Popis priprav in poskusov pri obravnavi beril iz prirodoslovja. (Dalje.) A. Drugo berilo. 90. Vode. 1. Vode je neizmerna ranožina na zemlji. Nahaja se kot tekoča voda v studencih, potokih, rekah in veletokih; kot stoječa v mlakah, ribnikih in jezerih, največ jo je pa v širokem in globokem morji. Kjer se tekoča voda v manjših ali vecjih strugah izteka v kako drugo vodo, tam je nje izliv. — Pa tudi v hrani, ki jo ljudje, živali in rastline uživajo, se nahaja prav mnogo vode. Naša jedila večinoma kuhajo in pripravljajo z vodo in razne pijace so sestavljene iz največje množine vode, le malo je v njih druzih tvarin. Najbolj zdrava pijača ostane le čista studenčna voda. — V vodi se kopljemo, umivamo si život, da smo snažni in zdravi, kajti nesnaga zamaši potne luknjice in ako pot ne more iz človeka, povzročuje mu to razne bolezni. Voda ima tudi zdravilno moč in v novejšem času se zdravi po navodilu župnika Kneipp-a mnogo bolezni z vodo. — Z vodo snažimo perilo in posodo. Strene in novo platno imajo v sebi neko rujavo barvo, katera se z lugom in vodo odpravi. — Ako nastane požar, prihite ljudje in pogasijo ogenj z vodo. Rabijo za to razven škafov in vedrov tudi male (ročne) brizgalnice in večje na kolesih. [Pokaži učericem model take brizgalnice in nje učinek, brez da bi jo popisal. Po tem kratkem odmoru bodo otroci okrepčani na duhu (in morebiti tudi z vodo) pazljivo sledili nadaljnemu pouku. — Kako se taka brizgalnica naredi, bom popisal pri 113. ber. vaji v III. čitanki.] — 0 suši zalivarao rastlinam, da ne venejo in usahnejo. Za to delo rabimo vrtne škropilnice. (Pokaži jo!) — Voda goni mline, stope, žage in fužine. Pri vseh teh napravah pritiska vodna sila vsled hitrega toka ali svoje teže na lopate mlinskega kolesa. [Naredi tako mlinsko kolo, korito in hišico iz deščic, postavi vse nad veliko skledo in vlij vode v korito! Zopet bo nastalo veliko veselje v šolski sobi. Kolo se bo vrtelo in gnalo stope, ako si jih h kolesu pridjal. Popolni mlin z notranjim mehaniznom; žago je pa težji zgotoviti. Treba si je nacrtati1 na mestu nekak obris in po tem vse izdelati. Najnatančnejši popis kake komplicirane naprave bi le malo koristil, ako je otrok ne vidi v naravi ali v dobri sliki. Za šolski pouk pa je priprosta priprava mnogo boljša, ker se otrokova pozornost obrača v tem slučaji le bolj na mlinsko kolo in ker popolnih inlinarjev in žagarjev v šoli itak ne bodemo vzrejali.] — V vodi žive razne živali n. pr. ribe, raki, žabe, nekatere vrste polžev in školke. — Na vodi plavajo race, gosi in druge povodne ptice. — Voda nosi pa tudi čolne, splave, težke in velike ladije in parobrode, ki vozijo ljudi in blago v daljne kraje. [Otroci so že vidili čolne in splave, a malokateri pa ladije in parobrode. Napravi veselje otrokom in naredi iz tankih deščic čolniček, iz palic in deščic zbij skupaj splav, jadrenice in parobrod pa modeliraj iz kartona, katerega dobiš v vsaki večji prodajalnici popirja. Na teh kartonih (Modelier-Carton a 12 kr.) so zrisani in pobarvani vsi deli izbranega predraeta, le treba je zrezati z nožem in škarjem posamezne dele in skupaj prilepiti, pa je priprava zgotovljena. Nekatere dele je boljše narediti lesene in kovinaste, kot popirnate. Prilepijo se skupaj z gumijem a še trdnejše je z limom, ker v vlažnih shrambah gumi rad odjenja. Sploh se dobi na takih kartonih mnogo lepih reči za šolsko rabo.] 2. Kozarec čiste vode je na mizi. Vlij je nekaj na poševno deščico. Voda je tekla vsled teže navzdol; je tekočina. — Iz posode vlijera vode, kolikor hočem. Delci vode se ne drže skupaj, ampak dobivajo obliko posode, v kateri se nahajajo. Le v prav malem se drže v podobi krogljic ali kapljic, zato imenujemo vodo kapljivo telo. (Naštevanje kapljivih teles.) — Kamen, kreda, les, železo in druga telesa se pa tako skupaj drže, da je treba za ločitev njih delcev vecje ali manjše sile. [Stolči kamen in kredo, zlomi palcico in železno žico.] Taka telesa se imenujejo trdna. — Ako niahamo z roko, čutimo zrak. To je tudi telesnina, a njegovi delci se prav nič skupaj ne drže, še celo odbijajo se. Zrak je plinasto telo. Irnamo torej trdna, kapljiva in plinasta telesa. 3. V kozarcu vidimo, da je čista voda prozorna, kakor steklo. [Daj jo bližnjemu učencu pokusiti in povohati.] Spozna, da je brez okusa in brez duha. Kadar dežuje nastanejo na cesti mlake ali luže. Te pa v nekaterih dneh zginejo. Voda v njih se je spreraenila v neviden dim, ki ga iraenujerno sopar. Sopar je plinasto telo, kakor zrak. — Ako kuhamo vodo, jo je čedalje manj, tudi ta se je spremenila v sopar, kateri se pa že nad posodo zgosti v prav majhne mehurčke. Vidimo jih kot dira iz posode se vzdigovati. Iz vsake vode izhlapeva sopar, kjer pride z zrakom v dotiko ter se na prostem in pri navadni toplini še le v hladni visočini zgosti v oblake. — Ako se oblaki vsled zdatnejšega ohlajenja še bolj zgoste, jednako kakor na rarzlem pokrovu na posodi, se narejajo kaplje, katere vsled svoje teže na zemljo padajo. Pravimo, da dežuje (gre dež). Po zimi se naredi na stoječih vodah 1 e d; a tudi na tekočih, ako traja delj časa hud mraz. Led je trdna, zmrznena voda, tako tudi sneg in toča, če soparni mehurčki ali pa deževne kaplje zmrznejo. — Vodaje tedaj trdna, kapljiva in plinasta. 4. [Pripravi kozarec vode, kafcero si s peskom skalil.] V kozarcu je kalna voda. Dežnica sicer čista pada iz oblakov, a ker teče po prsti, pesku in drugih rečeh, ki se v vodi razredčijo, je tudi kalna. Ako pustirao tako kalno vodo v posodi, usedlo se bo na dno posode ranogo nesnage. Taka voda pa še ni popolnoma čista, v nji plavajo še razne tvarine. Ker se je v kozarcu kalne vode že precej nesnage vsedlo, hočemo vodo še bolj očistiti. [Izreži okrogli kos pivnika, upogni ga dvakrat in zopet razvij, položi ga v lij, v kateri si poprej 4 tanke palčice vtaknil in postavi ga na sklenico. Med lij in vrat steklenice deni košček špage, da more zrak vhajati.] Ako vlijein sedaj kalno vodo v lij, se bo skozi majhne luknjice pivnika precejala. Kanasto vino se preceja skozi tkanino. V krajih, kjer nimajo ciste vode, jo precejajo skozi velike posode, ki so na mnogih krajih v dnu prevrtane, kakor sito in napolnjene s peskora ali ogljem. Ta nesnaga ostane v posodi m čista voda teče iz dna. Kalne tekočine čistimo s precejanjem. (Dalje prih.) Fr. Trošt - Vodice.