Stare strina lista: — Celo leto . . K 12’— fol leta . . .	„ 6’—
Četrt teta . .	, 3’—
J&esečno. . .	,120
5§|maS A v strife : —— Ceto leto . .	„ 15’—
Posamezne številke —	16 vinarjev. —
F$tovuk» wkmm® 12 v.
Inserat! ali oznanile
se računajo po 18 vin. od 0 redne petitvrste: prt večkratnih oznanilih vdffe — popuši	—p
..Strafa“ izhap ▼ poz» deljek in petek popoldne
Rokopisi se m vstajo.
Uredništvo in upravniSivo: Maribor iMOška ulica. 5. — Telefon At. 113.
f*NMd^80npoHü^nalSrza8lovcn8ko ljudstvo. [
I*
Afera ILonear.
Ljub jiTia, 20. sspt,
Med tem ko škandalna afera, odstavitve reale-nega ravnatelja Cora dviguje vedno več prahu, ko se dan na dan jasnejše kaže, s kako infern alno brezvestnosti kršijo Kaltenegger in njegovi neposredni in r o rodni zaščitniki in zapleBniki zakon ter postave,' samo da zadoste strupeni maščeva t n osti Mike, v katere zločinske privilegije je posegel, izpolnjujoč svojo zapriseženo dolžnost, nova realČni ravnatelj,' se odigrava navidezno neopaženo za kulisami usoda slovenskega človeka, nad 'katerega se je iz dosedaj še ne povsem jasnih razlogov spravila zarota, pod vodstvom iste°a, Kalteneggerja. da ga materijelno in moralno uniči. 'Opozorili smo že na 'dejstvo, da je via -d? odvzela profesorju dr. Lončarju provizorično vodstvo idrijske realke, ker se je predrznil ji poslati — slovenski dopis in ker ga idrijski rudniški tiran Bi-lek dolži, da je hujskal delavce na štrajk. Izvedeli smo med tem, da je bil to le prvi strel gospoda Kal-teneggerja in da je usoda dr. Lončarja že zapečatena. Postavljen je ali bo formalno še pred disciplinarno komisijo, toda sklenjena stvar je že, ga odpustiti iz službe. Gospodje pri 'deželnem šolskem svetu iščejo pod roko že suplenta na njegovo mesto!
Tako se dopolnjuje tragika slovenskega' človeka v c. kr. službi, tragika tistih neštetih naših inteligentnih in poštenih ljudi, katerim sistem ne more. odpustiti, da so se povspeli nad uradne sluge in o-licitante ter jih zato zatira in preganja, izrabljajoč pri tem njihove duševne in fizične sile do popolnega izmozgani a, dokler ne najde prilike, da jih brutalno (in seveda legalno!) uniči.
Tipičen in podučen je Lončarjev slučaj. Tipičen, ker kaže vse znake jloTeg&'MiasìIja državne oblasti nad človekom, ki pred njo nima drugega gre -ha, nego da je Slovenec, podučen, ker nam kaže, kako sistem, ki tlači naš narod, mori naše najboljše kulturne moči ter nas naravnost sili v spoznanje, da brez onega, velikega preobrata, za katerega se borimo, ni za nas nobenega življenja, nobenega pravega napredka.
Kdo je dr,. Lončar? Sin malega, kmetskega o-brtriika, ki se v največji revščini pretolče skozi gimnazijo. Z bogato duševno zakladnico in poln idealov se poda na univerzo. Revščina pritiska, še huje, toda nad materijo zmaguje đuh. V stradanju in pomanjkanju potekajo visokošolska, leta,, duša pa se poglablja v vedno nove probleme, se vrača z vedno bogatejšimi sadovi iz zlatega kraljestva znantosti. Tie-10 omaguje, oslabi, 'duh pa postaja vedno krepkejši, in se povspne na najvišje stopnje človeške kulture . Z osmimi goldinarji na mesec je živiei dijak Lončar v Pragi. Posvetil se je filozofskim in socijalnim ve -dam, prodrl je globoko v češko literaturo in že kot študent e presadil marsikaj 'dobrega na slovensko njivo Po dokončanih študijah pride v domovino, mora v državno službo in zarij pričenja nova trnjeva pot Pet let služi za borne krajcarje kot šuplent in a ko ravno se izkaže n,e le kot znanstvenik, temveč tudi kot odličen pedagog — država za njega nima profesure. Še le idrijska mestna občina mu ustvari eksistenco, imenovavši ga »a profesorja svoje takrat še komunalne realke. V zapuščenem idrijskem koto, brez znanstvenih pripomočkov, brez osebnega stika z učenim svetom deluje znanstvenik Lončar in postane najboljši poznavalec novejše politične, kulturne in socijalne zgodovine svojega naroda. Edina, njegova želja je, priti v kraj, kjer bi mu bila dostopna kakšna večja knjižnica, kjer bi mu bilo na, razpolago gradivo za nadaljna znanstvena preiskavan|a„ Toda državna oblast je slepa in gluha za, to skromno željo. Slovenski znanstvenik? Držimo ga v Idriji, da tam ostane > -onižen ! K ai treba, temu ljudstvu znanosti in kulture! Saj mu je nudimo v lastni režiji dovolj — made in Germany. V Idrijo prihajajo c. kr. nadzorniki, vidijo Lončarjeve uspehe, spoznavajo njegove vrline — baŠ za to ne prideš v Ljubljano.
Pa zgodilo se je le, da Je no dolgih letih prišel 'dr. Lončar v poštev za ljubljansko profesuro. Višja obrtna šola, ga je predlagala, žal ne na prvem mestu, kakor bi se moralo z ozirom na njegovo kvalifi -kacijo zgoditi, pa vendar — secondo loco. Nevarnost, da se kdo za Lončarja potegne, je bila tu. In v tem trenutku je začela opasna zarotniška družba, katere se poslužuje šolski referent dvorni svetnik Kalten -eg,gep v svbjem, že desetletja trajajočem strupenem boju proti slovenskemu šolstvu na Kranjskem, svojo igro. ‘Lončarja se mora diskvalificirati, mora. se ga kaznovati za to, da je predrzno upal uteči iz Ponta, mora se ga uničiti, da bo slovenski pedagog, profesor, vedet, da je Še vedno nad njim. obletna roka,
I	-.-v. ,X
Z uredništvom s« mor« govor vsak dan od M.—il. ar« dopoldM,
Jugoslovansko vprašanj® in
grof Tis®».
. > '.
Tisza, je potoval po Hrvatskom, Dalmaciji in Bosni, da pridobi politične veljake za takozvano ogrsko rešitev jugoslovanskega vprašanja. Ta rešitev hoče: Slovenci se naj prepustijo Nemcem, da ž njimi storijo, kar hočejo: Hrvatski se naj priklopi Dalmacija; Bosna pa naj stopi v isto razmerje do Ogrske, v katerem stoji sedaj Hrvatska.
Iz tega se razvidi, da bi radi Nemci in Madžari naredili s perečim vprašanjem jugoslovanstva za, se izvrstno kupčijo. Ne da bi se zjedinili Jugoslovani, ne da bi se jih v jedinstvu storilo močnejše, ampak njihova razcepljenost bi se naj zapečatila za- vse večne čase.
Toda Jugoslovani k taki rešitvi /ne bodo nik -dar privolili. Grof Tisza se je lahko o tem do dobra prepričaj. Na Hrvatskom so mu povedali, da se mo-„ra jugoslovansko vprašanje rešiti od celokupnega jugoslovanskega naroda, V Dalmaciji so mu povedali, da se mora, celo vprašanje rešiti in ne poskušati novih cepitev jugoslovanskega ozemlja,. V Bosni pa je Cul grof Tisza najhujše nasprotstvo prpti madžarski rešitvi jugoslovanskega vprašanja. To ga je tako razjarilo, da se je grof Tisza vedel v Sarajevu nasproti hrvatskim in srbskim politikom kakor pobalin, ter kričal nad njimi : „Wir werden noch immer ge -nug Macht finden, um Euch zu zermalmen.“ (Vedno še bomo imeli dovolj moči, da Vas razdrobimo.) Hrvatski in srbski politiki so se na; to obrnili ter Šli brez slovesa od Tisze.
Potovanje grofa, Tisze po jugoslovanskem ozemlju pomeni velik fiasko za madžarsko rešitev našega vprašanja. Ce bi imeli Madžari še kaj simpatij med Jugoslovani, grof Tisza jih je z znano madžarsko posurovelostjo popolnoma podrl.
Jugoslovansko vprašanje je postalo s tem še akutnejše.
Turške razmere,
(Dopis iz Ptuja.)
Ptujska, okrajna sodnija je bila že od nekdaj na glasu, da vladajo na njej turške razmere, ki so no -stale med vojno še neznosnejše. Gleda se samo na to, da se kaže ria. zunaj vse „stramm deutsch“, potem pa mirna, Bosna. K raznim izgovorom, da se ne more pravilno slovensko uradovati, se je v; zadnjih čia-sih pridružil nov razlog, češ, da gospodične, ki paradirajo kot vojno nadomestilo za zapisnikarje, ne obvladajo dovolj slovenskega jezika, da bi mogle po slovenskem diktatu pisati. Nastavljene so seveda same Ptujčanke, ki so obiskovale nemške mestne šole, iz katerih je naš jezik izključen. A tudi radi tega, ker sodnija najbolj beraško placa, se zateče tja najslabši materijal, ki drugod radi nezmožnosti ne dobi služ -be. Po vladnem sistemu se namreč pri najnižjih štedi, da „Višji“ lahko iz prihrankov prejemajo večje izredne nagrade.
Za zgled, kako potem izglodajo redki slovenski zapisniki, navajamo par slovenskih stavkov, katere je narekoval okrajni sodnik 'dr. Traun: „v T četrtek so bili vojaki, občinski pizatel in orožnik pri meni , da bi, meni srne (zrnje!) vsel. Jaz sem se branil in ušle]) tega, so me orožnik zaprli .“
Toda ne le pisarniške moči, ampak tudi sodniki niso zmožni slovenskega jezika. Nekaj časa, je bil tu na substituciji kuržovec Walzl, s! katerim je Pit-reich osrečil Gornjo Radgono. Slovenščine ni toliko zmožen, da bi pravilno izgovoril ali zapisal vsaj en stavek. Naš fezik je tako mrcvaril-, da je celi Ptuj na njegov račun zbijal šale. Prigovarjal je na primer strankam, naj se „perglihajo“, naj „tožbo nazaj vlečejo“ itd. itd. Sedaj je baje na substituciji v Ormo -žu. Neumljivo je, kako izhajajo ž njim slovenski odvetniki? In tak jezikovno popolnoma nezmožen sodnik sodi v gornjeradgonskem okraju, ki je po 92% slovenski po uradnem štetju !
Te jezikovne cvetke bi bolj* spadale v kak humorističen list, n. pr. v „Kurent“, če ne bi bile pri -če, v kakih razmerah je obhajal svoj 501 etrii jubilej Člen XIX. držalvnega temeljnega zakona o enako pravnosti vseh narodnosti v uradih.
mora se štaituirati eksempel! In že ga imajo v pesteh, že ga davijo in pripravljajo justifikacijo!
Toda gospoda so se tu dotaknili z razbeljenim železom našega golega telesa. Ne boste igrali s sl(* venskim človekom svoje brezvestne igre! Ne bost» pred očmi naroda justificirali naših najboljših ! Z vso brezobzirnostjo se bodemo borili proti vsenemš-ki zarpti in storili bodemo vse, da preprečimo pri -pravljeni zločin.
Krivci so nam znani. O idrijskem Bileku in njegovem pomagaču, poturici, ki sika svoj srd proti lastnemu tovarišu, ne bodemo govorili. Odgovorna sta grof .Attems, protektor volksratovjskih spletk v naši deželi, in 'dvorni svetnik Kaltenegger, njih iz -vrŠevatelj na, polju kranjskega šolstva. Odgovorni so pa tudi tisti možje, ki bi morali po svoji službeni dolžnosti braniti nedolžnega človeka, katerega, spo -sobnost, marljivost in značajnost jim je uradno znana. Kaj je storil deželni šolski nadzornik Bezjak, da prepreči pripravljeni zločin ? Ali se je postavil v bran za profesorja, katerega šolo nadzoruje in o katerem ve, da je po nedolžnem postal1 predmet grde perse-kucije? O ne, gospod Bezjak je ponižen sluga gospoda dvornega svetnika in je že davim izgubil vso možatost. Gospod Bezjak je leta J 915 s krepko potezo podpisal ono nesramno okrožnico deželne' šolske oblasti, ki je po nalogu k-aizinotov dolžila slovenske profesorje in učitelje veleizdajnišjkjega početja. Pokojni dvorni svetnik Hubad je rajši zapustil državno službo, nego da- bi sodeloval pri perfidnom obreko -vanju slovenskih ljudi. Gospod Bezjak; nima takega poguma. On nima niti poguma, v deželnem šolskem Svetu pokazati, da samostojno misli. Cez drn in stm gre za svojim gospodom Kalteneggerjem, glasuje po-vsodi proti slovenskim interesom — ali pa zbeži iz dvorane.. Tudi v aferi Lončar je pomočnik Kalteneg-gierjev, je sokriv pripravljenega zločina.,. Naj se ne vara, Tudi za njega pride dan obračuna — morda še prej nego si misli.
Storilo se bo vse, da, volkspatovei ne bodo tri-umfirali. Lončarjeva zadeva je splošna narodna zadeva in Jugoslovanski klub j,e ne bo pustil z vidika, Ne gre le za to, preprečiti pripravljeno justifikacijo dr. Lončari a, gre tudi za to, dati našemu najboljšemu zgodovinarju primerno mesto, da bo lahko razvil svote zmožnosti in neovirano služil naši kulturi, Ako se to posreči, potem morajo Attemsi, Kalteneggerji in njihovi služabniki zopet enkrat reči: Proklinjali smo — pa glej, blagoslovljeno je bilo!
Jugoslovanski javnosti.
Praga, 17. septembra 1918.
Zvesti lepi tradiciji prihajajo tudi zdaj jugoslovanski dijaki v Prago, kjer si iščejo potrebnih znanosti na čeških visokih šolah in kjer se seznanijo z našim narodnim življenjem in Čustvovanjem, Žalibog da jih v tem času naša obubožana zemlja ne more tako pogostiti, kakor hi to Itotelo naše srce, kajti niti za, lastno prebivalstvo nimamo toliko, da bi ga ubranili pred gladom in stradanjem. Kljub temu hočemo imeti v tei veliki zgodovinski dobi mladino naših dragih jugoslovanskih bratov med nami in zato smo u -stan ovili podporni komite, ki bo skrbel za. živež za jugoslovansko dijaštvo, organiziral prehrano, in mu pomagal s svetom in dejanjem v vseh življenjskih v-praCanjih.
Da bi moglo biti naše delovanje trajno in sistematično, obračamo se ne -samo k naši, temveč tudi E jugoslovanski javnosti z nujno prošnjo, da bi tudi o-na prispevala, z vsem tistim, kar naša zemlja v tem času sploh nima in ne more preskrbeti. 'Poleg denarnih prispevkov za jugoslovansko dijaštvo potrebuje -mo pred vsem darov v živilih in to v kakoršnikoli množini in kokoršnekoli vrsti.
Vsi ti darovi se porabijo izključno za prehrano jugoslovanskega dijaštva in sicer v posebni kuhinji, ki jo bomo uredili in oskrbovali.
Društvo S. U. S. žen za, ubogo de co v Zagrebu se je z naklonjenostjo zavzelo zbirk, za katere prosimo in to poskrbelo, da se v redu odpošljejo v Prago.
Prihajamo v težki dobi Vaše in naše velike bede. v trenotku, ko sami z lastnimi močmi no moremo pomagati, toda z Vašo pomočjo zmoremo vse in hočemo vse storiti za jugoslovansko mladino v interesu Vaše in naše bodočnosti.
Amelie Batova, Roko Bradanovič, Adolf Oerny, dr. Vratiš!a,v Cerny, Josef Holeček, Jirka Hovorkova , Stevo KluiČ, Pero Količ, Jaroslav Kvapil, J. S. Mach ar, Helena Mališo va, dr. Zdenek Mysìiveeek, Gj. Ostojič, Jaroslav V. Otto, Ana Podlipna, Božena Ta-malova, dr. V. V. Stech.
Ob šolskem začetku ft 41«tni toj ski.
(Piše M. V.)
V vseli mestih in tudi v mnogih 'krajih na deželi se spet prične šolski pouk. Dan šolskega začetka je bil pred vojnimi leti praznik in dan veselja za starš© in za otroke. Starši so se ga veselili iz dveh vzrokov; z začetkom šole se spet rešijo teh malih rtadležoežev, ki so jih mnogo motili pri vsakdanjih opravilih; veselijo se pa še starši tudi šole, ker vejo predobro, da pride otrok od posebno dandanes tako mladini nevarnega sveta v varne in stroge roke učitelja. Žal, da zaradi vojne razpolagamo le z malo moškimi učiteljskimi osebami, ker so te večinoma v vojni službi, le borno število njih je oproščeno vojaštva«. Poprej j© bil, kakor že rečeno, šolski začetek tudi za otroka praznik in dan veselja, Kako pa dandanes ? V zlatih letih miru se ni bilo treba bati zi -me; loplih oblek in obuval je bilo zadosti na razpolago; ravno tako dobro so lahko starši preskrbeli o-troke z hrano in tudi s šolskimi potrebščinami. Iz Sole se je vrnil otrok v toplo in prijazno razsvetljeno domačo sobico. In kako je s temi vsemi dobrota -mi dandanes? — Nekdaj je bil začetek šole dan veselja za mater, dandanes je pa to dan skrbi in strahu! Oblekica, ki še je otroku bila lani v zimi prav, je to leto premala, rokavi raztrgani; šolnički so na podplatih izhojeni do luknjic, tudi gornji deli so razparani* Kaj naredi uboga mati? Ona razpara svojo edino nedeljsko obleko in jo prenaredi za svojo malo hčerkico-učenko. Isto stori za sinčke iz obleke moža, ki preliva daleč na fronti kri za očetnjavo., Nato proda edini in nad vse dragi ji spominek na svojo \ veselo in še brezskrbno mladost, t. j. urico, katero j je dobila kot birmsko darilo ter kupi s tem denarjem j obuvalo, seveda z lesenimi podplati. Kar se pa tiče j hrane, se mora sicer omeniti, 'da so oblasti posebno j letos izdale obširne ukrenitve za ustanovo, oziroma j zboljšanje takozvanih Šolarskih kuhinj, kjer bi dobi- j vali otroci toplo hrano. Da je ravno ta korak naših j oblasti za našo bledo in hirajočo deco nad vs© pie - \ menit in hvalevreden, je brezdvomno. Sicer pa ne j prerane hvale, ker Še so to vse le — priprave. Kakor smo čitali v Časnikih, so se šolske potrebščine \ znatno podražile. Da se tudi v, tem oziru začne po- | javljati kužna in uničljiva bolezen, imenovana „na- \ .vijanje cen“, je pač dokaj žalostna prikazen, za vse i tozadevne merodajne faktorje pa slabo spričevalo, — j Zvečer bodo prihajali otroci iz šole lačni in ozeblje- i ni in našli bodo temno sobo, prazno mizo in mrzlo l peč. Znabiti bodo še morali s kartami po hranila in | kurjavo in morda še to brez uspeha. In to j© ravno ; Isto, kar nas odraščene najbolj boli in peče, da je to f brezkončno vojevanje in klanje ukradlo mladini nje- ■ no lepo upravičenost na brezskrbnost mladih let. In l ravno tu je spet iskati naš strah pred eno najbolj l nevarno vojno posledico: Da raste za nami obridko- f Cen, ozlovoljen ter telesno in duševno zaostali nara- j ščaj, ki bo le sposoben prenašati mile, solnčne dne- * ve. ki so pač zelo redki v življenju, premagovati pa j ne mogel v večjem številu prihrulih viharnih dni te- j ga življenja. In to vse spet je klic in ob enem grož- ! nja nedolžnih malih bitij k takojšnjemu odne.hu tega j Cloveka-n©vrednega morjenja!	\
Renegat Chamberlain obsojen.
(Dopis iz Celovca.)
Vsenemški Houston Stewart Chamberlain, po rodu Anglež, ki ga je izbruh vojne zasačil v Nemčiji, se je dal naturalizirati za Nemca in je kot tak s-plaval v vsenemško strujo. On se šteje med neko vrsto filozofov, Kar ob pričetku vojne je uporabljal vso svojo učenost, da dokaže v raznih člankih in brošurah (Kriegsaufsätze, Politische Ideale, Dìe Zuver -sieht) upravičenost vojne kot nekaj naravnega, hvali pruski vladni sistem, zaničuje demokratizem in parlamentarizem — parlament mu je blebetalnica, Schwatzbude — ter poveličuje vse, kar je v zvezi z nemškim militarizmom. Iz navadnih podložnikov, brije norce, jim odreka pravico do sovladanja in še bolj Ho samoodločbe, smatra jih sploh za nerazsodno neumno maso, ki je po njegovem mnenju sploh le za to na svetu, da jo nekateri od Boga izbrani vladajo in po svoji volji vodijo. Da bi pa njegove brošure vlekle in se prikupile, je Chamberlain božal ’nacionali -stične strasti, hvalil nad vse le nemški jezik, nemško učenost, kulturo, marljivost, disciplino, ki je menda vse le sad izvrstnega vladnega sistema, prerokoval je Nemcem in nemščini sijajno bodočnost, ker le oni kot disciplinirani narod so vredni zavladati svet, njih kultura in jezik pa imata pravico, izpodriniti vse Hruge manjvredne kulture in jezike. Trdil je, da bo nemščina v prej nego v 200 letih edini veljavni jezik na svetu ! Ni čuda, da so Chamberlainov© brošure v-spričo nacionalistične vzgoje nemškega naroda našle vsestransko odobravanje ter se razširile v več sto-fisoč izvodih.
Anglež-odpadnik pa vse te neslanosti gotovo ni i sai iz notranjega prepričanja, ampak samo iz gole dobičkarice, računajoč na lahkovernost nemških či -(ateljev in na obilne denarne podpore, ki jih je dobival od vsenemških grofov in knezov, ker so ti dobro vedeli, da besede učenega Chamberlaina bolj zaležejo nego kakega drugega pisača. Tako je Chamber -Iain Žel od svojega dela lep denarni 'dobiček, Nemci pa duševno zastrupljenost! Zadnji čas pa se je mož spustil tudi v Časopisno polemiko, pri kateri pa ni i-tnel posebne sreče. Hoteč krepko zagovarjati svoje vsenemške pokrovitelje, je spisal v, «Deutsche Zeit,“
precej oster in žaljiv Članek proti „Frankfurter Zeitung“, ki ga je vsled tega napada tožila, nakar je bil Chamberlain do najvišje denarne globe v znesku — 1Ö00 mark obsojen.
Iz predstoječih vrst lahko posnamemo, 'da odpadniki ali renegatje nikdar ne delajo iz kakega i -dealnega nagiba, ampak iz gole dobičkaželjnosti in moralne pokvarjenosti. Oni služijo le kot nizkotno o-rodje pohlepnim tujcem, ki pa to orodje'v notranjosti sami zaničujejo. Prav ima pokojni poslanec Per-, nerstorffer, ko piše v časopisu „Der Kampf“ L 1916, ; da je renegat ali duševna ali pa moralna manjvrednost.	J, K.
ü odvrnili od sebe pozornost in zvalili krivdo da druge, kažejo venomer na Slovane in kriče;: Primite tatu!
Toda nas to pušča popolnoma hladne. Mi prehajamo preko vsega, tega na dnevni red v svesti si, eia prihaja dan naše svobode. Lahko ostanemo mirni, ker vemo: Jugoslavija prihaja!
M
»«Jugoslovanska vlada
Tukajšnje vsenemško glasilo „'Marburger Zeitung“ se v članku pod gornjim naslovom jezi na mariborsko okrajno glavarstvo, ker je prepovedalo ne-jvO zborovanje Südmarke v Slov. Bistrici, Na tem z-borovanju na) bi bil govoril neki Hoyer o svetovni vojni in nemškem narodu» Mariborsko vsenemško trobilo pravi,, da politične, oblasti na Spodnjem Štajerskem in posebno o. kr, okrajno glavarstvo v Mari -boru že dolgo delajo priprave za osnutje jugoslovanske države. Pri tem ae je to umazano trobilo povs -pelo do trditve, da si spodnještajerske oblastnije prizadevajo, kako bi po možnosti iztrebili nemški narod v Spodnje-Stajerski.
Mi se z bedastim glasilom spodnještajerskih ja-n’čarjev seveda ne bomo prerekali. Saj bi se to reklo nositi vodo v morje. Moramo pa odločno protestirati proti domnevi, da napravijo vlada in njeni or -gani na Spodnjem Štajerskem kako uslugo jugoslo -: vanski stvari, ako prepovedujejo nemške shode* Mi i smer razumemo to postopanje vladnih organov. Po-: tem ko prepovedujejo vsa slovenska zborovanja na ; Spodnjem Štajerskem, vendar ne morejo v isti sapi ; dovoljevati nemških zborovanj. Toliko sramote so si ; vendar Še ohranile te slavne oblastnije. Tako se mo-I rejo nekako sklicevati na svojo nepristranost, češ, mi postopamo enako proti Slovencem kakor Nemcem. To jo Čisto fina dekoracija nepristranosti, s katero I more vlada briljirati in figurirati pred kakimi žur -salisti, ki pridejo v monarhijo in študirajo tukajšnje razmere po salonih raznih ministrov in ministrskih predsednikov na Dunaju in v Budimpešti, Toda ista vlada, ki prepoveduje vsa slovenska zborovanja na i Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, dovoljuje, 'da smejo razni nemški hujskači neovirano vršiti svoje delo po raznih Volkstagih.
Ne, takih metod se vlada jugoslovanske držar 1 ve ne bo posluževala. Naša jugoslovanska vlada bo tudi nemški manjšini dovolila neovirano zborovalno \ svobodo. Mi ne bomo imeli nikakega povoda, da bi Nemcem prepovedovali zborovanja. Pod nemško ko-I mando stoječa vlada nam prepoveduje naše shode,
: ker se nas boji, Mi se pa one peščice Nemcev ne b©-I mo bali, to tem manje, ker bodo itak v kratkem izgi- i : Tiili, ko ne bodo več imeli za seboj botre avstriiske i vlade. Potapljajoč© se ladijo zapuščajo podgane in j miši. Tako se bo zgodilo tudi z nemško ladijo v na-I ših krajih. Ko Nemci ne bodo več pri polnih koritih,
! jih bodo tudi hitro zapustili nemškutarji, ki so zdaj f njih' glavna moč. Nemci bodo potem ostali navezani j i sami na-se in veseli bodo, da bodo smeli sploh živeti | na naši zemlji. Ako bodo mirni in pametni, bodo la- ? hko živeli med nami, ako ne, bodo mogli zvezati svoje oulice ter iti tja, od koder so prišli.
Primite tatu e . •
Ni je številke „Marburger Zeitung“, v kateri ne bi ta najbolj umazan list napadal na najostudnej-ši način naše narodne voditelje. Posebno pa ima na piki dr, Korošca, Naj se zgodi kjerkoli v monarhiji kaj neprijetnega, vsemu je kriv dr, Korošec,
V svoji včerajšnji Številki razpravlja to trobilo zopet o dezolatnih razmerah v monarhiji in krivi slovanske kmete, da skrivajo svoje pridelke in ne od -riajajo državi predpisanih množin, to pa vse za to , ker hočejo Slovani Nemce v sporazumu z zunanjimi sovražnika izstradati. Svojo jeremijado zaključuje „Marburger. Zeitung“:
„Pri notranjih Masarykih na severu in jugu hodijo prosto okoli mnogi politiki, ki so obloženi z o-gromno krivdo krvi, z izdajo mnogih desottisočev, z življenjem desettisočev naših vojiakov, politiki, Katerih delo prihaja v korist zunanjim sovražnikom ter podaljšuje in poostruje vojno — oni ne hodijo le prosto okoli, oni hodijo tudi pri naših ministrih ven in notri ter določajo notranjo in zunanjo politiko Avstrije, V nemškem delu Avstrije pa zapade najmanjši prestopek kazenski sodniji. Kdor krade vsled lakote žiyila,> mali trgovec, ki je prestopil eno izmed tisoč naredb, ker je ni poznal ali ker so ga silile razmere, da jo je prestopil — kakor umejo pač tudi pre -hranjevalne oblastnije prestopiti svoje lastne naredbe — nje vse pograbi državna sila ter vrže iz pro -I stosti v zapor, a mimo njih gredo smejoč se Kramar, Korošec in vsi oni, ki so njih kamenita srea obtežena z mnogo krvi in ki so notranji pomočniki zunanjih sovražnikov.“
Nadaljna izvajanja so zaplenjena. Kakor vidimo : Vsemu so krivi ti preklicani Slovani in njih voditelji." D tržaških tatovih' je znano, da, ko takega tička zasačijo na njegovem poslu in love, začne kričati: „Primite tatu, primite tatu!“, da bi tako odvr-nil pozornost od sebe in zvrnil krivdo na druge. A liki so tudi naši Nemci* Oni vedo nrav flnjjrn. o a so krivi /vsem zmešnjavam, vsem zmeifóm^lfrvsem ne -rečajfiti, pod katerimi trpe monarhijarfm njeni narodi lo oni‘išf-njih vredni zavezniki bratci Madžari, a Ha
Ra mirovno ponudbo — dvojni odgovor.
Dvojni odgovor je dala ententa na avstrijsko mirovno ponudbo, odgovor z besedo in z mečem. Odklonila je kratkomalo mirovno ponudbo ter jo podpisala z mečem, namočenim v kri.
Da podkrepi svoj odklonilni odgovor, je pričela ententa z ofenzivami prav na. vseh črtah in sicer to istočasno. Na zapadnem bojišču je pričela z novo o-fenzivo na široki fronti od mesta Gambrai notri do francosko-lotaringijske meje. Prvi naval ententinih armaci je bil na nemške postojanke proti mestu Cam-brai, drugi proti St. Quentinu, nadalje navali med Ailletto in Aisno ter konečno ameriška ofenziva južr no-vzhodno od Verduna pri St. Mihielu, Uspehe so dosegli Angleži pri Cambra i, Francozi med. Ailletto in Aisno, največ pa ameriške čete pri St. Mihielu , kjer so zasedle okrog 250 štirijaških kilometrov ozemlja.
Celo na italijanskem bojišču, kjer je vladal mir več mesecev, se je pričelo živahno gibanje in vsplam-teli so novi hudi boji, o katerih se zdi, da pričenja Italijan z novo velikopotezno ofenzivo. Sicer so bili dosedaj odbiti vsi italijanski napadi, tako ob Brenti, na ozemlju Tonale, v Judikariji ter ob Piavi, toda pribito je, da je namen italijanske ofenzive predvsem ta, da Avstro-Ogrska ne more poslati svojih čet na pomoč Nemcem.
Zdi sev da nameravajo Italijani še celo na al -banskem bojišču, kjer so bili pred tedni občutno poraženi, prihajati iz defenzive v ofenzivo., Toda dosedaj še nimajo zaznamovati prav nobenih uspehov.
Veliko resnejši in važnejši so pa boji, ki se bijejo na macedonskem bojišču, kjer napadajo angleške, francoske, srbske in grške divizije na široki črti avstrijsko-bolgarske postojanke. Že koj prvi naval ententinih čet je bil uspešen za sovražnika, kajti avstrijsko-bolgarske Čete so se morale umakniti. Toda temu sovražnemu uspehu je sledil prav kmalu dru -gi, še važnejši. Sovražni naval je bil tako silen, da so se morale austri] sko-bolgarsse čete med rekama Vardar m Črna umakniti v smeri proti severu za celih 60 km. Bolgari so se morali umakniti severno od Dojrana in tudi severno od Bitolja. Sovražne čete korakajo v smeri proti izlivu reke Crne s ciljem proti Skoplju in Velesovem, Važno postojanko Perlene (Prilep) so že zasedle srbske divizije. Ker je Grčija vpoklicala pod orožje novih osem letnikov in dobivajo Angleži venomer ojačenj iz Indije in Avstralije, je postal položaj bolgarskih čet. precej opasen.
Med najvažnejše dogodke na bojiščih v zadnjih dneh je pa prištevati velikopotezno angleško ofenzivo v Palestini, Angležem se je posrečilo zavzetij vse .ažnejše turške posloja"**. med morsko obali jo in železnico Lidd Tul Kerem. Turki so se morali umakniti tudi vzhodno od te železnice.. Ker se Angležem pridružujejo še tudi vsi vstaški poglavarji bojevitih, arabskih plemen, ki prodirajo sporedno z Angleži ob Jordanu, se zdi, da angleška poročila, ki pravijo da se bo nahajala Palestina v kratkem popolnoma pod angleško oblastjo, niso preveč tendencijozna.
Ne glede na angleško prodiranje ob Murman -ski obali in na prodiranje 'Japoncev, na vzhodu, so Angleži vrgli še tudi močna krdela v Perzijo, katero m že popolnoma zasedli ter sedaj prodirajo proti Črnemu morju. Posrečilo se jim j© že zasesti važno mesto Baku, katero so iztrgali Turkom iz rok. Sporedno z angleškim prodiranjem v Perziji je ono v Mezopotamiji vi smeri proti slavnemu mestu Mosul ob reki Tigris ter v smeri od Hadithe proti Ed Deir ob srednjem toku Evirata.
Jasno je kot beli dan, da je bil ententin odgovor na avstrijsko mirovno ponudbo s pričetkom o-fenzive na vseh frontah skrbno pripravljen — nahajamo se pred veliko odločitvijo v le) svetovni borbi.
I
Politične vesti
Dalmatinsko učiteljstvo za Jugoslavijo, Uči -teljska skjupščina v, Splitu dne Ißt, t. m. je sklenila naslednjo izjavo: „Mi, ki širimo luč prosvete v našem narodu, živimo že štiri leta v, temi lakote. Nas so bolj nego kogarkoli drugega morili z lakoto (zaplenjeno že na skupščini), Naša lakota pomeni lakoto našega naroda v njegovi želji po prosveti, V nas so ubijali narod» Lakota ubija voljo in duh., Zato je naše stradanje imelo cilj* Kajti ubiti voljo, pomeni ustaviti prosveto. Ubiti duh, se pravi zabraniti mu , da bi videl luč resnice in čar narodne .bodočnosti . Ponosni smo, da vse grozote štirih let niso oslabile volje, ne oslepile duha. Delali smo. Videli smo gro zote, ki jih je pretrpel naš narod in besnost izrodkov ©ašega plemena in — zgrozili smo se. Videli smo zoro novega dne in — obveselili smo se. Videli smo novo solnce svobode in — sedaj verujemo. Verujemo , da so Hrvati, Srbi in Slovenci en narod, ki se jo v> Bled podpihovanja umetno ustvarjenih zablod klal ha korist naših sovražnikov, na žalost rodoljubov, in v pogubo nas vseh. Verujemo, da mora biti demokratizem edini temelj naše politike, sredstvo za širjenje prosvete, za ohranitev narodne moči v vsakem pravcu in ea vzbujanje flomovinske ljubezni. Verujemo,

Ha se bodo naši narodni ideali oživotvorili potom nar rodno samoodločbe na naših narodnih zborovanjih, tn na zborovanjih in v izjavah bratskega, deškega, naroda, dogar načela osvajamo in odobravamo, Ob-Ijubujemo, da bomo to vero vlili v duše in srca onih;, ti so nam poverjeni, da jim odpremo oči za luč resnice in dobrote. Pokazati jim hočemo, da je največja Solžnost : Ljubezen do naroda. Prepričati jih hoče -mo* da je največja narodna blagodat: Svoboda.
S. K. Z. V četrtak, dne 26. sept je imela Slov. Kmetska Zveza odborov o sejo, v kateri se je poročalo o sedanjem političnem položaju in o astano ▼itvi pokrajinskega odbora N. S. za štajersko. Vršila se je zanimiva razprava o današnjih vprašanjih...
Narodni Siet. V četrtek, dne 2$. t. m. popoldne se je vršila pod predsedstvom dr, Korošca v Maribora skupna seja zaupnikov S. K. Z. in J D.
S.,	v kateri se je ustanovil pokrajinski oisek Narodnega Sveta za Štajersko. Jugosìov. social-demo-kraška stranka se bo povabila, da sodeluje.
Daleč ste prišli g. Netoliczka, glavar v Ptnjn ! Vi podpisujete posebne oklice za zgradbo Ornigo rve sirotišnice v Ptuju. Dočim, ko Vi g. glavar sladkornih) vabite Slovence, naj darujejo za to ustanovo, pa Vaš prijatelj Ornig za Vašim hrbtom poši tja pisma, datirana z dne 7. sept. v katerih zaupno naznanja, da je nameravana sirotišnica za o jačenje ogroženega nemštva v alpskih deželah in za odpor proti Slovanom. (Obširno Oraigovo pismo priobčimo prihodnjič v celoti. Op. ur.) Torej »jubeznivi« in »nepristranski« glavar Netoliczka, ki neprestano zatrjuje svojo naklonjenost napram Slovencem, je glavni priganjač za Ornigovo vse-nemško ustanovo. Netoliczka pošilja pisma po celem okraj», vsem gg. duhovnikom, posestnikom, učiteljem in vsem, od katerih upa kaj dobiti. Vrnite pisma nazaj s pripombo: Nemci zidajte si svoj Trutztburg sami! —Pribito pa ostane, da je c. kr. glavar Netoliczka glavni priganjač za vsenemštvo v ptujskem okraje.	' .
Razveljavljena razsodba. Začetkom leta 1917 Bo v Ljubljani aretirali finančnega računskega svetovalca Koširja, ker je bil v nekem pogovoru rekel: fcBad bi vedel, če tudi cesar je črni kruh“ in na o -pomin* naj cesarja ne meša v pogovor, odvrnil: „Meni je vse eno, vsi enaki ali pa nobeden.“ Vojno sodišče je Koširja radi teh besed obsodilo na pet mese-Ö6V ječe* ki jo je prestal na ljubljanskem Gradu, razen lega je bil odpuščen iz službe, v kateri je odslužil 25 let. Na podlagi amnestije meseca aprila leta 1917 so Koširju priznali milostno pokojnino v znesku letnih 1860 K, Ko se je nato uveljavil zakon z flne 18, «decembra 1917, da morejo osebe, ki so bile obsojene pred kakim vojnim sodiščem, prositi za razveljavljenje razsodbe, se je te pravice posluži! tudi svetnik Košir, C. kr, višje deželno sodišče v Gradcu je prošnji ugodilo# razsodbo c, kr, vojnega sodišča v Ljubljani kot nično v/ polnem obsegu razveljavilo in ob' enem razsodilo, da se računski svetnik Ji, Košir obtožbe radi razžaljenja Veličanstva popolnoma oprošča. Inkriminirane Koširjev» besede vsebujejo kvečjemu netaktnost, o kateri naj sodi pristojna disciplinarna oblast, kateri se v to svrho odstopijo spisi.
Italijani in Jugoslovani. V Parizu so se sestali đne 21. t. m. italijanski državniki, med njimi minister (Orlando in zastopniki jugoslovanskega odbora . tfPetit Parisien“ javlja, da je poset Orlanda v zvezi z navzočnostjo srbskega ministrskega predsednika Fašiča vt Parizu, V pogajanjih se je doseglo, da.se-0aj pripoznava tudi Italija jugoslovanske narode za vojno velesilo in za zaveznike entente.
Ameriški Slovani pri predsedniku Wilsonu. — »Lokalanzeiger“ poroča iz Rotterdama: „V konlerenei v Washing tonu, ki jo trajala dva tedna in katere so se udeležili zastopniki Cehov, Poljakov in Jugo -Slovanov* je bil izdelan popoln načrt za zatirane nar rode v Avstro-Ogrski in sprejet predlog, da se ustar
Povi osrednje mesto za srednjeevropske male narode.
o konferenci je sprejel predsednik Wilson najprvo tfr. Masaryka in potem Paderewskega in končno nekega, po imenu ne navedenega zastopnika 'Jugoslo -vanov. Vsi trije zastopniki so zatrjevali, da so zatirani narodi odločeni podpirati ameriške vojne cilje. Program zahteva samostojno Češko, prosto Poijsko in prost jugoslovanski narod."
Dr. Lamasch za preuredbo Avstrije. Clan gosposke zbornice profesor dr. Lamasch pozivlje v zadnji Številki časopisa „Politischer Salon" avstrijsko rlado, naj poda javno v državnem zboru in v delegacijah izjavo, da pristopi Avstro-Ogrska ki zvezi držav za poravnavo mednarodnih sporov, da privoli v obojestransko omejitev obrožitve in da narodnostim v monarhiji podeli dalekosežno narodno avtonomijo.
Za združenje vseh slovaških političnih strank si prizadeva poslanec Juniga, ki je v to svrho sklical shod.
Zborovanje avstrijske nemške socijalne demokracije se vrši na Dunaju od dne 31, oktobra do 2, novembra. Razpravljali bodo o dveh važnih točkah: JNemci in internacionala* in „Država in avstrijski narodi.®
Razprave v semikem glavnem odseku. Dne 24. §5. in 26. sept so se vršile veh važne razprave v nemškem glavnem odseku o vojni in miru, Govoril je tudi državni kancelar grof Heriimg, ki je o-pisoval položaj Nemčije v vojnem in političnem oziru kot zelo nezadovoljiv ter bodril Nemce za vstrajanje nemškega naroda v teh težkih časih.
Njegov govor se ie bistveno razločeval od prejšnjih njegovih govorov, kajti mož ni več govoril bojevito, ampak precej popustljivo in je v zunanjih, zlasti o vprašanjih Belgije, o preusnovi nemške ustave ter o poljskem vprašanju v marsičem odjenjal.
? Nemčiji prepovedano govoriti o mira. Nemško vojno ministrstvo je prepovedalo govoriti v Nemčiji na shodih o miru. —
Proti Bolgariji.
Celverosporajzumove čete v Macedoni ji prodi -rajo v Srbijo in proti Bolgariji, Francoske in srbske čete so že vkorakale v Prilep. Bolgarska armada se umika proti severu in vzhodu. Londonska „Times“ piše, da je četverosporazumov generalni štab sklenil in se zaklel, da mora biti Bolgarija uničena. Veliki angleški list poroča, da j» položaj v Bolgariji zelo resen.: Pomanjkanje vsega Je po vsej deželi tako ve -liko kakor nikjer, drugod. Dovoza ni od nikoder. Armadi primanjkuje baje celo najpotrebnejših reči,
DipiomatiCna situacija za kralja Ferdmaaaa se ni zboljšala, Švicarski list »Gazetta de Lausanne« piše, da se bliža Bolgariji in posebno Kobaržanu katastrofa.
Ententa pravi, da morejo Bolgari še popraviti svoje pogreške, če le hočejo.
Novejša poročila govorijo o umikanja bolgarske armade proti severu in da so angleške Čete že vdrle v Bolgarijo. Sedaj še grozi Amerika, da napove Bolgariji vojsko.
Mir se bliža?
Naslednjabrzojavka iz Dunaja govori ▼ preroškem duhu o bližajočem je miru. Y Avstriji se pripravljajo velike spremembe. Predno bo naš list prišel v roke našim naročnikom, se bodo glede naše zunanje in notranje politike i z-vršile najbrž velike spremembe, Stojimo torej pred Völikimi dogodki.
Pred velikimi odločit-
vami na
Dunaja 26. sept.
Tekom današnjega popoldne je dospelo več-e število parlamentarcev in Slanov gosposke zbornice, namreč poslanci Waldner, Seitz, Tušar, Petruzievicz, predsednik zbornice dr. Gross, knez Fürstenberg, baron Engel, bivši minister baron Trnka k ministrskemu predsedniku Hussareku. Po končam konferenci se je razširila v parlamentu vest o velepomembnih dogodkih v zunanji politiki. Kakor se naglaša, je pričakovati, da se nocoj izda uradni komunike o tej stvari. Istočasno se govori v parlamentarnih krogih o možnosti odstopa sedanje vlade. Domneva se, da se bo sestavil koalicijski kabinet, v katerem bi bili zastopani vsi narodi. To ministrstvo bo vodilo mirovna pogajanja. Novemu kabinetu bi načeloval baron Hu-ssarek.
N« bojiižih
Na francoskem bojišča se nadaljuje vele-f ofenziva ententinih armad. Zlasti badi boji se bijejo pri mestih Cambra! in St. Quentin, Nemške armade se stalno omikajo. — Na italijanskem j bojišču boji nekoliko pojenjnjejo, — Na mace-donskem bojišču se Bolgari naglo umikajo pred ententnimi četami. Ententine čete so predrle bolgarsko fronto in se nahajajo pred Velesovem in Stipom. Angleške čete so pri Kestrini odrle ▼ Staro
%
Bolgarijo. — V Palestini postajajo turški neuspehi vedno večji. Turki se umikajo na celi črti. Angleži so vjeli 40.000 Turkov ter vplenili 265 iurških topov. Položaj tarskih armad je postal skrajno opasen.
Tedenske novice.
i
f Župnik Anton Vraz. Dne 23. t. m. je umrl v: visoki starosti 72. let mnogozaslužni župnik pri Sv* Antonu v Slov. gor., vlč. g. Anton Vraz, Rajni je bil rojen leta 1846 pri Sv. Rupertu v Slov. gor. in v mašnika posvečen leta 1871. Kot kaplan je služboval pri Mariji Snežni, v Velki, v Svečini, v Kapeli v. Kamnici pri Mariboru, pri Sv. Marjeti ob Pesnici, kot provizor in kurat pri Sv. Križu nad Mariborom do leta 1887, ko je bil imenovan za župnika pri Sv. Antonu v Slov. gor. Rajni je bil pri svojih župlja -nih radi svojega priprostoga, ljudomilega in vzornega značaja zelo priljubljen. Blagemu vzor-duhovniku svetila večna luč!
Himen. V sredo, dne 25. t. m., se je poročil pri Sv Marjeti ob Pesnici g* Mirko Vauda, učiteli pri Sv. Marjeti, z gdč. Marico Kovačič, Obilo srečo!
Na gostiji Visočnik-Kokol se je nabralo za Tiskovni dom v Mariboru 300 K in za slovensko šolo 30 K. Prisrčna hvala!
Vsporedniee na slovenski meščanski šoli v Žalcu, Deželni odbor je v, svoji zadnji seji dovolil vspo-rednico nove slovenske meščanske šole y Žalcu. — Sprejetih je 65 dečkov in 57 deklet.
Ljudsko slavnost v Celju priredi celjski odbor SHS žena v prid stradajoči jugoslovanski deci dne
8.	oktobra ob VA. uri popoldne v vseh prostorih Narodnega doma s sodelovanjem celjskega pevskega društva ter zidanmoške narodne godbe. Spored bode mnogovrsten in zanimiv*
Občni zbor Dijaške kuhinje v Mariboru. Dne
23.	t. m. se je vršil v Narodnem domu občni zbor društva Dijaška kuhinja. Dasi so vladale v preteklem društvenem in šolskem letu jako neugodne raz -mere, se je vendar posrečilo delavnemu odboru, z -brati potrebno svoto, da je moglo društvo tudi letos preskrbeti ubogim in pridnim dijakom tečno hrano , Od 1. oktobra 1917 dalje pa do konca šolskega leta je obedovalo na društvene stroške vsak dan 16—25 dijakov, skupno z 4313 obedi. Posebno razveseljivo JO pa tudi dejstvo, da se je društveno premoženje povišalo za K 4258.57. Slovensko občinstvo je tudi v preteklem letu radevoljno podpiralo z denarnimi prispevki Dijaško kuhinjo. Predsednik, društva, gospod ravnatelj Schreiner, se je v imenu društva prisrčno zahvalil vsem blagim dobrotnikom, Imenoma naj navedemo zlasti sledeče dobrotnike, ki so prispevali z večjimi zneski: Več slovenskih posojilnic in hranilnic, pred vsemi slavna Posojilnica v Mariboru s 1000 K, gg. duhovniki, odvetniki, zlasti gg. dr. Kukovec in dr, Lemež v Slov., Bistrici, ki sta v mnogih, kazenskih poravnavah naklonila društvu darove, sl. deželni odbor štajerski z 800 K, več društev je priredilo v prid Dijaške kuhinje veselice, tako sl. Ci -talnica v Slov, Bistrici s 500 K, C. M. P. v Ponikvi s 150 K, Dekliška Zveza v St. liju s 50 K itd. Dijaški koncert v Narodnem domu v Mariboru je dal nagemu društvu lepo svoto 242 K; tudi na gostijah in primicijah so se spominjali blagi dobrotniki stradajoče mladine; med najbolj pridnimi nabiralci sta bila kakor prejšnja leta tudi letos gg. dr. Medved iti kaplan Krevh na Remšniku, Slavna tiskarna sv, Cirila v Mariboru je izvrševala društvu vse tiskovine brezplačno, ./Straža" in „Slov. Gospodar"’ pa sta bila društvu vedno radevolje na razpolago, Se je bilo-treoa objavljati darila, ki jih je dobivalo društvo, — Pri novih volitvah je bil izvoljen stari odbor z vzklikom. Predsednik je zaključil občni zbor z željo, da se bo društvo tudi v tekočem letu krepko razvijalo v prid naše učeče se slovenske mladine«
Razpis nagrad za najboljše skladbe. Z name -nom, da začne čimprej zopet z rednim izdajanjem lista, „Novi Akordi" in v izpodbudo glasbenega ustvarjanja razpisuje podpisano založništvo „Novih Akor -dov" štiri nagrade za najboljše skladbe in sicer: 1. za dvoročno klavirsko skladbo v znesku 700 K, 2. za samospev in klavir 500 K, 3. za moški zbor 400 K in 4, za mešan zbor 400 K. Jugoslovanski skl ad atolu, ki se hočejo udeležiti tekme, naj dopošljejo svoje dobro Čitljive rokopise (z geslom in imenom ter naslovom skladateljevim v. zaprtem kuvertu) najkasneje do dne 1. decembra 1918 uredništvu „Novih Akor -dov" (dri Gojmir Krek) na Dunaju XV-1, Mariahil -fer-Giirtel 29-1L Vsak skladatelj lahko tekmuje s poljubnim Številom skladb. Tekmovati morejo le izvirne skladbe, M še niso bile nikjer objavljene. Tudi ob -delave so izključene. Sicer je pa skladateljem na prosto dana vsebina, značaj, oblika in obseg. Vendar naj nobena kompozicija ne prekorači 12 strani v tisku in obliki „Novih Akordov," Glede vsake vpos-lane skladbe si pridržuje založništvo, oziroma uredništvo „Novih Akordov" pravico, da jo objavi v listu proti plačilu običajnega (sedaj izdatno zvišanega) so-trudniškega honorarja. Isto velja tudi o skladbah, ki jim bo posebno, v ta namen sestavljeno razsodišče prisodilo nagrade. Avtorjem teh skladb pristoja razen nagrade šte pravica do običajnega slo trudni ške-ga honorarja. Srbskim vokalnim skladbam je podložiti tekst ne le v cirilici, temveč tudi v latinici. — Založništvo „Novih Akordov". L. Schwentner, Ljubljana.
Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovali: Gospa Valentina Kaukler v 'Ptuju, nabrano v občini Mestni vrh 217 K: Josip Zemljič, nadučitelj v Marija Brezju, 20 K; zbirka gdč. Micifce Gomzi vi
Ormožu in %i. Franca Serajnik v Središču in sicer: Ivan Veselič 200 K, dr. Franc Strelec 40 K„ dr. F. LaŠič 50 K, dr. Lenart Boecio 10 K* Slava Jenko 6 K, Anica Novak 10 K, F. Hanželič 10 K, dr. Žižek ‘20 K, Ludovik Kuharič 100 K, M. Polalfe 20 K, Jqs. Potočnik 0 K, Micika Gomzi 20 K, Avgust Čadež 15 K, Jožef Role 5 K. Josip Potočnik 2 K, Ivan Filipič i K, An .on Kovačič 3 K, Pavla Omulecova 30 K, M, Banova 5 K, Frančka J are 5 K, Ciril Rakuša 30 K,, Helena Zemljičeva 10 K, Ivan 'Rakuša S K, Domišljan Serajnik 5 iv, Marija Gomzi 30 K, Okrajna po sojilnica v Ormožu 200 K. Ormoška, posojilnica v Ormožu 100 K, Kletarsko društvo v Ormožu 200 K, M. Presker 5 K, Pavla Pernat 5 K, Stefan Pernat 5 K, Neimenovana 3 K, Ivan Rojs 5. K, Mara Rojs 5 K, Tončka Grivec 5 K, M. Jurčič 3 K, Ela Rakuša 20 K, Ana Petovar 10 K, begunki barija Cej in Marija Kumar vsaka po 2 K, Adolf Rosina 1Ö K, Ivan Pe -tek 5 K, Josip Rajšp 10 K, Berta dr.. Rosinova 5 K, Roza Najžer 2 K, Anton Sulek 40 K, Gizela Fried -rich 10 K. Marija DogŠa 20 K. M alka Robič 20 K , Minka Mikl-Kočevar 5 K, Nežika Jeki 2 K, Iv. Dečko 5 K, Julij Borko 5 K, Emica Unger 2 K, Helena Benko 2 K, R, Praprotnik 2 K. Micka Regina 10 K, Ivan Jaki 5 K, Josipina Venigerholc 20 K, E, Sinko 10 K, Neimenovan v Središču 10 K. J. Škerjanec 5 K, Marija Veselko 5 K, Anica dr. Tavčarjeva 10 K, Jakob Zadravec 20 K, J. Klemenčič 10 K, Pran Kočevar 100 K, Matija Ivanuša 10 K, Franček Mlinar-riS 20 K, Ivan Čuček 25 K, Rudolf Lukačič 5 IL č, g. Remigij Jereb 10 K, Franc Hernja 10 K, Franc Lukačič 2 K, Lojzika Kocmutova 5 K, Franjo Serajnik 10 K, Ana Herzog 5 K, Neimenovan 10 K, A, Kosi 20 K, J. Sinko 10 K, Kmetska, hranilnica in posojilnica v Središču 20 K, Maks Robič, 30 K, skupaj v Ormožu in Središču 1750 K; upravništvo „Slov. Naroda“ 150 K; C. M. P. za Breg pri Celju 300 K; M. Rapoe, učiteljica v Mariboru, v imenu otrok pokoj -nega g. Josipa Rapoc v njegov spomin 1000 K; dr. Anton Korošec, nabrano dne 15. septembra v Škofii-Loki 551 K; Anton Gnus, šolski ravnatelj v Dolu , del čistega dobička veselice, katero je priredilo Br. društvo v Dolu povodom svoje 251etnice 500 K. — Doneske je pošiljati na naslov moške podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru (blagajnik Fran Pišek, Narodni dom). — Šolski odsek.
Vojni album c. in kr. težkega topniškega polka štev. 7, preje c. in kr. trdnjavski topniški polk štev.
7	(sestavljen iz trdnjavskih topniskS.li bataljonov Št.
8	in 10). Polk izda obširno ilustrovano spominsko knjigo. V interesu popolnosti tega spominskega dela •se vabijo vsi pripadniki in prijatelji tega polka, častniki in moštvo ter njihove družine k sodelovanju . Zberejo se vsi junaški čini in doživljaji poltenih baterij od začetka vojne v Belgiji in Franciji, Srbiji , Rumunji, Rusiji, Italiji in Turčiji v težkih bojih do sedaj in od sedaj naprej in se izročijo našim potomcem v spomin v obliki te knjige. Prosi se, da se po šlje vsakovrstnih fotografij, beležke iz dnevnikov, s-pise o činih in doživljajih polkinih pripadnikov in slike padlih tovarišev. Vsa na razi olago stavljena snov se po uporabi vrne nepoškodovana. Vsi častniki, ki so keda.j pripadali polku, so nujno n n prošeni , da pošljejo kratek opis svojega vojaškega, službovanja, Sedan ji naslov in svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Cisti dobiček je namenjen v korist vdov in si-rotinskemu skladu polka. Na vse dopise in vprašanja na naslov: C. in kr. težki topniški polje štev. 7 , oddelek za vojni album, Dunaj X-75, se takoj odgovori.
Pritožba iz celjske okolice. Zadnjič se je nekdo zbudil ter nekaj potožil o naših razmerah Toda dobrega gospoda Javornika se prav nič ne prime . N.-č se ne zmeni, nič se mu ne smilijo ljudje, da le njemu in njegovim nemškutarskim privržencem dobro gre. Se vedno morajo ljudje od daleč iz okolice hoditi po vso v Celje ter tam čakati v dolgih vrstah. Tako n. pr. Petrovčah, Naši trgovci stojijo prazni , uij pà moramo po vsako reč bežati v, Celje, tam spet čakati po cele ure, doma nam pa zaostaja delo. Vsak nteseo enkrat pridejo naši celjski prijatelji k nam delit karte. Kako so ljudje neolikani, se ne da povečati. Vedno vpijejo. Včasih, kadar ljudje malo pritis -rejo. prileti kateri ven (karte dele namreč skozi okno) ter kriči: „Nazaj, prokleti biki!“ Seveda imajo še več takih izrazov. Mnogokrat suvajo ljudi na vse 4 strani. Kje je okrajno glavarstvo, kje 'župani, da ne vidijo vsega, tega? Okoličani! Ali niste tako močni, da bi se iznebili jarma nemškutarskih Celjanov ter zahtevali od c. kr, okrajnega glavarstva pravice in reda! Sedaj je naša mera že polna. Tega jerobstva celjskih nemškutarjev in mogotcev ne maramo več. Co sedanji vodja okrajnega glavarstva ne mara ali noče napraviti reda v korist okoličanov, pa. na, >re. Ljudstvo zahteva okrajnega glavarja, ki bo varoval koristi in pravice ljudstva, öb priliki se bom še Krti oglasil. Petrovški občan. — .'Opomba uredništva:. Dan za dnevom dobivamo iz celjske okolice dopise, v katerih se ljudstvo bridko pritožuje, kako gospodujejo vsled krivde okrajnega glavarstva celjski meščani nad širno celjsko okolico ravno v sedanji najvažnejši zadevi, v prehranjevanju. Naše ljudstvo se šikanira, psuje in nazadnje nič ne dobi. Temu škandalu mera so vendar, enkrat napraviti konec. Zakaj okr. glavarstvo ne ščiti ubogega ljudstva!
Nabiranje jaje povodom oddaje sladkorja. Meseca avgusta se je pri' posameznih prodajalnah sladkorja nabralo lepo število jajc, (Glej izkaz!) Za po-sebno požrtvovalnost pri nabiranju jajc so se pripo-zi.fi.le premi je šolskim vodstvom v Jarenini in pri S\ Juriju v Slov. gor. Jajca so se porabila'in sicer to: 11.440 komadov za mesto Maribor, 1440 komadov za bolnišnico v V,'agni in 3000 komadov za uboge v o -količi Maribora v prodajalni Viktringhofova ulica št.
11 Skupaj 10.480 komadov, — Schömvetter, Ploderš
niča, 817 jajc; Ozvatič Smolinci 755, Sumenjak Sv. Benedikt 678, Schneeberger Sv. Jakob 578, Krajnc Sv. Martin pri Vurbergu 550, Zemljič Št. Lenart v Slov. gor. 520, Smonig Svečina 502, Novak Rodova 487, Posch Maribor 440, Cvilak Jarenina 442, Vaupotič Gornja Sv, Kungota 431«. Sitter Partinje 403 , Kostainšek Sv, Barbara 400, Kr amper ger Jarenina 370. Šabeder Sv. Barbara 370, Novak Stopno 360 , Wergles Sv. Jurij v'Slov. gor. 346, Poltz Hoče 345, jammern! g Vukovski dol 339, ‘Ozebek Makole 326, Bauman Sv. Jurij v Slov, gor. 320, Košorok Makoie '.99, Tušak Sv. Anton v Slov, gor. 278, 'Skribe Svernila 275, Rau nig Dobrovci 274, Sedminék Sv. Le -nart v Slov. gor. 250, Kos Sv. Martin na Pohorju £49. Baumgartner Sv. Marjeta ob Pesnici 247, Arnuš Sv. Jakob 234, Lorber Sv, Rupert 220, Verdonik Sv. Križ 210, Spitzy. Sv. Lenart v Slov. gor. 20®, Dimnik Sv, Lenart v Slov. gor. 204, Polajnko Slivnica /03, Horwath Pobrežje 199, Ferk Pesnica 194, Pintori soh Kaniža 176,, Loh Slivnica IGO, Dobaj Sv, Jurij or Pesnici 152, Dreo Makole 150, Sichert Spodnja Polskava 140, Počivaušek, - Črešnjevec 138. Uran jo k Gornja Polskava 149,, Vodenik Brèzjb 138, Nawiratii Gornja Polskava 123, Jager Sv. Marjeta ob Pesnici 130, Oberste Poličane 108, Ceh 'Spodnji Porčič 108 , Florijančič Sv, Miklavž 107, Leinsehitz Maribor 105, T.ikawetz Rai:če 100, Maoun Sv. Marjeta na Dravskem polju 100, Golob Jjanžev vrh 100, Verteilungs-stelle Slov. Bistrica 100,, Kanzler Selnica ob Dravi 89, Jagritseh (Selnica ob Dravi 71, Krošelj Laporje 71, Rozman Tinje 68, Kodrič Fram 66, 'Gasser Št. lij GO Šauperl Sv. Barbara 60, Bauman Selca. 60, Ti -s' hier, Pragersko 56, Šijanec Rače 50, Pinter Sel -sv ca ob Dravi 49, Zemljič Limbuš 44, Golob Št« Ru-. port 35, Scheweder Tezno 33, Kupčič Ruše 31, Kre-aoh Pekre 30, Hammer Ceršak 24, Sucher Maribor 21. Cauš Sv, Trojica 21, Meier Pobrežje 20, Marko Pobrežje 20, Konsumhalle Ruše 20, Beigott Ruše 20, Lebe Pivola 20, Lobnik Radvanje 20, Swaty Št, lij
19.	Walzl, Maribor 9.
Semensko ž|to. Kdor v mariborskem okrajnem glavarstvu rabi semensko žito, naj se takoj oglat' zanj pri žitnem nadzorniku g Seidlerju v poster-ju okr. glavarstva. Ječmen in rž je takoj dobiti, pšenico pa prihodnji teden.
Dopisi.
Maribor. Dne 17. septembra je po daljši bolezni mirno v Gospodu zaspala, gospa Štefka Novotny, rojena Holubov, soproga c. kr. poštnega nadofieijala v Mariboru, Pogreb rajine se je vršil v Statzl na Nižje-Avstrijskem. Svetila ji večna luč! G. soprogu našo sožalje!
Maribor. Danes ob 10. uri dopoldne dete v
ci v delavnicah j, ž.
Korporativno so šli nato pred okrajno glavarstvo demonstrirat. Deputacija, katero je vodil delavski tajnik Zupan, je šla k voditelja okr. glav. dr. Kr mmerju in je zahtevala več kromp.rja, moke, me sa in masti.
Maribor. Ljudska knjižnica (Narodni dom) da na znanje, da bo odslej sposojevala knjige ob nedeljah o I 10. do tl, «re predpoldne.
Rače. Dne 24. septembra je umrla 561 etn a po -sestniea Neža Knauh, Postala je žrtev rdeče griže . N. p. v m. ! '	: i
Kapela pri Radgoni. Dobri padajo, a vas je — strah! Ta beseda marsikomu pretrese ude v svetovni vojni, kajti vsak trenutek podlegajo žrtve domo -vinske hrabrosti. Dne 5. julija je priden mladenič Matko Kolmanič iz Kapelskega vrha. daroval svoje mlado življenje domovini na oltar proti sovražnemu Lahu pri Soči. A to je še bilo sovražniku premalo, ravno za mesec "dni pozneje, dne 5. avgusta, je zadela enaka, usoda njegovega starejšega brata Franceta Kolmanič na Južnem Tirolskem. Bil je zadnja opora dobrim staršem, kateri sedaj v bridki Žalosti obupavajo. Oba sina sta bila ubogljiva, prtdna, in poštena na vseh potih, zato sta- tudi ‘dopadla Bogu! Za 'dokaz svoje hrabrosti je dobil France srebrno kolajno I. vrste, Bog bodi milostljiv žrtvam domovine, -a vsem domačim'in sorodnikom naše prisrčno sožalje !
Krčevine pri Ptuju. 'Žalostna usoda._ je zadela zopet velespoštovano rodbino .Ribičevo, Padel je sin junaške smrti za domovino na italijanskem bojišču ob Pijavi, Jožef Ribič je bil poročnik domačega pešpolka’ v vojni crti pa kot stotuij&ki poveljnik. Padel ie dne 17. junija t. 1., zadet od sovražnikove puškine krogle v trebuh. Umrl je dne 18. junija v jutro ob 6. uri v naročju svojega brata Antona, računskega podčastnika S. stotnije. Kot sadnje pisemce je pisal domov svoji materi za. god sv. Alojzija, a že drugi dan nato je padel junaške smrti. Pomenljivo pisemc® je pisal tudi domov enkrat o Ptujčanih : „Citai sem v slovenskih listih, da so hodili Ptujčani, nernčurji in štaper'čiiajnoi, na Dunaj pred cesarja, se pritoževal čez nas Slovence. Jaz pa jih vprašam? Kaj so morebiti hodili na Dunaj na uro gledal? Naj bi raje prišli semkaj v strelske jarke ! Videli bi nernčurji , kako nam tukaj bije ura iz kartonov in naznanja, bližnjo smrt. Ce so hodili na Dunaj cesarja obiskovat, je res lepo. Pa bi raje prišli semkaj na bojno polje. Sai nas tudi cesar Karel večkrat obišče in zelo pohvali nas hrabre Slovence. 'Pa ne tako kakor Ptuj -čani, ki so hodili na Dunaj se čez nas Slovence pritoževal in nas grdo obrekovat.“ — Rajni Jože je bil rojen leta 1897. Dovršil je šest. razredov gimnazije . Odlikovan je bil v 11. ofenzivi z veliko srebrno svS' tin jo. v 12. ofenzivi pa z malo srebrno svetinjo in s Karlovim četnim križcem. Padlemu slovenskemu ju-
naku slava! Spoštovani Ribičevi rodbini globoko m* ■ ž al j e !
Dobrna- 'Obče priljubljeni krnel Vinko MarošeK p. d. Cerenak je šel v Petrovče na božjo pot, A zadela ga je na tem potu 'zadnja ura. Vnel se mu j* slepič in je vsredo, dne 18. t. m., v Dobriški vasi u-mrl v 61. letu svoje starosti. Dne 19. t. m. so ga na večer prepeljali na Dobrno in pokopali v domači zemlji. N. v m. p. !
Celjska okolica. Vojaki 26. polka nam pišejo« da so izgubili poddesetnika Jakoba Cokan, doma ia celjske okolice. Bil je pošten fant. Nesrečna sov rar žna krogla mu je v 21. letu njegove starosti odtrgala nit mladega življenja, zadela ga je skozi prsa ter j* tako izdahnil svojo mlado dušo na Marijin praznil^ dne 8. sept.
Sv. Peter pod Sv. gorami. V nedeljo, dne 13» septembra, se je vršila na Sv. gorah sklepna romarska pobožnost, ki je ob velikanski množici ljudstva od blizu in daleč trajala od 5. do 15. septembra. — Pred zadnjim sv. opravilom se je slovesno blagoslovila zastava šjentpeterske dekliške Marijine družbe, krasno delo šolskih sester v Mariboru, Botra zastavi Je bila predsednica Marijine družbe gdč, učiteljica Roza Žolgar. Svečanostni govor ie imel preč. g. prof. dr. Hohnjec, iskren prijatelj in vnet organizator naše mladine, V prelepih besedah je govoril o pomenu Marijinega češčenja sploh, zlasti pa, za mladino. Navduševal jo je, naj se pridno zbira pod Marijino zastavo, ker le pod to lahko ohrani najdražji zaklad, nedolžnost srca. Preč. g. 'doktorju v imena cele 'Marijine družbe najiskrenejša zahvala. Poleg domačih družbenic so se v prav velikem Številu udeležile slovesnosti mladenke iz sosednih župnij, da, še celo iz zelo oddaljenih krajev. Pred tronom .Mariji -nem so vnovič ponavljale in obljubljale zvestobo nebeški Kraljici. Marija svetogorska. jim paj bo vodnica, po nevarnem potu tega življenja. Talko se je slovesno sklenila romarska pobožnost na Svetih gorah. Romarji so vsak dan pridno prihajali, pristopali k sv. zakramentom, zajemali novih moči in tolažbe v strašnem trpljenju svetovne vojne. Trditi smemo, da je dne 8. septembra, na rojstni dan 'Matere božje, obiskalo Svete gore okrog 10,000 ljudi in na sklep, 15» septembra, skoro ravno toliko, To je jasen dokaz lotos, kakor tudi druga leta, da so Svete goro nad Sv, Petrom najvpčja božja pot na Spodnjem Štajerskem« dokaz, kako goreče časti sloviensko-hrvatsko ljudstvo Marijo, kako veliko zaupanje ima do nebeške Kraljice. Mati božja svetogorska, usliši prošnje pobožnih romarjev, izprosi nam od svojega božjega Sina, kneza miru, toliko zaželjeni mir!
Med. dr. Frank
ordinira
od 9.—10,, 2 —4. are. 221
Naznanilo.
Adolf Hellauer (Čeh) naznanja, da je kupil Leški mlin vrh Strasserja v Gornji Polskavi in se priporoča občinstvu, in sl bo prizadeval popolnoma zadovoljiti ob-I činstvo.	215
Cerkovnik
za stolno, cerkev v Mariboru se takoj sprejme. Pogoji se izvejo pri župnijskem uradu Maribor, Stolni trg 20. 220
Dijak
ali dijakinja nižje šole se sprejme na stanovanje in hrano. Maribor, Sehmiplat* itev. 6.	21.9
^DoMic^T™“
za vse se išče. Plača 40 K. Café Siidbahnhof Tegetthofi-strasse 36, Maribor. 217
Dva dijaka
novinca ali iz nižjih razredov se sprejmeta pri gospe Mariji Straber. Koroška cesta 34, vrata štev. 7 pod strogim nadzorstvom na hrano. Plača deloma y živili in deloma v denarju.	216
Iščem
viničarja s 4 ali 5 delavnimi močmi za svoje posestvo v Rošpahu pri Mariboru. Pojasnila daje Fridrih Winkler, Café Central, Maribor. 222
Priden učenec,
slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešč, se sprej • me takoj v trgovini M. Berdajs, trgovina z mešanim blagom in semeni, Maribor. 2 IB
XXXXXXXXJfó
Eiffli .«s, za vse se išče. Plača. 40 K. Kavarna „ Siidbahnhof * Tegettheffstrasse 36, Maribor.	213-
Maribor. Gospa V e r t n i k je premestila te dni svojo trgovino mešanega blaga iz Koroške ceste ,v svojo lastno hišo, Sodnijska ulica Št. 17, Se priporoča v obilen obisk.
Na nim flo?olilo Njen, c. ^ in Kralj, esosi. Veličanstva
45. ces kr, državna loterija
z % civila® dobrodelne namene,
Ta loterija v denarju vsebuje 22.747 dobitkov r goto • 80 vini v skupnem znesku 700.000 kron. • • •
gC* S®* Glavni dobitek znaša:	"Tpfi
250.000 kron
Žrebanje je javne in se vrsi na Dunaju dne 3. okt, 1918. CENA süEÖKE SKÜOIV.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaja. III., Vordere Zollamtsstr. fi, pri kr. ogrskem loterijskem ravnat, v Budimpešti IX., gì avrò carinsko poslopje, v loterijskih kolekturab, v tobačnih tralikuh, v davčnih-poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupre 8 8 srečk brezplačno. — Srečke se dopošiljajo poštnine prosto. 8 8
C. kr. generalno ravnateljstvo za drž., loterije
(oddal?k za dobrodelne loterij® ) "7SM 18®
Izdeiatefi in založnik : Konsorcij „Straža/
Ođsrovorn S uradnik: Vekoslav Stupaus
ösiazas sv* DirHji s Mssdfesat»