; trpljenje bo toliko večje, kolikor hujše in večkrat je kdo grešil, in kolikor več milostij je zapravil. ‘) »Poberite se izpred mene, prekleti, v večni ogenj/(Mat. 25, 41.) 2 ) »Grozovito trpim v tem plamenu/ (Luk. 16, 24.) — »Bolje ti je, iti hromemu v življenje, kakor dve roki imeti, pa iti v pekel, v neugasljivi ogenj, kjer njih črv ne umrje in njih ogenj ne ugasne/ (Mark. 9, 42. 43.) — »Zvežite mu roke in noge in vrzite ga v vnanjo temo; ondi bo jok in škripanje z zobmi/ (Mat. 22, 13.) 3 ) »Poberite se izpred mene, prekleti, v večni ogenj, kateri je pripravljen hudobnemu duhu in njegovim angelom/ (Mat. 25, 41.) — »Kateri ne spoznajo Boga in niso pokorni evangeliju Gospoda našega Jezusa Kristusa, (bodo) trpeli večne kazni v pogubljenju/ (II. Tes. 1, 8. 9.) 4 ) »Ti, kateri so delali hudo, pojdejo v večni ogenj. 11 (Veroizpoved sv. Atanazija.) 175 4- Nebesa. 743. Kaj so nebesa? Nebesa so kraj, kjer angeli in svetniki uživajo večno veselje. 744. Kdo pride v nebesa? V nebesa pride, kdor je umrl v milosti božji in je zadostil za grehe, ki jih je morda storil. 745. Kakšno veselje uživajo izvoljeni v nebesih? Izvoljeni v nebesih uživajo to-le neizmerno veselje: 1. gledajo Boga iz obličja v obličje ter ga ljubijo in uživajo celo večnost;' 1 ) 2. obvarovani so za zmiraj vsakega, tudi najmanj¬ šega hudega; 2 ) 3. imajo vekomaj vse dobro na duši in na telesu; zakaj „oko ni videlo, uho ni slišalo in v srce človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, kateri ga ljubijo.“ (I. Kor. 2, 9.) sfc 746. Ali bodo uživali izvoljeni vsi enako veselje? Izvoljeni ne bodo uživali vsi enakega veselja; kdor je storil več dobrega, užival bo tudi večje plačilo. 3 ) ’) »Sedaj vidimo skozi zrcalo kakor v uganjki; takrat pa bomo videli iz obličja v obličje. Sedaj spoznam le nekoliko, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan. 11 (I. Kor. 13,12.) — »Videli ga bomo, kakor je.“ (I. Jan. 3, 2.) ■) »Bog bo obrisal vse solze od njih očij, in smrti ne bo več; tudi ne bo več ne žalovanja ne vpitja ne bolečine; ker po¬ prejšnje je minulo/ (Skriv. raz. 21, 4.) ’) »Kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel; in kdor seje v obil¬ nosti, bo tudi žel v obilnosti.“ (II. Kor. 9. 6.) Dodatek Molitve. 1. Znamenje svetega križa. V imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Amen. (50 dnij odpustka vsakikrat.) 2. Gospodova molitev. Oče naš, kateri si v nebesih! — Posvečeno bodi tvoje ime; — pridi k nam tvoje kraljestvo; — zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji; — daj nam danes naš vsakdanji kruh; — in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom; — in nas ne vpelji v skušnjavo; — temuč reši nas hudega. — Amen. 3. Češčenamarija. Češčena Marija, — milosti polna; — Gospod je s teboj; — blažena si med ženami, — in blažen je sad tvojega telesa, Jezus. — Sveta Marija, — mati božja, — prosi za nas grešnike, — zdaj in ob naši smrtni uri. — Amen. 4. Apostolska vera. Verujem v Boga, Očeta vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje. — • In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega ; — kateri je bil spočet od svetega Duha, rojen iz Marije Device ; — trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in v grob položen; 177 — šel pred pekel, tretji dan od mrtvih vstal; — šel v nebesa, sedi na desnici Boga, Očeta vsemogočnega; — od ondot bo prišel sodit žive in mrtve. — Verujem v svetega Duha; — sveto katoliško cerkev, občestvo svetnikov; — odpuščanje grehov; — vstajenje mesa; — in večno življenje. — Amen. 5. V čast presveti Trojici. Čast bodi Očetu in Sinu in svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, zdaj in vselej in na vekomaj. Amen. 6. Tri božje čednosti. (Odpustek 7 let in 7 kvadragen vsakikrat. — Ta odpustek ni na¬ vezan na določen obrazec.) Dejanje vere. Verujem v tebe, pravi, trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh, kateri si vse ustvaril, ki vse ohranjuješ in vladaš, ki dobro plačuješ in hudo kaznuješ. Verujem, da se je Sin božji včlovečil, da nas je s svojo smrtjo na križu odrešil, in da nas sveti Duh s svojo milostjo posvečuje. Verujem in trdim vse, kar si ti, o Bog, razodel ter nam po sveti katoliški cerkvi zapoveduješ verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Bog, sam na sebi resnica in torej ne moreš ne goljufati ne goljufan biti. V tej veri hočem živeti in umreti. O Bog, pomnoži mojo vero! Dejanje upanja. Upam in trdno pričakujem, o Bog, da mi boš po za- služenju Jezusa Kristusa dal večno zveličanje, katero si obljubil vsem, ki izpolnjujejo tvoje zapovedi. Zato tudi upam od tebe odpuščenje svojih grehov in vse druge milosti, katere potrebujem, da si zaslužim večno zveličanje. Vse to upam od tebe, ker si vsemogočen, Srednji kat. 12 178 neskončno dobrotljiv, usmiljen in zvest in torej moreš in hočeš izpolniti, kar si obljubil. V tem upanju hočem živeti in umreti. O Bog, potrdi moje upanje! Dejanje ljubezni. O moj' Bog! Ljubim te nad vse, ker si največja dobrota in neskončno popoln in torej zavoljo samega sebe vreden vse ljubezni. In ker ljubim tebe, ljubim tudi svojega bližnjega, prijatelja in neprijatelja, in ga hočem ljubiti kakor samega sebe. V tej ljubezni do tebe hočem živeti in umreti; rajše hočem dati vse, kakor tebe in tvojo ljubezen s kakim grehom izgubiti. O Bog, vžigaj bolj in bolj mojo ljubezen do tebe! 7. Kesanje. O moj Bog! Studijo se mi vsi moji grehi, in resnično želim, da bi jih ne bil storil. Vem, kolike kazni sem vreden, in kako sem celo izgubil nebesa in zaslužil pekel. Zato obžalujem vse svoje grehe in se jim od¬ povem za vselej. Se bolj jih pa obžalujem zato, ker sem v svoji veliki nehvaležnosti tebe, svojega stvarnika in najboljšega Očeta, neskončno in preljubeznjivo dobroto, manj cenil, kot ustvarjene reči, in sem s tem tako hudo krivico storil tvojemu neskončnemu veličastvu. Trdno sklenem, svoje življenje poboljšati, vseh grehov in tudi vseh bližnjih priložnostij v greh skrbno se va¬ rovati in odslej tebi zvestejše služiti. O Bog, daj mi milost, da izpolnim ta svoj sklep! Amen. 8. Dober namen. Moj Bog! V tvojo večjo čast in slavo darujem ti vse svoje misli, besede in dejanja; darujem ti jih ter jih zdru¬ žujem z namenom in zasluženjem Jezusa Kristusa, njegove presvete matere Marije in vseh ljubih svetnikov. Amen. 179 9. Angelovo češčenje. (Odpustek 100 dnij vsakikrat, če molimo, kadar zvoni, angelovo češčenje, in sicer kleče, — v soboto zvečer, v nedeljo in o veliko¬ nočnem času pa stoje. O velikonočnem času pa se moli namestu angelovega češčenja molitev „raduj se kraljica". Kdor pa te mo¬ litve ne zna, naj moli tudi v tem času angelovo češčenje, da dobi odpustek. Zadostuje pa za odpustek samo angelovo češčenje brez naslednje vrstice, odgovora in molitve.) 1. Angel Gospodov je oznanil Mariji, in spočela je od svetega Duha. — Češčena Marija . . . 2. Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi. — Češčena Marija . . . 3. In Beseda je meso postala in med nami prebivala. — Češčena Marija . .. V. Prosi za nas, sveta božja porodnica. O. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Milost svojo, prosimo te, o Gospod, v naša srca vlij, da, ki smo po angelovem oznanjenju spoznali včlove- čenje Kristusa, tvojega Sina, po njegovem trpljenju in križu dosežemo častitljivo vstajenje. Po istem Kristusu,, Gospodu našem. Amen. (Zvečer se še pristavi za verne duše v vicah:) Oče naš . . . Češčena Marija . . . V. Gospod, daj jim večni mir in pokoj. O. In večna luč naj jim sveti. V. Naj v miru počivajo. O. Amen. (Odpustek 200 dnij enkrat na dan, če se te vrstice molijo trikrat na dan.) 10. Jutranja molitev. V imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Amen. O moj Bog! Molim te v največji ponižnosti. Verujem v tebe, ker si neskončno resničen ; upam v tebe, ker si 12» 180 vsemogočen, neskončno dobrotljiv in usmiljen; ljubim te nad vse, ker si neskončno popoln in ljubeznjiv. Za¬ hvaljujem te za vse dobrote, ki si mi jih kdaj skazal, zlasti pa, da si me tudi to noč tako milostno varoval. — Tebi v čast bodi vse, kar bom danes mislil in go¬ voril, delal in trpel. Zato združujem vse to z na¬ menom in zasluženjem Jezusa, Marije in vseh svetnikov in tako združeno tebi darujem. Hočem se udeležiti tudi vseh odpustkov, ki jih morem danes dobiti s svojimi molitvami in dobrimi deli. Trdno sklenem, ogibati se vsakega, posebno pa tistega greha, ki mi je že prišel v navado. Daj mi milost, o Bog, da vestno izpolnjujem ta svoj sklep! „Sladko srce mojega Jezusa, daj, da te ljubim vedno bolj in bolj!“ (300 dnij odpustka vsakikrat.) „Sladko srce Marijino, bodi moja rešitev!“ (300 dnij od¬ pustka vsakikrat.) Sveti angel varuh, moj sveti patron in vsi svetniki božji, prosite zame! Oče naš. — Češčena Marija. —Verujem v Boga. — Čast bodi Očetu. 11. Večerna molitev. V imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Amen. Moj Gospod in moj Bog! Molim te in zahvaljujem te za vse dobrote, ki si mi jih tudi danes skazal na duši in telesu. Ali sem se jih pač tudi prav posluževal? In ali sem izpolnjeval tvoje zapovedi? Pomagaj mi, da o tem dobro izprašam svojo vest. (Izprašuj svojo vest, potem pa reci:) O moj Bog! Ti in vsi moji grehi so mi resnično žal, ker sem ž njimi zaslužil, da me po vsej pravici kaznuješ. Žal so mi, ker sem tebe, svojega najboljšega Očeta, največjo in preljubeznjivo dobroto, ž njimi razžalil. 181 Trdno sklenem, s tvojo milostjo svoje življenje pobolj¬ šati, bližnje priložnosti v greh se varovati in nič več ne grešiti. V tvoje roke, o Bog, izročam svoje telo in svojo dušo; tebi priporočam tudi svoje stariše, sorodnike in do¬ brotnike, žive in mrtve. Obišči, prosimo te, o Gospod, to bivališče in odženi od njega vsa zalezovanja hudobnega duha; tvoji sveti angeli naj v njem stanujejo, da nas varujejo v miru, in tvoj blagoslov bodi vedno nad nami. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. „0 Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!“ (100 dnij odpustka enkrat na dan.) Jezus, Marija, Jožef! Vam podarim srce in dušo svojo. Jezus, Marija, Jožef! Stojte mi na strani v zadnjem boju. Jezus, Marija, Jožef! Naj združen z vami mirno izdihnem dušo svojo. (300 dnij odpustka vsakikrat, ako se molijo vsi trije vzdihljeji; 100 dnij vsakikrat, ako se moli le eden.) 12. Pri povzdigovanju. Pozdravljam te, resnično telo Jezusa Kristusa, ki si bilo darovano zame na križu. Najponižnejše te molim. Jezus, tebi živim! Jezus, tebi umrjem! Jezus, tvoj sem živ in mrtev! Amen. Pozdravljam te, dragocena kri Jezusa Kristusa, ki si bila prelita zame na križu. Najponižnejše te molim. Jezus, bodi mi milostljiv! Jezus, usmili se me! Jezus, odpusti mi moje grehe! Amen. 13. V četrtek, v spomin Kristusovih smrtnih bridkostij. 1. Oče, če hočeš, vzemi ta kelih od mene; vendar ne moja, ampak tvoja volja se zgodi! — Oče naš . . . 182 2. Moja duša je žalostna do smrti. — Oče naš . . . 3. In njegov p6t je bil kakor krvave kaplje, ki so tekle na zemljo. — Oče naš . . . V. Svojemu lastnemu Sinu Bog ni prizanesel. O. Temveč daroval ga je za nas vse. Molimo. Ozri se milostno, prosimo te, o Gospod, na svojo dru¬ žino, zaradi katere se naš Gospod Jezus Kristus ni obo¬ tavljal, izročiti se v roke sovražnikom in sprejeti muke na križu. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. 14. V petek, ob Kristusovi smrtni uri. 1. Od šeste do devete ure je bila tema po celi zemlji. — Oče naš . . . 2. In ob deveti uri je zaklical Jezus z močnim glasom: Moj Bog! Moj Bog! Zakaj sime zapustil? — Oče naš ... 3. Jezus je zopet zaklical z močnim glasom, in je izdihnil svojo dušo. — Oče naš ... V. Kristus je bil za nas pokoren do smrti. O. In sicer do smrti na križu. Molimo. O Gospod Jezus Kristus, ki si se za odrešenje sveta dal sramotno križati in si prelil svojo dragoceno kri v od- puščenje naših grehov, ponižno te prosimo, daj nam po naši smrti veselo priti v nebeški raj. Kateri živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. 15. Molitev pred podukom. Pridi, sveti Duh, napolni srca svojih vernih in užgi v njih ogenj svoje ljubezni. Bog, ki si srca vernikov po razsvetljenju svetega Duha učil, daj nam, da v istem duhu pravo spoznamo in se 183 vselej veselimo njegove tolažbe. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. — Oče naš . . . Češčena Marija . . . Molitev po poduku. O Bog, kogar usmiljenje je neizmerno, in kogar dobrota je neskončna, zahvalimo te za poduk, ki smo ga sedaj po tvoji milosti prejeli. Prosimo te, dodeli nam, da nikoli ne pozabimo resnic svete vere, temveč da zvesto po njih živimo ter dosežemo večno plačilo. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. — Oče naš . . . Češčena Marija . . . 16. Molitev pred jedjo. Vseh oči čakajo nate, o Gospod, in ti jim daješ hrano o pravem času; odpiraš svojo dobrotljivo roko in na¬ polnjuješ z blagoslovom vse, kar živi. Čast bodi Očetu . . . Gospod, usmili se nas. Kriste, usmili se nas. Gospod, usmili se nas. Oče naš . . . Češčena Marija . . . Blagoslovi, o Gospod, nas in te svoje dari, katere sedaj prejmemo po tvoji dobroti. Po Kristusu, Gospodu našem Amen. Molitev po jedi. Zahvalimo te, vsemogočni Bog, za vse tvoje dobrote. Kateri živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Čast bodi Očetu . . . Gospod, usmili se nas. Kriste, usmili se nas. Gospod, usmili se nas. Oče naš . . - Češčena Marija . . . Povrni, Gospod, z večnim življenjem vsem, ki nam za¬ voljo tvojega imena kaj dobrega store. Amen. (50 dnij odpustka dvakrat na dan.) 184 17. Skrivnosti svetega rožnega venca. I. Veseli del, ki se moli zlasti od adventa do posta. 1. katerega si, Devica, od svetega Duha spočela. 2. katerega si, Devica, v obiskanju Elizabete nosila. 3. katerega si, Devica, rodila. 4. katerega si, Devica, v templu darovala. 5. katerega si, Devica, v templu našla. II. Žalostni del, ki se moli zlasti v postu. III. Častitljivi del, ki se moli zlasti od velike noči do adventa. 1. ki je od mrtvih vstal. 2. ki je v nebesa šel. 3. ki je svetega Duha poslal. 4. ki te je v nebesa vzel. 5. ki te je v nebesih kronal. 18. Molitev »Pod tvojo pomoč« in v čast svetemu Jožefu. Po tvojo pomoč pribežimo, o sveta božja porodnica; ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh hevarnostij, o častitljiva in blažena Devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica, naša pomočnica. S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči. V. Prosi za nas, sveta božja porodnica. O. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. 185 Molimo. Milost svojo, prosimo te, o Gospod, v naša srca vlij, da, ki smo po angelovem oznanjenju spoznali včlove- čenje Kristusa, tvojega Sina, po njegovem trpljenju in križu dosežemo častitljivo vstajenje. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. V. Prosi za nas, sveti Jožef. O. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. Molimo. Naj nam, prosimo te, o Gospod, zasluženje ženina tvoje presvete matere Marije pomaga, da, česar naša slabost ne premore, nam bode po njegovih prošnjah dodeljeno. Kateri živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. 19. »Češčena bodi kraljica.« Češčena bodi, kraljica, mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi češčena. K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Oh obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, blaženi sad svojega telesa, o milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija. V. Prosi za nas, sveta božja porodnica. O. Da postanemo vredni obljub Kristusovih. M o 1 i m o. Vsemogočni večni Bog, ki si dušo in telo častite Device in matere Marije, da bi vredno bivališče tvojega Sina biti zaslužila, s pomočjo svetega Duha pripravil, daj, da bomo, ki se njenega spomina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah prihodnjega zlega in večne smrti rešeni. Po istem Kristusu, Gospodu našem. Amen. 186 20. Molitev »spomni se«. Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji pri¬ prošnji priporočal. S tem zaupanjem navdan, hitim k tebi, o devic Devica in mati; k tebi pridem in pred teboj vzdihujoč grešnik stojim; nikar ne zavrzi, o mati Besede, mojih besed, temveč milostno slušaj in usliši me. Amen. (300 dnij odpustka vsakikrat) 21. Molitev k svetemu angelu varuhu. Sveti angel varuh moj, Bodi vedno ti z menoj; Stoj mi noč in dan na strani, Vsega hudega me brani! Prav prisrčno prosim te, Varuj me in v6di me! ali Angelček božji, ki varuh si moj, Po višji dobroti sem varvanec tvoj. Razsvetljuj me, varuj me, Vodi in vladaj me! Amen. 22. Ponovitev krstne obljube. O Bog, Oče, Sin in sveti Duh! — Jaz, tvoj otrok ■— pokleknem v ponižnosti — pred tvoje božje veličastvo — in te molim z največjim spoštovanjem. — Zahva¬ ljujem te iz celega srca — za vse dobrote, — katere si mi skazal; — posebno pa se zahvaljujem — za milost svetega krsta. — Čeprav se pri svojem krstu — nisem zavedal, — kako sveto zvezo — si sklenil ti z menoj —- in jaz s teboj, — vendar sedaj ponavljam — prosto¬ voljno in s prisrčno hvaležnostjo — to sveto zvezo, — 187 in hočem vekomaj — biti in ostati — tvoj zvest, po¬ koren otrok. — Zato se odpovem — hudobnemu duhu in vsemu njegovemu dejanju — in vsemu njegovemu napuhu. — Verujem v tebe, Bog Oče, — vsemogočni stvarnik nebes in zemlje. — Verujem v tebe, o Jezus Kristus, — ki si pravi in edini Sin božji — in naš Gospod, — ki si bil za nas rojen — iz Marije Device — in si za nas trpel. — Verujem v tebe, o sveti Duh. — Verujem eno, sveto, —■ katoliško in apostolsko cerkev, — občestvo svetnikov, — odpuščanje grehov, — vsta¬ jenje mesa — in večno življenje. — Obljubim, moj Bog, — da hočem izpolnjevati — tvoje svete zapovedi, — pridno prejemati svete zakramente — in druge zveli¬ čavne pripomočke — ter živeti in umreti kot tvoj po¬ koren otrok. — Daj mi milost, — da nikoli ne pre¬ lomim — te svoje obljube, — in da se precej zopet poboljšam, — če se kaj pregrešim, — da tako — do¬ sežem večno življenje, — katero si milostno obljubil. — Ljuba mati Marija, podpiraj me! — Sveti angel varuh, varuj me! — Sveti moj patron, prosi zame! Amen. 23. Krajše molitve. Ko greš mimo cerkve ali pozdraviš zakrament sve¬ tega Rešnjega Telesa. Svet, svet, svet si ti, o Gospod, Beg vojskinih trum; zemlja je polna tvoje slave. Slava Očetu, slava Sinu, slava svetemu Duhu! (Odpustek 100 dnij enkrat na dan.) Hvaljen in češčen bodi najsvetejši zakrament — sedaj in vekomaj. Amen! Češčen in zahvaljen bodi vsak čas presveti in božji zakrament! (Odpustek 100 dnij enkrat na dan.) 188 Ko se pokropiš z blagoslovljeno vodo. Pokrižaj se in reci: V imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Amen. (Odpustek 100 dnij vsakikrat.) Ko greš mimo križa. Molimo te, o presveti Gospod Jezus Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim svetim križem svet odrešil. (Odpustek 100 dnij enkrat na dan.) Vzdihljeji: K Jezusu. Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Na veke! Amen. (Odpustek 50 dnij vsakikrat, če se med seboj tako pozdravimo.) Jezus, moj Bog, ljubim te nad vse! (Odp. 50 dnij vsakikrat.) Moj Jezus, usmiljenje! (Odpustek 100 dnij vsakikrat.) Jezus, krotak in iz srca ponižen, vpodobi po svojem moje srce! (Odpustek 300 dnij enkrat na dan.) K preblaženi Devici Mariji. Sladko srce Marijino, bodi moja rešitev! (Odpustek 300 dnij vsakikrat.) Češčeno bodi sveto in brezmadežno spočetje presvete Device Marije, Matere božje! (Odpustek 300 dnij vsakikrat.) K sv. Jožefu. Sveti Jožef, vzgled in varuh častilcev presvetega srca Jezusovega, prosi za nas! (Odpustek 100 dnij enkrat na dan.) »V skušnjavah. Raje umreti, ko grešiti! O moja gospa, o moja Mati, spomni se, da sem tvoj! Varuj me, brani me kakor svojo last in posestvo! (Odpustek 40 dnij, kolikorkrat se moli v skušnjavah.) Pri delu in trpljenju. O Jezus, vse iz ljubezni do tebe! Izpraševanje vesti. Najprej pokliči sv. Duha na pomoč in potem se vprašaj: 1. Kdaj sem bil zadnjič pri spovedi? 2. Ali sem zamolčal kak smrtni greh? 3. Ali sem se takrat resnično kesal svojih grehov in sklenil, da jih več ne storim? 4. Ali sem v smrtnem grehu prejel sveto obhajilo? Ali se je to zgodilo tudi o velikonočnem času? 5. Ali sem natančno opravil naloženo pokoro? 6. Ali sem po svoji moči popravil škodo, ki sem jo bil storil bližnjemu? Potem se izprašuj najprej brez tiskanih vprašanj, kaj si grešil. 1. Premisli božje in cerkvene zapovedi in poglavitne grehe in vprašaj se prav resno, kaj si grešil v mislih in željah, besedah in dejanju, ali z opuščanjem dobrega. 2. Dalje še premisli, ali si se udeležil kakega tujega greha, in ali si izpolnjeval dolžnosti svojega stanu. 3. Če si bil tako nesrečen, da si smrtno grešil, izprašuj se tudi o številu smrtnih grehov in o takih okoliščinah, ki spreminjajo vrsto greha. Premišljuj, ali si storil smrtni greh vsak dan, vsak teden, vsak mesec, in kolikrat na dan, na teden, na mesec. Potem še le vzemi, ako se ti zdi potrebno, v roke tiskana vpra¬ šanja, da se tem ložje spomniš kakega greha, ki si ga res storil, pa morda pozabil. 190 1. O božjih zapovedih. 1. zapoved. 1. Ali sem radovoljno dvomil o kaki verski resnici? 2. Ali sem rad poslušal govorjenje zoper vero? Ali sem bral veri sovražne spise? ■ 3. Ali sem bil nemaren za poduk v sveti veri? 4. Ali sem mrmral zoper Boga? 5. Ali sem storil kaj praznoverskega ? 6. Ali sem raztreseno molil? 7. Ali sem opustil vsakdanje molitve? 8. Ali sem opustil kako pobožnost, ker me je bilo sram? 2. zapoved. 1. Ali sem se norčeval iz svetih rečij? 2. Ali sem lahkomišljeno izgovarjal sveta imena? 3. Ali sem v jezi izgovarjal sveta imena? Ali sem klel? 4. Ali sem kdaj brez potrebe ali po krivem prisegel? 3. zapoved. 1. Ali sem ob nedeljah in praznikih brez potrebe opravljal hlapčevska dela? 2. Ali sem ob nedeljah in praznikih po lastni krivdi opustil sveto mašo? 3. Ali sem prišel ob nedeljah in praznikih po lastni krivdi znatno prepozno k sveti maši? 4. Ali sem bil v'cerkvi raztresen ali pa sem se ondi nespodobno vedel? 4. zapoved. 1. Ali sem bil do starišev ali predstojnikov trmast ali surov? 2. Ali sem jim želel kaj hudega? 191 6. in 9. zapoved. 1. Ali sem radovoljno mislil kaj nesramežljivega? 2. Ali sem radovoljno imel poželenje, videti, slišati ali storiti kaj nesramežljivega? 3. Ali sem govoril kaj nesramežljivega ali pel kake nesramežljive pesmi? 4. Ali sem radovoljno poslušal kaj nesramežljivega? Ali sem kaj takega bral ali drugim dajal brati? 5. Ali sem prostovoljno gledal kaj nesramežljivega? 6. Ali sem storil kaj nesramežljivega? Sam ali z drugimi? 7. Ali sem dopustil kaj nesramežljivega od drugih? 7. in 10. zapoved. 1. Ali sem vzel starišem kaj jedil ali denarja? 2. Ali sem drugim kaj vzel? Kaj in koliko? 3. Ali sem goljufal? 4. Ali sem obdržal najdene ali posojene reči? 5. Ali sem poškodoval tuje blago? 6. Ali sem sprejel kaj ukradenega? 7. Ali sem imel namen krasti, če tudi potem nisem ničesar ukradel? 192 8. zapoved. 1. Ali sem se lagal? Ali sem s tem drugim škodoval? 2. Ali sem pri drugih brez vzroka sumil kaj hudega? 3. Ali sem koga po krivem dolžil kake napake? 4. Ali sem brez potrebe dalje pripovedoval napake drugih? 2. O cerkvenih zapovedih. 1. Ali sem zapovedane postne dni jedel meso ? 2. Ali sem opustil zapovedano spoved in sveto obhajilo, zlasti o velikonočnem času? 3. O poglavitnih grehih. 1. Ali sem bil napuhnen ali gizdav? —Ali sem koga zaničeval ? 2. Ali sem bil skop ? — Ali sem bil trd do revežev ? 3. Ali sem bil nevoščljiv ali škodoželjen? 4. Ali sem bil nezmeren v jedi in pijači? 5. Ali sem bil jezen? — Ali sem bil prepirljiv? 6. Ali sem bil len pri delu, pri učenju, za službo božjo? 4. O tujih grehih. 1. Ali sem se udeležil kakega tujega greha? 2. Ali sem molčal h grehu drugih, ko bi ga bil moral naznaniti starišem ali katehetu ? Potem se še vprašaj, kateri greh storiš največkrat, da spoznaš svojo poglavitno napako. Da jo odpraviš, bodi ti posebna skrb. * 00000439238 Z/ NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA 222669 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani