Poštnina plačana v gotovini. Leto i. Štev, 5. Maribor, 4, VIL 1929, Posamezna številka stane 3 Din. GOSPODAR Uredništvo m uprava Maribor, Slomškov trd št. 20 ■SKl UST IZHAJA VSAKEGA PHVEGA V MESECU Cena Inseratom po dogovoru CENA: 100 Din letno, inozemstvo 200 Din V POUK IN ZABAVO H Na Bledu se je rodil tretji kraljevič. Nj. Veličanstvo kraljica Marija je na Bledu na Vidov dan ob 3/4 na 12 ponoči porodila princa. Mali princ je zdrav in krepek, tudi Nj. Visokost - mati, ki se je neposredno pred porodom udeležila kino-predstave v kraljevski vili, se dobro počuti. Po vseh mestih se je ta radostni dogodek razglasil s 101 topovskimi streli. Kralj je v spremstvu ministrskega predsednika generala Živkoviča in ministra pravde dr. Srskiča prispel na Bled. Govori se, da bo najmlajši princ dobil slovensko ime. Novi cestni predpisi. Cestni predpisi se tičejo najširših krogov prebivalstva. Da jih more vsakdo spoznati ter se o njih podučiti, smatramo za primerno in potrebno, da jih bolj potanko priobčimo. V zadnji številki smo objavili prvo polovico uredbe ministra za gradbe o zaščiti javnih potov in varnosti prometa na njih. Danes objavljamo ostalo polovico. Kako veliki smejo biti vozovi, kakšni tovori in kakšni kolesni obroči? Potniški in tovorni vozovi ne smejo imeti večjih mer od naslednjih: dolžina 7.80 m brez ojesa, širina 2.50 m, razdalja osi 3.80, razdalja koles, oziroma širina kolovoza 1.60 merjeno od sredine do sredine kolesnega obroča. Širina tovora ne sme biti večja od 2.50 m, višina ne večja od 3 m za vozove na štirih kolesih. Popolnoma natovorjen voz na štiri kolesa ne sme biti težji od 12 t brutto, voz na dve kolesi pa ne težji kot 4 t brutto (skunno s to™»-«*»). Za tovorne vozove je predpisana naslednja širina kolesnih obročev: pri vo zovih na štiri kolesa z brutto-težo do 1200 kg 6 cm, do 2000 kg 8 cm, do 3500 kg 11 cm, preko 3500 kg 16 cm; pri vozovih na 2 kolesi z brutto-težo do 750 kg 6 cm, preko 750 kg 11 cm (člen 18). Koliko živali sme biti vpreženih? Prepoved cokelj. V tovorne vozove na 2 kolesi se smejo vpregati največ 4 živali, ena za drugo, pri vozovih na 4 kolesi največ 8 živali, po 2 v eni vrsti. V potniške vozove na 2 kolesi se smejo vpregati največ 3 konji, drug za drugim, pri vozovih na 4 kolesa največ 6 konj po 2 drug poleg drugega. Gradbena sekcija za državne ceste, samoupravna oblast za oblastne ceste more dovoliti začasno pomnoži- tev vprege, kadar se ceste popravljajo ali pa nastopijo druge ovire in težave. Predpis o številu konj v vpregi se ne uporablja za časa snega, zametov in ledu. Vsak voz mora imeti pravilno zavoro na zadnja kolesa. Uporaba cokelj in privezovanje zadnjih koles za voz je prepovedano na državnih cestah in oblastnih cestah prve vrste. Za ostale javne ceste more to pristojna oblast dovoliti za slučaj potrebe. Odgovornost za varnost vozov. Lastnik voza je odgovoren za njegovo varnost. Vozniki, ki se bavijo s prevozom oseb in tovora, ne smejo uporab Ijati voza prej, dokler ne dobijo zanj odobrenja od splošne upravne oblasti na podlagi strokovnega pregleda voza in opreme (vprege). Taki vozovi se morajo komisijsko pregledati vsako leto. Kazni za prestopke. Z zaporom od 1 do 30 dni ali z globo od 50 do 1500 Din se kaznuje, ako prestopek ne spada pod strožje določbe ka zenskega zakona: 1. kdor ne vozi na desni strani ceste, odnosno ne pusti leve strani proste; 2. voznik, ki spi na vozu; 3. kdor se s praznim vozom ne izogne natovorjenemu; 4. kdor se na klancu ne umakne navzdol vozečemu vozu; 5. kdor ne čaka, da pride s tesnega pota voz, ki je tam; 6. kdor gre vzporedno v isti smeri z vozom, ki se drži desne strani, pa ga ne prehiti; 7. kdor se ne drži razdalje med dvema vozovoma ali dvema vrstama vozov; 8. kdor brez potrebe pusti brez nadzora voz na cesti ali na mostu; 9. kdor preko mosta ne vozi počasi, sko zi naseljene kraje ne z zmanjšano br zino, ali sploh kdor vozi bolj naglo, nego je predpisano; 10. kdor navzdol po klancu ne zavira koles; 11. kdor ponoči ne razsvetli voza; 12. kdor meče na cesto predmete, ki bi mogli ogroževati varnost prometa ali oškodovati cesto; 13. kdor zastavi pot ali prepreči, namesti zanj ko ali na katerikoli način u-grožava promet; 14. kdor svoje vprežne živine ne vodi ali goni; 15. kdor vozi z večjim številom živali, kot je dovoljeno; 16. kdor brez dovoljenja upravne oblasti postane kočijaž ali vozi z motornim vozom; 17. kdor vozi v stanju pijanosti; 18. kdor na svojem vozu nima pritrjene predpisane tablice ali uporablja neregistriran voz; 19. kdor uporablja voz, ki ni v skladu s predpisi te uredbe o velikosti voza, veličini tovora, težini voza in tovora, širini kolesnih obročev in številu živali; 20. kdor na svojem vozu nima pravilne zavore; 21. kdor da v promet potniški voz brez odobrenja občne upravne oblasti; 22. kdor po cesti vleče predmete kakor grede, trame, pljuge, brane, veje itd., ali posekane veje vozi tako, da se vle čejo po tleh; 23. kdor na cesti pase živino, trga ali kosi travo, kdor zasuje ali kvari rove poleg pota, seka drevje ali veje, bere sad z dreves poleg ceste, kvari ograje, propuste, mostove, javne studence ali druge predmete, ki so postavljeni na potu ali poleg pota, ali izpod kopava podporne ali obložne zide in druge objekte; Stran 2. GSPODAR-ski list 4. VIL 1929. 24. kdor s cest ali nasipov in jarkov cest jemlje zemljo, kamen, pesek, gramoz, rušo; 25. kdor iz gramoznic ali kamenolo-mov, zavzetih za ceste, brez poobla-ščenja jemlje gramoz, prodec ali kamen; 26. kdor brez dovoljenja prekopava ceste za jarke poleg ceste, prestavlja večkrat tok vode, prepeljuje jarke, zadelava rove poleg pota, kakor tudi kdor ne obdržuje zgrajene objekte na njih v dobrem stanju; 27. kdor brez dovoljenja ostavlja tračnice (šine) na cesti ali poleg nje; 28. kdor se ne drži posebnih predpisov in dobljenih navodil pri prevozu tovorov, ki so večji kot je normalno predpisano; 29. kdor prevaža zemljo, pesek itd. tako, da se mu sipa iz voza; 30. kdor rabi za prevoz potnikov nesi-guren voz in z nesigurno opremo. Prestopke po tej uredbi preiskuje in izreka kazen pristojna občna upravna POLITIČNI PRE6LEB. V NAŠI DRŽAVI. Naše poljedelsko ministrstvo objavlja glede letošnje žetve v naši državi sledeče: Po poročilih, ki jih je dobil sta tistični urad iz posameznih oblasti, se trdi, da bo letošnja letina ena izmed najboljših, vsaj kar se tiče množine. V Banatu se je žetev že pričela. Žetev ječ mena gre h kraju. Okrog Sombora in Subotice žanjejo pšenico. — Rž, pšenica, ječmen: Stanje je v celi državi prav dobro. Ponekod v Južni Srbiji celo odlično. Zlasti v bitoljskem in valjevskem okrožju. — Koruza: V celi državi kaže zelo dobro. Ponekod so neugodno vplivale vremenske nezgode. Glede množine bo vsa žetev zelo dobra. Kakovost žetve bo morda malo trpela. Poudariti je, da je bilo letos dosti solnca in dosti dežja.Suše nismo letos skoroda ne poznali. Bolgarski banditi vznemirjajo naše obmejne kraje in bolgarski odgovorni krogi podpirajo nemire potom časopisja, v katerem so izšli zadnje dni napadi na našo državo. Naše oblasti se s tolovaji ne morejo niti razgovarjati, niti pogajati in radi tega je popolnoma u-pravičena zahteva naše države: med Jugoslavijo in Bolgarijo se mora ustanoviti večji kontrolni pas, ki bo omogočal varnost meje. V DRUGIH DRŽAVAH. Iz papeževe države. Italijanska vlada je že postavila v Vatikan kot svojega poslanika De Vecchija, ki je papežu zagotovil, da bo izvrševala Italija pogodbo med njo in Sv. stolico v katoliškem duhu. V avgustu sestanek Male antante. V avgustu se bodo vršila posvetovanja zunanjih ministrov Male antante. Tega sestanka se bodo udeležili tudi gospodarski strokovnjaki. Na razgovoru bodo sledeča uprašanja: 1. Valutni od-nošaji Male antante. 2. Gospodarski oblast. Denarne kazni, ki jih bodo naložile občne upravne oblasti, se morajo takoj izplačati finančni upravi, v kolikor se nanašajo na državne ceste, oblastnim in občinskim oblastim, v kolikor se nanašajo na oblastne ali občinske pote, uporabiti se morajo za vzdrževanje teh potov; svota, plačana za storjeno škodo, se bode plačala na isti način ter uporabila izključno za popravilo pokvarjenih delov onih potov ali objektov, za katere je bila plačana. Prehodna in zaključna naredba. Ko stopi v veljavo ta uredba, se prepoveduje izdelati nove tovorne voze s kolesnimi obroči, ki so ožji od 6 cm. Na obstoječih tovornih vozovih se morajo kolesni obroči v smislu čl. 18 te u-redbe spremeniti v teku treh let, odkar stopi ta uredba v veljavo. Potem se pa tovorni vozi s kolesnimi obroči, ki so ožji od 6 cm, ne smejo več uporabljati na javnih cestah. stiki. 3. Trgovinsko sodelovanje. 4. Postavljanje mešanih trgovskih zbornic in medsebojno sodelovanje posameznih industrij. 5. Odprava vizumov za državljane držav Male antante in olajšanje medsebojnega izseljevanja. 6. Postavljanje skupnega trgovinskega, industrijskega in turistovskega urada. 7. Ureditev obmejnega prometa in zlasti plovbe na Donavi. 8. Sodelovanje emisijskih bank držav Male antante. Na Poljskem se zagovarja pred držav nim sodiščem, kojega tvori 12 znanih poljskih politikov, bivši finančni minister Čehovič. Obtožen je, ker je prekoračil državni proračun. Obtoženec se zagovarja, da je to storil po nalogu mar šala Pilsudskega, ki je pri zaslišanju sam izjavil: Čehovič je izvršil vsa dejanja, radi katerih je obtožen, izrecno na njegovo povelje in odgovornost. Razprava se nadaljuje. Albanska vlada je izročila monopolsko upravo za težka in lahka olja splošni italijanski petrolejski družbi, ki je zmagala nad konkurenco Anglije, Ame rike in Francije. Sprava v Mehiki. Kakor so poročali časopisi, je prišlo v Mehiki vsaj do delne sprave med državo in Cerkvijo. Zad njo nedeljo so se zopet odprle cerkve in začela se je po dolgem času zopet o-pravljati služba božja, ki so se je verniki udeležili v ogromnem številu in z nepopisnim veseljem. V šolo duhovniki še sicer ne bodo smeli, a smeli bodo otroke podučevati v krščanskem nauku po cerkvah. Slavnosti na Češkem. Te dni so bile slovesno otvorjene slavnosti za tisočletnico sv. Venceslava. Otvoritvi so pri sostvovali papeški nuncij in drugi cerkveni dostojanstveniki. Zastopana pa je bila tudi državna oblast, kar je napravilo najlepši vtis. DNEVNE VESTI. Umrl je dr. Gregor Žerjav. V četrtek dne 27. junija, ob petih popoldne je u-mr! v Poljčah na Gorenjskem dr. Gregor Žerjav, voditelj nekdanje samostal ne demokratske stranke. Zadela ga je srčna kap. Bil je mož velike vneme za svoja načela in požtrvovalne delavnosti. N. v m. p.! Aljažev klub SPD Maribor javlja le-tovičarjem in planincem, da bo zanje tudi letos opravljal ob nedeljah in praz nikih službo božjo pri Arehu, na Smolniku in na Urški gori. Redna služba božja se začne na vseh treh planinskih postojankah na praznik 29. 6., neha se z zadnjo nedeljo avgusta. Sv. maša je vsakikrat in povsod ob desetih, tako da izletniki, ki odidejo iz Maribora z ranim vlakom, zložno lahko pridejo do sv. maše na Smolnik in še tudi k Arehu. Tudi iz Slovenjgradca in Guštanja se bo dalo na Urško goro še do sv.maše priti. Klub si je letos oskrbel prenosljiv planinski oltarček in je na razpolago tudi za izredne planinske prireditve na takih krajih, kjer ni svetišča. — Aljažev klub prosi, da se mu take prireditve prijavi vsaj 14 dni poprej na na slov: Aljažev klub SPD Maribor. Dva samomora v mariborski okolici. V torek dne 25. junija zjutraj so našli v Frankovem gozdu na Pobrežju pri Mariboru obešenega 221etnega usnjarskega pomočnika Franca Hamer. — V četrtek dne 27. junija so zadeli na neki bukvi v gošči za Visočnikovo gostilno na Meljskem hribu pri Mariboru na o-bešenega 571etnega upokojenega polic, nadzornika Franca Tinto. Obešenec je zginil od doma že dne 19. junija. Obe-šenčevo truplo je viselo že precej dolgo na drevesu, ker je bilo v popolnem raz kroju in so že vrane razkljuvale lice. Žrtve neprevidnega streljanja. V ši-kolah pri Pragerskem so streljali v soboto dne 29. junija fantje z možnarji za nekako predpripravo za nedeljsko blagoslovitev novih podružnih zvonov. Radi neprevidnosti je en topič predčasno počil in hudo poškodoval te-le strelce: 191etnega Štefana Trčko, 171etnega SimonaTrčko, 321etnega Jerneja Medved in 191etnega Antona Kaiser. Poško dovaiie je prepeljal mariborski rešilni oddelek v mariborsko bolnico, kjer je Štefan Trčko v nedeljo umrl. Zopet sva rilen vzgled: strelci bodite previdni! Dva udara slrele. Zadnje dni se ponavljajo po večkrat na dan nevihte z usodepolnimi udari strele. Te dni je u-rez^ilo v Hebenštrajtu pri Konjicah v stanovanjsko hišo. Veter je zanesel o-genj od hiše na gospodarsko poslopje in sta pogoreli obe stavbi do tal. Strela je udarila tudi v hlev posestnice Marije Mrzdovnik na Hudinji pri Konjicah in ubila dva 11 centov težka vola. Hlev se ni vnel. Za las ušel smrti. Dne 26. junija bi se bila med postajama Petrovče in Celje skoraj pripetila smrtna železniška nesreča. Strojevodja dopoldanskega savinjskega vlaka je zapazil za Petrovčami pri prehodu preko železniškega tira dva voza in žvižgal. Prvi voznik je prevozil progo pravočasno, drugi je pognal voz preko, ko je bil že vlak blizu. V trenutku, ko je voz na polovico stal na tra čnicah, je pripeljal vlak in voz dobesedno razpolovil. Sprednji del voza je ostal s konji poleg proge, zadnji del voza pa je vlekla lokomotiva še kakih 150 m daleč in ga popolnoma razbila. Voznika je vrglo z voza v jarek ob progi, kjer je obležal z malenkostnimi pra skami. Divjega merjasca ustrelii. Gospod R. Kmet, strojni pletar iz Trbovelj, je dne 21. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v tako-zvanem črnem potoku z enim strelom skozi pljuča ustrelil starega divjega mrjasca. Tehtal je okrog 250 kg. Spodnji zobje so bili dolgi 20 cm, zgornji pa 12 cm. Moral je biti že večkrat obstreljen, ker je imel v sebi pod kožo vsako vrsto Šrota, ki pa je bil že zaraščen. Bil je ustreljen na 20 korakov in sicer naravnost v breg in se je koj po strelu spustil naravnost proti lovcu, ki pa se mu je umaknil, da ga ni povalil po bregu, koder se je valil okrog 200 m daleč navzdol, kjer je obležal mrtev. Lansko leto je pa ustrelil Kmet tudi tam blizu divjo svinjo, težko 120 kg. Z vrha Kuma pri Radečah so našteli letos v nedeljo dne 23. junija zvečer — 250 kresov. Lev na londonski ulici. Po londonskih ulicah so prevažali dne 23. junija cirkus z raznimi divjimi živalmi. Avtomobil, na katerem je bila levja kletka, je zadel ob drevo, kletka se je odprla in devet let star lev je stopil na obljudeno londonsko ulico. Ko se je čutil prostega, je najprej na sredi ulice pol ure mirno ležal. Nabralo se je krog- izrednega potnika polno pešcev in avtomobilov. Ko se je približal levu krotitelj z vrvjo, je skočila zverjad preko plota na travnik in se pognala kravi na vrat. Preganjalec je ustrelil dvakrat v zver, jo zadel, a je tekla dalje in jo u-brala za nekim Angležem večkrat krog hiše. Trpelo je dolgo, predno so leva u-strelili. Zver je bila za predstave dobro izšolana in vredna 64 tisoč Din. Kako gre z latinico na Turškem? — Vladar povojne moderne Turčije Ke-mal paša upeljava po celi državi latinico. Izdal je naredbo, da se morajo priučiti latinice moški in ženske, če še niso prekoračile 42. leto. Uspeh te zapovedi je, da obiskuieio žensa-o D maii-uii izjemami šole, moški pa se upirajo, in hočejo rajši ostati analfabeti (nepismeni). Nesreča na progi Ormož—Murska Sobota, Dne 19. t. m. je im odprti progi pri Bratoncih zavozil večerni mešani vlak v voz Josipa Škafarja iz Braton-cev. Josip Škafar, ki je gluhonem, ni slišal signalov prihajajočega vlaka. Do bil je lažje poškodbe in je bil prepeljan v soboško bolnico. V voz je imel vprežen! dve kravi, od katerih je bila ena na mestu ubita, druga pa močno poško dovana. Ustnica uredništva. Radi številnih praznikov koncem mesca junija ni bilo mogoče pravočasno izdati našega lista, kar naj se nam blagovoli oprostiti. nmp&mmm. Mariborski trg. Na mariborski trg 27. junija so pripeljali Špeharji na 9 vozeh 17 zaklanih svinj. Krme radi slabega vremena ni bilo. Svinjsko meso šo prodajali po 15—27.50. Krompir 1.25—1.75, novi krompir 4—5, čebula 4, česen 15—18, ena kumarca 2—8, ena zelna glava 4—6. Pšenica 3, rž 2, ječmen 2, oves 1.50—1.75, koruza 2.50, ajda 2, proso 3, fižol 5—7, fižol v stročju 12, grah 10—12. Ena kokoš 30—35, par piščancev 25—60, raca 20—30, gos 25—60, domači zajec 8—30. Marelice 38 Din, borovnice 3—4, gobe 2—2.50. Mleko 2.50—3, surovo maslo 36—40, jajca 1.25—1.50, med 20—22. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih je bilo 4 konji, 13 bikov, 105 volov, 351 krav in 10 telet. Skupaj 483 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 25. junija 1929 so bile sledeče: debeli voli 1 kg teže od Din 10 do Din 11.25; poldebeli voli od 8 do 9; biki za klanje od 7.50 do 8; klavne krave debele od 7 do 8; plemenske krave od 6 do 7; krave za klobasarje od 5 do 5.50; molzne krave od 6.50 do 8; breje krave od 6.50 do 8; mlada živina od 7 do 8.50. Prodanih je bilo 337 kom., od teh za izvoz v Avstrijo 25 kom., v Italijo 32 kom. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso, meso od bikov, krav in telic 1 kg -Din 12—18; telečje meso 1 kg Din 20—25; svinjsko meso, sveže 1 kg Din 15—27.50. ♦ (gospodarska obvestita. Drevesni rak se zdravi takole: Z mlačno vodo izprati z mehkim čopičem, potem pa namazati s terpentino-vim milom. Tudi zastarane rane zacelijo in drevo začne znova roditi. Na ta način sem rešil že več dreves sigurnega pogina. Stanje hmeljskih nasadov. Žalec, 30. junija 1929. Obdelovanje hmeljskih nasadov se bliža svojemu koncu. Njih stanje je vobče zadovoljno. Rastlina je povsem zdrava in le neznaten del poznega hmelja je okužen po peronospori, ki je na srednjepoznem hmelju dozdaj ni najti. Cven pri Ljutomeru. Jako nam je žal, da nas je moral zapustiti g. ruski polkovnik Aleksander Dimitrijev, ki je zelo zaslužen za našo konjerejo. Že v Rusiji je slovel kot eden prvih strokovnjakov za konjerejo. Rusija je bila v tem oziru na visoki stopnji, imela je zato mnogo strokovnjakov. Toda g. Dimitrijev, ki je deloval v okolici Kijeva v Ukrajini in tudi v Petrogradu, so visoko čislali. V naši državi je težko naju strokovnjaka, ki bi se s svojim znanjem mogel meriti z Dimitrijevom. V naši žrebčarni je bil tem bolj dragocena moč, ker te tudi izvrsten in do skrajnosti tenkovesten gospodar in se odlikuje po svoji prijaznosti in usluž-nosti. Obenem se razume na živinozdravništvo in podkovstvo. Zato ni čuda, da je v okolici Cvena bil tako priljubljen. Njegovi članki v strokovnem glasilu »Konjerejec« pričajo, da je g. Dimitrijev res prvovorsten strokovnjak. Veseli nas, da je pripravljen žrtvovati vse svoje moči za gospodarski napredek Slovenije. -— Želimo, da bi mogel g. Dimitrijev tudi na novi štaciji, blizu Ljubljane, primemo razviti svojo delavnost v korist našega gospodarstva. čebelarsko predavanje v Ljutomeru bo v nedeljo dne 7. julija po osmi sv. maši v meščanski šoli. Predaval bo g. Josip Kosi iz Celja. * R. 1 Vinogradnikom! Vežimo poganjke vinske trte h kolu, da se ne nagibljejo k tlom in ne obsen- čujejo sosednih vrt. Poganjki, ki jih pravočasno privežemo in spravimo v pokončno lego, ne napravljajo zalistni-kov, kabrniki na njih lepše odcveto in so pred okuženjem po peronospori bolj še zavarovani, nego neprivezani. To je zlasti v mokrotnih letinah ogromnega pomena. Pri vezanju je paziti na to, da se poganjki privežejo na rahlo in ne poveže listja, s čemer bi se ovirala asimilacija. Privezovanje mladik h kolju opuščajo le v kamenitih tleh Hercegovine, kjer je gojenje vinske trte vsled ugodnih naravnih pogojev tudi enostav nejše in ceneje. Tam goje trsje nizko pri tleh, da se tla zasenčijo. Pri nas sicer takšna vzgoja ni mogoča, vendar kaže tudi pri nas trsja ne spravljati preveč v višino.Iz tega vzroka je trsje v letošnji zimi pozeblo najhujše tam, kjer je imelo visoka debla in dolge krake. Za naše razmere bi biio letos boljše priporočati pomladitev trsa, kakor visoko in pozno rež, s čemur se je oblika trsja še bolj pokvarila. Prevdarnemu vinogradniku se vsiljuje namreč vprašanje, kakšna je razlika med visoko in pozno rezjo ter rezjo na izrod pred obnavljanjem. Pravilno je ravnal tisti, ki ni računal toliko na obilen letošnji pridelek, marveč je izvedel rajši pomladitev svojega po pozebi poškodovanega, trsja. O tem se more prepričati vsakdo na praktičnih primerih. V deževnem poletju škropimo v kraj ših presledkih (8 do 10 dni) kakor drugače, da si ohranimo trte pred peronosporo. Na 100 1 vode vzamemo 1^ kg modre galice in tej raztopini primešamo odgovarjajočo množino apna. Radi sigurnosti preiskusimo raztopino z belim fenolftalein papirjem, ki postane takoj karminasto rdeč, ako ga pomočimo v raztopino, kjer je zadosti apna. Žveplamo trte drugič po cvetenju in v tretjič, ko so jagode za grah debele. Če hočemo škropiti ob enem tudi proti oi-diju, primešamo raztopini salojidina ali sulikola in sicer prvega 1%, drugega pa ^%. Pri uporabi enega ali drugega sredstva igra tudi cena precejšnjo vlogo. V drugi polovici julija je kopati tretjo kop. S tem pospešimo rast. lesa v mlajših nasadih, v starejših pa mehčanje in zoritev grozdja. VTnograd naj ne služi za pridelovanje živinske krme, ampak za pridelovanje grozdja. * ' Romarjem na isrerfe. Romanje na Drezje. Pretekli teden smo razposlali na vse župne urade (ra-zven v Prekmurju) navodila in vprašal ne pole za romanje na Brezje v dnevih 4. do 6. avgusta. Čas za prijavo je sa,mo do dne 21. t. m. Zato se naj vsi, ki nameravajo iti na to romanje, pravočasno priglasijo pri domačem župnem u-radu! * Nova knjiga. Najcenejša slovenska knjiga je gotovo »Zgodovina lavantinske škofiji. — Knjiga obsega do 500 strani na finem papirju tiskanega teksta in 41 celostranskih slik na umetniškem papirju. Pri taki opremi stane knjiga broširana Oblastna hranilnica mariborske oblasti 1 " ............................ 1 ...................... — "■ ' Centrala: MARIBOR, im Svobode 3. Podružnica: CELIC, Cankarjeva 11, nasproti poste. (Preje: Južnoštajerska hranilnica, Celje). Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijoracijska in hipotekarna posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem račnnu, eskontira in reeskontira menice, izvršuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije. Sprejema Vloge na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih ObreSlOje DO (Ugodnejše. Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske oblasti JamCl DlüribOrShO OblOSf z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. —- Zalo |e zavod na|varnej$l v celi oblasti. — Rentni davek plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne odteguje. 662 Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice. Velika izbira kamgarna, n o plina, svilo že od 20 Din naprei se de ji pri tOl Pozor! Pozor! Namizno sadje! Kakor vsako leto, potrebujem tudi letos veliko množino sadja za izvoz v inozemstvo, zategadelj potrebujem na celem Štajerskem, kjer je dosti sadja, zastopnike, oziroma nakupovalce sadja, kateri morajo biti samostojni posestniki ali sini istih. Pišite vsi tudi posestniki, kateri hočejo svojo sadje proti točnemu plačilu dobro prodati samo tuzemski največji tvrdki Ivan Göttlich, Maribor, Koroška cesta 126—128. 712 Pljuča! iss*» strokovnjak (strokovne knjige!) dr Pečuik, z