DOMOVINA
/s '\ Vi-
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja zä Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta ti kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.
Za inserate se plačuje 1 kroni-' temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
;spodarska razstava v Zagrebu.
Gospodarska razstava, ki je bila t. m. odprta v Zagrebu, je najvaž-jši dogodek tega leta na gospodar-era polju na vsem slovanskem jugu. tej razstavi se v majhnem času in z malim trudom lahko poučimo v kakih razmerah živi, s kakimi sredstvi producta in kaj producira hrvatski kmet
—	in hrvatski veleposestnik. Oboje pa je zelo poučno in zanimivo.
Pred 15 leti bila je v Zagrebu tudi gospodarska razstava, katero je aapravilo ,.hrvatsko-slavonsko gospo-rsko društvo"' v proslavo petdeset-tnice svojega obstanka in delovanja.
razstavi 1. 1891 so se javno pokali vsi pomankljaji na polju kmetijstva, jarstva, vinarstva, vrtnarstva in ži-"reje. Hrvatski rodoljubi so spoznali, organizacija gospodarskega dru-lepopolna in da tu treba temeljite Arme, če hoče doseči obrat na bolje, znali so, da je hrvatski narod po omni večini poljedelski narod, ker , sto Hrvatov se jih peča 83 s polje-„tvom, da pa ta ogromna večina oda nima onega ugleda v javnem Ijenju, ki bi ga zaslužila, prepričali da hrvatsko razumništvo ne po-,rednosti hrvatskega kmetskega in da se vsled tega odločilni i krogi malo ali nič ne ozirajo potrebe večine prebivalstva in da sebno v šolskih stvareh strahovito (ìarjajo. Snovalo se ie ljudske šole posebnega obzira na kmetijski , kmetijskih in gospodarskih šol pa bilo tako malo po deželi, da so mo-ostati brez upliva na način kmeto-ja. Posledica temu je bila ta, da so ied vsi, gospoda — in kmetje da je kmetski stan res nekaj .vrednega nego so drugi stanovi
-	in äa je za gospodarstvo na kmetiji
in na veleposestvu, dober in sposoben vsak, če je še tako neumen in neizobražen.
Posledice teh krivili nazorov niso izostale.
Graščine in veleposestva se vsled nezmožnosti njih gospodarjev in upraviteljev eno za drugim parcelira in prodaja; zemlja pa. kmetska in veleposestniška, je vsled nespametnega gospodarstva tako izmolžena in izsesana, da že lahko rečemo o njej, da če pšenico vseješ, ti samo ljulko obrodi.
Tako daleč so Hrvatsko pripravila stara načela, da je za kmetijstvo tudi najneumnejši pameten dovolj! Na vse to je opozorila razstava 1891.1. Hrvatsko slav. gospodarsko društvo se je z dvojno silo poprijelo dela. V nje prizadevanjih so društvo podpirale občine kmetijske in gospodarske šole in pa veliko število graščakov tl^elgflßsest-nikov hrvatskih. Ti so spoznali, da je vsacega veleposesnika sveta"' dolžnost, da mora biti vsem sosednim kmetom v vsem in povsod v izgled, kako naj umno gosdodarijo, kako naj zemljo obdeljujejo, kako naj goje živino, kako naj si urede sadjarstvo in vrtnarstvo. Sploh graščaki in veleposestniki so spoznali, da je njih dolžnost s svojim vzgledom kmeta vzbuditi ter mu tako jasno in nedvomno pokazati, kako treba delati, da mu zemlja več rodi in da se več zasluži, da ne bo o tem več mogel dvomiti. V tem obziru so se posebno odlikovali grof Kulmer in veleposestnika Dragan Turkovič in Vaso Muačevič. Načela teh mož so bila: „što kaže inom! (kar pravi drugemu) I sam potvrdjuje činom"! — in pa: „Edini napredek ki v resnici kaj izda, ni odvisen od bogastva p rirode, ampak od energije človeka.
Tako delovanje se je začelo po razstavi 1891. 1. na Hrvatskem in re-
zultat tega 15 letnega delovanja je zbran na letošnji razstavi v Zagrebu.
Letošnja razstava pa ni le mrtva izložba lepih poljedelskih pridelkov ne, letošnja razstava je neke vrste visoka šola za poljedelstvo. Vsak dan se vrše predavanja in praktični poskusi o vseh možnih vprašanjih, ki zanimajo poljedelce, vinogradnike, vrtnarje, živino-( rejce, gozdarje, lovce, ribiče, itd. Poleg stalne razstave poljedelskih produktov in poljedelskih strojev so ves čas posebne začasne razstave govedi, konjev, prašičev, psov, perotnine, zgodnjega sadja, jesenskega sadja, cvetlic itd. Za Za vsakega, ki rad kaj novega vidi in kaj poučnega sliši je pač sedaj najlepša prilika, da to svojo željo uteši. Posebno Štajerci, ki so tako blizo Zagreba, naj bi ne zamudili ugodne prilike ogledati si to razstavo ter se na svoje oči prepričati o uspehih naših brgtöv v poljedelski stroki. Kdor bode pojem na svojem gospodarstvu vsaj nekaj tega praktično uporabil," kar bode videl na razstavi v Zagrebu, se bo pač lahko kmalu prepričal, da je bil denar, ki ga je potrosil za pot v Zagreb dobro naložen. To pa velja, se ve da smo za one, ki se pojdejo v Zagreb učit in ne samo zabavat!
Svetovno-politični pregled.
Domače dežele.
—	Cesar ne pojde na manevrp v Dalmacijo, ker se je prehladih namesto njega pojde nadvojvoda Franc Ferdinand.
—	Naučni minister dr. Marchet poslal je občnemu zboru „Südmark-e" ta-le telegram: Odkritosrčno obžalujem, da sem zadržan osebno priti, pozdravljam najtoplejše občni zbor ,.Siidmarke" ter zagotavljam, da z živim zanimanjem zasledujem energično in svrhe svestno delovanje tega obrambnega
društva, kateremu želim najboljši uspeh! — Minister Prade je brzojavil: „Zaradi odsotnosti z Dunaja sem na svoje največe obžalovanje zadržan udeležiti *se osebno zborovanja, katero najpre-srčnejše pozdravljam in želim vašim prizadevanjem najboljši uspeh." — Železniški minister dr. Derschatta je brzojavil: „V stari vernosti pozdravlja zborovanje prvi predsednik". — Te brzojavke nam jasnejše pripovedujejo, koliko se nam j,e nadejati od vlade, katere člani so imenovani ministri, kakor dolgi govori poslancev na shodih in ljubeznjive fraze, s katerimi pehajo razne ekscelence naše deputacije čez prag, ko jim nosijo naše pritožbe in naše želje na znanje. In pa še nekaj. Kateri slovanski minister v Avstriji bi imel toliko poguma priznati se tako brez vsega diplomatizovanja pristašem najbolj narodno-radikalne stranke, katere prvo in glavno načelo je agresivnost in boj na nož proti vsem ne-nemškim* m še posebno proti slovenskemu narodu?
Vnanje države.
—	Rusija. Vlada si zelo prizadeva čim prej in čim bolj temeljito rešiti kmetsko vprašanje. Sestavila je že vsa določila po katerih naj se državna zemljišča prodajajo kmetom. Nadalje študira, kako bi se kmetom preskrbelo pri kmetskih bankah posojila na nizke obresti ter kako naj bi se povečala denarna sredstva takih bank. Kakor poroča list „Strana" se je nadjati, da se pridobi v ta namen tudi angleški kapital.
—	Francija. Naučni minister Briand je' izjavil, kako naj postopa francosko duhovstvo. da vstreže zahtevam papeževe enciklike in zahtevam nove postave o ločitvi cerkve in države. Minister pravi. Verske občine ali združenja, kakršna zahteva nova postava
LISTEK.-
Diogen.
tski spisal Avgust Šenoa. prevedel]—nj—, (Dalje.)
„Ej. vaša milost", odvrne mladenič, katere strani jo opazujete: lepa je i lepa. Ravna kakor miza; ah, kje aša Okička gora. Hiše, palače, e, to je krasno da, ali veste; tam u vse mrazi, in ljudje ga mrazé. - ribja kri. Ti ljudje se v mirnem zaboga ne bi sprijeli. In kako Pijejo samo pivo. šamo kuhani Kje je tu naše rujno vince, sem sto in stokrat. Tam ni živ-za naše ljudi. Bes me je od-tjakaj. Bil sem mlad in jezilo je, da so me imeli za bojazljivca. mlatil sem, da so pokale kosti11!
nisem se bal niti vraga. Sedaj so govorili seveda graničarji drugače in dvigali kape pred menoj. Tudi gospod ban me je pohvalil ter me imenoval stražmojstrom. To je bilo vse lepo, a nazadnje se mi je pristudilo. Vprašal sem se namreč često: zakaj in za katerega nosiš ti Jože, Hrvat Samoborec, puško in streljaš po Belgiji? Kaj zlodja te je zmotilo, da ubijaš tukaj ljudi? Kje je tvoj dom, tvoj vinograd, tvoja kapljica, tvoja mamica? Daleč, daleč! In kaj so ti Belgijci storili? Bil sem tamkaj v Gentu — tako imenujejo eno svojih velikih mest — nastanjen pri krojaču. „Kaj pa hočete vi ?" vprašam nekoč pri večerji gospodarja, Krojač me pogleda nekako začudeno in reče: „Sami svoji biti, po svojem pravu živeti". E, to je pametno, sem si mislil. Ljudje niso hudobni. Tudi samoborski sodnik pravi vedno.
da mora vsak svoje pravice braniti. Tedaj sem spoznal, da sem zašel na krivo pot. Prismoda si, sem si rekel. Pa svojo zmoto sem tudi maščeval. Nekoč pridrvi pijana tolpa cesarskih vojakov v stanovanje mojega gospodarja, da ga popolnoma oropa in mu ugrabi tudi lepo, mlado ženo. Bilo mi je dovolj. Nisem mogel gledati tega razbojništva, ampak zgrabil sabljo pa udriham na levo in desno, vse od kraja. Tako sem prepodil pijano druhal iz hiše. Če si se že vpisal med vojake, pa se bij ob pravem času in v kraju, kjer ti ukaže general. Ali tako ropati, spravljati tuje ljudi v nesrečo, ako niso oboroženi, to je greh in sramota. No, recite sami, gospod mojster, če ni res kar sem rekel?"
„Da pošteno ste ravnali, pametno govorite", prikimaje Magdič, ki je poslušal vrlo pazljivo živahno -mladeni-
čevo pripovedovanje."
„No, pri tej priložnosti sem prišel skoro ob glavo", nadaljuje on. „Moj krojač pa je bil tudi ves srečen, zahvaljeval se mi je in se klanjal do zemlje rekoč: „Vi gospod stražmojster ste pošten človek, zato vam bodi sto-terna hvala. Bog vas blagoslovi in daj vam vse v vaši domovini, lepo hišo in dobro ženo". Smeje sem se mu zahvalil pri polnem vrču ter' pozabil na one hajduke, ali oni niso pozabili name. Ko sem bil neko noč v važnem opravku pri stotniku, vračam se brezskrbno domov. Ali jedva krenem mimo neke ozke ulice, a n.oč je bila temna — pridrvi iz zasede ta peklenska druhal. Eden me udari z gorjačo po ledju, drugi z mečem po glavi, da padem onesvesten takoj, le nekaj laških besed sem še slišal.
(Dalje prihodnjič).
naj sklepajo verniki sami med seboj brez duhovnikov. Ko taka verska občina izjavi, da hoče nadaljevati kult prejšnje cerkvene občine, izroči se jej v ta namen cerkev v porabo. Na to naj se ta nova in postavna verska občina obrne na duhovnika, kateremu poveri službo dušnega pastirja, katero službo vsak duhovnik tudi lahko prevzame, ne da bi bil sam član verske občine in prišel tako v konflikt s papeževo encikliko. Tako bi se dalo izogniti nadaljnim sporom med duhov-stvom in državo.
— Spanj sko, Napetost med španj-sko liberalno vlado in papežkim dvorom je velika. Papež še vedno ni potrdil španjskega poslanika na njegovem dvoru.
Dopisi.
Požar v Radmirji. V sredo dne 5. kimovca 1.1. izbruhnil je v Radmirji. v prelepi ksaverijanski fari v Savinski dolini strahovit požar. Vnel se je najprej Natlačenov hlev, kjer so na ,.podu" mlatili mlatiči. Govori se, da so ti zažgali s kajenjem nesrečnih cigaret, kar pa še ni dokazano. V kratkem je bil skoro ves spodnji konec vasi v ognju, posebno s slamo skrite hiše. hlevi, kozolci, „kašte" in drvarnice. Z opeko krita poslopja so čudoma ostala, dasi se je ogenj prek njih širil po slamnatih in lesenih poslopjih.
Pogorelo je vkljub najvstrajnej-šemu delovanju požarnih bramb iz cele zgornje Savinske doline 26 večjih in manjših poslopij, posebno kozolcev in kašt, večinoma z žitom in senom napolnjenih. En posestnik je izgubil vsled ognja vsa poslopja (6), vso gospodarsko opremo in vse pohištvo z obleko vred. Koliko pa je najemnikov, katerim je zgorelo vse bore premoženje.
Izmed ponesrečencev so nekateri zavarovani proti ognju, seve kakor je že navada pri ljudeh za jako male vsote, so pa nekateri vmes, kateri žal niso bili nič zavarovani. Poljski pridelki, kakor žito, seno, potem gospodarsko orodje, živina, pohištvo, obleka sploh ni bilo zavarovano. Škoda, ki se je površno cenila, znaša pa 40.000 do 60.000 K.
Da se veliki revščini vsaj nekoliko in za prvo silo odpomaga, sklenil je podpisani odbor pobirati prispevke za uboge prebivalce. Domači in bližnji dobrotniki so v naglici darovali 280 kron. Ker pa je škoda tako velika in sila nujna, obrača se podpisani odbor na vsa blaga, človekoljubna srca, do vseh darežljivih rok, da blagovolijo po mogočnosti pomagati. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme.
Imena blagih dobrotnikov, kakor tudi njih prispevki se bodo po časnikih objavili. Vsem svojim podpornikom pa se že v naprej zahvaljuje v imenu nesrečnih pogorelcev podpisani odbor, na katerega naj se vsi prispevki, vsa ev. pisma adresirajo.
V Radinirji (pošta Sv. Frančišek Ksaverij), dne 8, kimovca 190*6.
Odbor za pogorelce v Radmirji :
Josip Terčak, nadučitelj, Gregor Du-pelnik, župnik, Ignacij Strmecky, učitelj, Ivan Štigelic, Franc Slatinšek, Martin Cirej.
Pripis: Prosimo vljudno, da drugi časniki ta dopis ponatisnejo.
Sv. Ilj v Slov. Goricah.
Čitateljem je gotovo znana basen o žabi. ki je videča vola in hoteča postati tako velika kakor on. se tako dolgo napihovala, da je — počila. Tej žabi, oziroma vsem krotam po lužak so podobni v tem oziru n^ši ,.Nemci". Posebno če pogledamo, kako bi te uboge reve bile rade našej krasno uspeli So-kolski slavnosti od dne 5. avg. napra-
vile na šentiljsko nedeljo 2. septembra nekako protidemonstracijo. Že mesec poprej se je agitiralo po vseh nemških in nemškutarskih gnjezdih za udeležbo, kričalo in vabilo se po čifutskih nemških časnikih, zgornještajerskim kro-fačem so naš atek Victor Höltschl dali tiskati posebno imenitne plakate, vse zaželjene udeležence so farbali, da doj-dejo nemški rešitelji ,.turnarji" iz Gradca, Maribora in celo iz ,.rajha"! Helčl in Sadu sta s posebno korajžo računala na udeležbo od strani domačinov. A tu sta se spet pošteno vre-zala. Vedno zavedno naše kmečko in delavsko ljudstvo si desetkrat premisli, predno prestopi prag slaboglasnega „tempia". Tudi naročena godba, če jo smemo tako imenovati, ni zamogla privabiti zaželjenih gostov. Da bi bila zabava vzvišenejša in „višji nemški kulturi" primernejša, preskrbel je duhoviti direktor Helčl prav pred kobačo vrtiljak. In vendar vse te „duhovitosti" niso bile v stanu privabiti več kot — pošteno računjeno — kakih 150 gostov. Zares, velikanski — „vspeh"!
Ko so prišli 5. avg. k nam dični Sokoli in na tisoče zavednega ljudstva, bil je ves Št. Ilj v zastavah. A pri ncmčurski protidemonstraciji je visela samo raz kobače strgana in umazana frankfurtarica. Bila je to v resnici kaj klaverna „slavnost"! In da bi jim še naši slovenski fantje vsaj tega večera ne bili tako kruto ogrenili! Iz hišah se je slišal le „živijo"! In kar je bilo najhujše tem nemškim neodrešencem: krasna slovenska zastava je vihrala vrh orjaške Baum a-nove lipe sredi Št. Ilja, ter tako glasno in jasno pričala o slovenskem značaju Št. Ilja. Ah, to je grizlo naše nemčurčke; obetali so lepo nagrado tistemu, ki bi snel zastavo raz lipo, a nikdo si tega ni upal, ker naši fanti so stražili našo zastavo in naš slovenski Šent Ilj.' — Cela komedija v kobači je kaj tožno ponehala; gostje so se že za dne vračali domov. Fiasko, žalostni fiasko! Ne, gospodje „Nemci", že večkrat se vam je povedalo, da v Št. Ilju niso tla za nemške — gobe, pa niste verjeli, zdaj ste se lahko sami prepričali o tem.
Slovenske novice.
Štajersko.
— Občni zbor „Katol. podpornega društva v Celju" se je vršil dne 9. t. m. ob 9. uri zjutraj v opatiji. Ko se je zbralo zadostno število članov odprl je predsednik preč. g. opat zborovanje o katerem podajamo le glavne točke. Iz blagajnikovega poročila je razvidno, da je društvo imelo v preteklem letu dohodkov 5272 K 96 v, troškov pa 5511 K 32 v, torej primanjkljaja za 238 K 36 v. Društveno premoženje znaša 15.494 K 54 v. Pripomniti moramo, da bode društveno premoženje letos porabljeno do vinarja, da se dozida še eno nadstropje na hiši in da se na ta način pridobe novi prostori za šolo kakor tudi primerno stanovanje za šolske sestre, katere so dosedaj živele v taki stiski, da je bil že skrajni čas, da se ti nedostatki odpravijo. Za te poprave in prezidavanja pa društveno premoženje ne bo zadostovalo in društvo se nadja, da bode naše občinstvo radodarno prispelo ter mu pripomoglo izvesti svoj načrt, to tembolj, ker je ta edina naša dekliška šola .silne važnosti za nas — in ker moramo skrbeti, da se našemu številu primerno razširi in spopolni.
Ker je staremu odboru čds potekel, izvolil je občni zbor nov odbor, kateri se je v seji po občnem zboru takole konstituiral: Predsednik g. Fr.
Ogradi, opat, podpredsednik g. dr. Jos. Sernec, tajnik g. Jak. Kosi, blagajnik g. Ivan Gorišek, odborniki gg. Ferd. Gologranc, Mat. Glinšek, Fr. Kmecl, dr. Vek. Kukovec, Fr. Lipoušek, Ivan Rebek in dr. Jos. Vrečko. Pregledo-valci računov gg. Fr. Lončar, And. Pere in Ant. Vučnik.
—	Koncert godbenega društva v „Skalni kleti" dne 8. t. m. se je prav dobro obnesel. Zbralo se je mnogo našega občinstva ; krasno vreme, dobra slovanska godba, kakor tudi znano dobra postrežba v „Skalni kleti" spravili so občinstvo v prijetno razpoloženje, katero je trajalo do konca. Koncert ostane , vsem udeležencem v dobrem spominu.
—	Legar v celjski bolnici. V soboto je umrla v celjski bolnici neka usmiljenka za lesarjem, dočim jih je še 13 bolnih na tej bolezni.
—	Našim abituri j entom na znanje! Onim gg. abiturijentom, ki žele nadaljevati svoje študije na c. kr. zemljedelski visoki šoli na Dunaju, dajejo za dobo počitnic t. j. inkluzjvno do 30. t. m. vsa tozadevna, natančna pojasnila sledeči gg. agronomi: Za poljedelsko stroko: abs. agr. ing. Ant. Podgornik, Čepovan nad Gorico; za
gozdarsko stroko: cand. for. Jos. Vodo-
»
pivec, Postojna; za kulturtehnično stroko: abs. kult. ing. Alojzij Hočevar, Nova vas pri Rakeku (Notranjsko).
—	V Marošekovem gozdu, ne daleč od znanega izvirka, se nahaja v gozdu tabla in sicer na desni strani pota v smeri proti Teharjem, ki ima nemški napis, da je po tisti kulturi hoditi pod kaznijo prepovedano. Podpisano je teharsko županstvo. — Ali ni brezmiselno, da se še vedno napravijo taki napisi, ki so vendar namenjeni občinstvu cele okolice, samo v nemškem .jeziku V
S kalco pravico bi smelo teharsko županstvo onega, ki hodi po tisti kulturi, kaznovati, če ne ve, kaj je prepovedano, če ne zna namreč nemško brati?
Možje, če hočete kaj doseči, bodite pametni!
Ne glede pa na to imamo teharski občani pravico, da se naš slovenski jezik spoštuje. — To bi bilo lepo, da bi bili sedaj naprej v teharski občini samo nemški napisi! Vi slovenski občinski odborniki, Šušteršič, Rebov in drugi, grajajte pri odborovi seji tako početje in ne dovolite nobene druge razprave 'poprej, da se ne obljubi do-tične nemške napise zamenjati z dvojezičnimi napisi.
Vi g. župan radi pravite, da ste tudi Slovenec. — Ne sramujte se tedaj svojega maternega jezika! Imejte vsaj, •če ste prav izvoljeni po milosti štor-janskih gospodov, toliko poguma, da napravite v občini povsod vsaj dvojezične napise. — Vi morate vladati v občini, ne pa vaš občinski tajnik!
Več slovenskih teharskih občanov.
—	„Novi Slovenski Štajerc" objavil je v svoji 22. številki dopis, ki je zanimiv tudi za širše kroge. Glasi se: Iz Celja. Nedavno sem se mudil na Bohinjskem jezeru. Človek bi mislil, da je tam med svojimi, med Slovenci; kako sem se pa začudil, ko sem pri jezeru od daleč zagledal tablo z nemškim napisom, ki priporoča ta-mošnji nemški hotel. Ko sem se hotel kopati v jezerski kopelji, ogovoril sem v slovenskem jeziku dotično gospodično blagajničarko; ta se pa niti ni ozrla na mene in mi niti odgovorila ni. Na opetovano vprašanje je rekla, da slovensko né razume. Od druge strani sem slišal, da dotični uslužbenci tega nemškega hotela pač večinoma razumejo slovensko, pa nočejo ali ne smejo govoriti. Kako bi vendar bilo potrebno, da se napravi pošten slo-
venski hotel, v katerem bi se človek res domačega počutil ? Do tistega č«? pa je treba vedno in vedno povdarja naj se varujejo ljudje gostilnice kopelji, kjer se zaničuje naš jezi Dokler ne dobimo slovenskega hot kar bi se pač moralo v najkraj" času zgoditi, zahajajte Slovenci pri v gostilno „Pri Savici", ki ni dal od jezera. — Poštni voz, ki vozi Bohinjske -Bistrice do jezera, ima sa nemški napis. To je gotovo sramo za slovensko občino Bohinjsko Bistrico Ako bi se občina le hotela ganiti. u moral biti dvojezičen napis v nekate ' tednih dovoljen, ker vsaj na Kranjsk se ne bode upalo poštno ravnateljstvi) odreči ti zahtevi. Pa oglasiti se ; treba!
Štajerski popotnik.
—	Mozirje. Odbor Savinjske Sokola se najpresrčneje zahvalj ' vsem čislanim damam, ki so ob priliki zadnje slavnosti tako vrlo sodelovale ter največ pripomogle, da je bil gmote« uspeh tako dober. Priporočamo se pa čislanim damam tudi v bodoče, nam pomagajo. Prav tako se zah ljujemo tudi cenjenim diletantom sploh vsem drugim, ki so kaj p mogli! Na zdar!	OdbjÄ
—	„Savinjski Sokol" v pouk pogorelcem v Radmirju. Prejeli sà daljši dopis, katerega zaradi pom kanja prostora prinesemo v prihodD: da napravi Savinjski Sokol dne 16. t. m. pri Sv. Frančiški Ksaveriju veliko veselico nal korist nesrečnim pogorelcem v Radmirju. Odbor Savinjskega! Sokola sprejema tudi darove za pogorelce.
—	Iz Mozirja. Kakor smo zel poročali, priredi Savinjski Sokol zjfl
delovanjem več narodnih društev fj Gornje Savinjske doline na Ljubo«j na prostem veliko ljudsko veseliflyl prid pogorelcev Radmircanov rasicBH že prihodnjo nedeljo 16. t. m. Y»| društva prosimo, da se ozirajo na to 1 prireditev in razvijejo kakor tudi na-1 rodnjaki in blaga srca najživahneM agitacijo. Vse natančneje poročaj prihodnjič. Posebno pa LjubenčiM polagamo na srce in jih prosimo,® nas pri tej prireditvi podpirate. Na ziifl
Pripravljani odbora
—	Vprašanje na „Pazniško iti delavsko podporno društvo v Tr-1 bovljali". Slovenci ne bodemo prifl nikdar do popolnega slovenskega ih dovanja pri naših uradih, ako sami n spoštujemo svojega jezika. Zakaj imtfl novano društvo ne dopisuje vsemi oblastim, posebno tudi rudniški oMutil v Celju, s katero ima toliko oprarti?! v slovenskem, marveč le v nemškem I jeziku?
—	Iz Radmirja smo prejeli m stopno zahvalo: V Radmirju je fl 5. t. m. razsajal grozen požar. UpeppM je 26 večjih in manjših poslopij » večinoma tudi ves letošnji že spra« ljeni poljski pridelek žito in seno. Tnfl škoda na zgorelem in pokvarjenemu« hištvu ter obleki je jako velika t:er.i se ceni na 40.000 do 60.000 K.
Požar se je širil strahovito naglfl in vzlic temu, da je bila domača ^fl žarna bramba takoj na mestu, nim(ifH sama veliko pomagati, takoj so 1*1 prihiteli na pomoč prebivalci z Ljult-B nega ter so s svojimi brizgalnicamil veliko pripomogli, ker so požar omejili* Na brzojavni poziv so prihitele tadfl požarne brambe z Rečice, Gornjega« grada in Mozirja jako hitro na po-a gorišče in prav pridno delale, da re-a šijo, kar je bilo še mogoče. Tudi okra glavar iz Mozirja, g. Zupančič t« žandarski nadporočnik, g. Detela stfl bila kmalu na mestu ter sta s svoj™ vplivom dosti koristila.
/Vsem tukaj imenovanim požarnim in gospodom, kakor tudi v meri vsemu drugemu občinstvu, ki na ta ali oni način požrtovalno alo svojo človekoljubnost, izre-v imenu nesrečnih prebivalcev "nejšo zahvalo in Bog plati! Ir za ponesrečence v
Rad mir ju: 'or D u p e 1 n i k. župnik, Josip ik, nadučitelj, Ignacij S trki. učitelj, Ivan Štiglic, rt i n Ciré j, Fr. Slatinšek. Z ozirom na veliko nesrečo prosi ljudno, da tudi drugi časniki to alo ponatisnejo.
-	Obesil se je na Črešnjevcu Slov. Bistrici dne 3. sept. v skednju ne Falež, kočljar in železnični de-
42 let star. Znan je bil kot Pravil je tudi že poprej da se bode ,.kar obesil"', kar zdaj tudi storil. Vse to dela nesrečni ki je tudi na Črešnjevcu doma.
4 prste so odtrgala kolesa iških voz sprevodniku Vincencu uterju na postaji v Štoreh, ko del z vlaka na tla.
-	Kratko prostost je užival jenec Marinšek, ki je ušel iz maske kaznilnice. Že čez pet dni ga prijeli v Slov. Bistrici.
f Mrtveca so našli blizu Rad-v Muri. Ponesrečenec je videti ,vec in je ležal že kakih 14. dni v di. Identitete njegove še niso doli. — Istotako so pri Lipnici po-ili iz Mure okoli BOletnega mrtveca, je bil pa že zelo razpadel, da ga ilo mogoče spoznati v obraz.
-	Iz Zdol občina Pleterje pri ieah. Tukajšna občina je dne ptembra t. 1. sprejela po pošti razglasa od gospoda zemljemerca
ežic. Oba sta bila spisana in na samo na nemški strani. Ker jiM tega nista bila tukajšnemu > razumljiva, poslal je oba raz-naravnost c. kr. finančnemu rav-jstvtt v Gradec, da je ukaže tudi 'ovenski strani spolniti tako, da njih vsebino tudi naše starešin-moglo razumeti.
Tako je prav! Ko bodo vsa žu-po Spodnjem Štajerskem pota lepi vzgled možatosti in avesti, katerega je našim žu-dal g. Pajdaš, župan v er jih, nam ne bodo mogli ne i ne deželni uradi več dolgo ' jezikovne enakopravnosti. Spose sami ter odločno zahtevajmo, tudi drugi spoštujejo!
-	Ljutomer. V tukajšno šolo j) se bodo sprejemali učenci v
k dne 17. t. m. predpoldnevom; naj se vsaki v šolski sobi na trgu. Vsak učenec, novinec ''sabo prinese zadnje šolsko na-ili spričevalo.
-	Denarna moč „Siidmarke". ustvo, katerega 1 namen je usta-ati nemške trgovce in obrtnike na nskih tleh ter pokupljati sloven-zeraljiško in hišno posest je imelo « leto 28.000 članov (4000 več leto prej) in je nabralo d a-
T 43310 K 29 v (za 20.927 K r več nego leto prej !) koliko je drngih dohodkov, ne vemo, iz-o so pa sredstva, s katerimi dru-razpolaga velikanska in vsa njih dia bo na nas Slovence. Naša t je torej, da svojo delavnost imo in skrbimo za to, da odbita naval. Celjska podružnica ke je ena najbolj delavnih.
M «
Kranjsko.
- Nezgoda polkovnika Vučetiča.
edno pred zaključenjem ma-3. voja, ki so se vršili prete-dni okoli Kočevja, je padel pol-Vnčetič tako nesrečno s konjem,
da je prišel pod konja. Zdravniki izjavljajo, da se polkovnik ni hudo poškodoval, kar bo gotovo razveselilo vse Ljubljančane, ki čislajo splošno priljubljenega polkovnika.
—	Kmetijsko poučno potovanje. Udeleženci kmetijskega poučnega potovanja po južnem Tirolskem, Gorenji Italiji in Furlaniji, so odpotovali pod vodstvom deželnega komisarja dr. Fr. Gombačaz včerajšnjim popoldanskim gorenjskim vlakom naravnost do Bol-cana. Od tod se podajo v Meran, potem v Trident ter čez Gardsko jezero v Milan k svetovni razstavi. V Milanu ostanejo 2 do 3 dni, t. j. do 11. t. m. Važna sporočiia naj prizadeti pošljejo postrestante — Milano.
—	Predkomisija. Železniško ministrstvo je izdalo grofu Ivanu Harra c h u na Dunaju skupno z državnima poslancema dr. Ivanom Š u s t e r-š i č e m in Francem Š u k 1 j e t o m, odvetnikom dr. Alojzijem Homannom na Dunaju, županom Ivanom Hribarjem in predsednikom kranjske trg. in obrtne zbornice Josipom Lenarčičem dovoljenje za tehnična pred-dela za železnico od Novega mesta čez Semič in Gradec do Metlike z odcep-ljenjem od Gradca do Črnomlja. Dovoljenje velja za eno leto.
—	Župan na Bledu g. Peternel je odložil svoje mesto, ker ga je v „Gorenjcu" bivši občinski svetnik Ver-derber no krivici napadal.
Koroško.
—	Rabeljsko jezero je radi suše in radi preštevilnega odvajanja upadlo za tri metre, tako da se gre lahko na mali otok peš.
—	Samoumor deklice. Iz Celovca se poroča: 22letna Ana Stossier, hčerka mesarjeva, se je včeraj ustrelila z lovsko puško svojega očeta. Sprožila je vsebino obeh cevi sebi v glavo, katero ji je popolnoma razneslo. Vzrok samo-umoru so odnošaji deklice do nekega poročnika.
Primorsko.
—	Vseučiliški profesor Ludovik Boltzman se je 7. t. m. v Devini, kjer se je lečil, usmrtil. Pokojnik je bil že skoro dve leti tako bolan, da ni več mogel predavati. Vsled hude nevrastenie je telesno popolnoma oslabel in ko je to storil, se mu je gotovo duh pomračil. Boltzmann je bil profesor matematike in fizike in je bil eden največjih učenjakov na polji elektricitete. Služboval je v Gradcu, na Nemškem in na Dunaju. Na Dunajski univerzi je predaval tudi o spekulativni filozofiji. Naš rojak Ignacij Klemenčič, profesor na univerzi v Inomostu, je bil Boltz-mannov učenec.
—	Poštni pečat goriški nosi ljubo ime ,. Gör z" in nobenega drugega. Ali ni to škandal? Koliko pa je v Gorici Nemcev, da je njim na ljubo poštni pečat samo nemški?
—	Nesreča pri delu. 22 letnemu Antonu Bogatcu je v kamnolomu blizu Barkovelj padel težak kamen na glavo in ga hudo poškodoval, da so ga morali prepeljati v tržaško bolnico.
—	Cesar v Pulju. 11. t. m. pride cesar v Pulj. Od tod se odpelje s cesarsko jahto „Miramar" v Dalmacijo, 16 t. m. pa pride spet v Pulj in se odpelje z dvornim vlakom na Dunaj.
—	Naroden škandal. Na pošti v Nabrežini in sicer nad glavnim uhodom se blišči napis ,.I. R. Uffibio postale e telegrafico". Samolaški napis v narodni Nabrežini. Tu je vsak izgovor jalov. Pošta nima z južno železnico nič skupnega in zato je ta napis nedopusten. Naj se županstvo pritoži na poštno ravnateljstvo.
Druge slovanske dežele.
—	Na Cetinje je prišlo 300 čeSkih „Sokolov", ki so bili od Črnogorcev že na meji z vso častjo in bratsko gostoljubnostjo sprejeti. Na Cetinju je pozdravil tudi knez Nikola „Sokole*.
—	Izgredi proti „Sokolom" na Reki. Poslanec Supilo je dokazal v „Novem listu" od 8. t. m., da so talja-naši sprejeli posebni vlak, kateri je prinašal „Sokole" iz Zagreba, čim se je prikazal iz tunela in se peljal mimo hotela „Deak" proti postaji z oglušujočim žvižganjem in grdimi vskliki! Taljanaši so torej napali „Sokole" še predno je njih vlak zapeljal na postajo in so ti mogli stopiti na Reška tla. To je resnica, za katero je tisoče prič. Da so Lahi potem psovali, pljuvali, lnčali kamenje in zlivali smrdljivo vodo na „Sokole", za to tudi na tisoče prič. Kdo je torej začel ? Kdo je odgovoren za vse, kar se je zgodilo. Policija (mestna seveda) se ni ganila, da bi bila branila Hrvate, katere so Taljani povsod napadali in pretepali, mirno je gledala, da je taljanska fakinaža vdrla v trinajst hrvatskih trgovin in kavarn ter je popolnoma razdejala! Laški listi ščuvajo še vedno proti Hrvatom in poživljajo svoje čitatelje na osveto! To se raznaša tudi v tuje posebno v nemške liste in časopise o vsem, kakor bi Hrvatje bili napadalci in zločinci in ne narobe! Skuša se tudi Madžare na-hujskati proti Hrvatom, pa to se ne bo posrečilo. Hrvatski poslanci in hrvatska vlada so zahtevali od madžarske vlade, naj nastopi energično in naredi mir na Reki. Guverner na Reki tudi ravna v tem smislu ter je izjavil, da bo znal zabraniti vse nadaljne izgrede proti češkim „Sokolom", vračajočim so iz Dalmacije in proti vsem drugim potnikom. Hrvatski listi pišejo vsi pomirljivo in pozivljejo ljudstvo, naj se izogiblje spopadom z Italijani. Taljan-ski listi pa po večini ščuvajo proti Hrvatom. Srbi stoje vsi, kakor verni bratje na hrvatski strani. „Novi Srbo-bran" piše: Pridejo zopet črni dnevi,
---hrvatski narod bo tudi te
udarce prestal, ker bode z njim tudi v nesreči v s t rajal verni brat — Srbski narod. Naj ve hrvatski narod, da vsak zbodlaj, ki rani njega, rani tudi njegovega brata Srba, da vsaka kri, ki je poškropila hrvatsko zastavo, škropi tudi svetinje Srba. Desnico, katero je Srbin stisnil, ne pušča tako lahko iz rok". Tako je prav, bolesti, ki nam jih je prizadela tuja zlost, naj lajša in blaži bratska ljubezen.
—	Zaradi reške resolucije. Te
dni je bil v Spljetu admiral Monte-cuccoii ter obiskal vse dostojanstvenike, le k županu bivšemu poslancu dr. T r u m b i č u je poslal samo svojo vizitko ter ga tudi ni povabil k slavnostnemu obedu. To smešno maščevanje izvira od tod, ker je dr. Trumbič vodja radikalne hrvaške stranke ter se je mnogo trudil za hrvaško resolucijo.
—	Deset zapovedi za Čehe. „Bu-divoj" je prinesel na uvodnem mestu sledečih deset zapovedi: 1. Vedi, da te je Bog ustvaril Čeha; ne bodi odpadnik. 2. Ne vdajmo se! 3. Češkega otroka v češko šolo. 4. Izobrazuj se! 5. Delaj! 6. Bodi plemenit človek! 7. Pokoravaj se narodni disciplini. 8. Bodi dober gospodar. 9. Svoji k svojim! 10. Varuj si zdravje.
—	Jugoslovanski dijaški kongres se bo vršil somladi leta 1907. v Zagrebu.
—	Dva vlaka sta trčila dne 8. t. m. v Bovalino v Italiji; ranjenih je bilo 24 oseb, štiri so težko ranjene.
TiZ
TrgoVina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, mi ilši.2
priporoča
kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni - in barvani papir. =
Mini ogenj Moni Boriandoli (Metti) Serpentine Papirnati kroja iti Papirnate servijete

sMiKi HamettcKt peresa tablice peresniHi gobice radije črnilo
TrgoVsH« Hw
v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalnetypce
p« raz«tb (tnali.
HajVečja zaloga
Vseh tiskovin
za občinske urade krajne - -
šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje —in privatnike. ————
Lastna zaloga šol. zvezkov in risank.
papirnate Vreče
vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah.
Stambilje
pečatniki, vig-nete. (Siegelmar-i ken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
AaMIDUM« umetne, pokrajin-
/J0ul5lllC£ skeinscvetlicami
odnajpriprostejše do najfinejše izpeljave.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ceni»
Sit! za tiskovine in pisarniške potrebščine so 'brezplačno na razpolago. --------
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
25 Priznano dobro blago, o Solili in fočna postrežba.
—	Nemci v Hrvatski. Veliko graščinsko posestvo Pisarovičina je kupilo pet Nemcev za 640.000 K, dasi je samo gozd vreden 800..000 K. Kup nino jim je treba izplačati šele v desetih letih. Posestvo se -je ponujalo najprej domačim Hrvatom, ki pa so se obotavljali in mešetarili brez konca in kraja.
—	Shod slovanskih novinarjev je bil 8. t. m. v Ogrskem Gradišču na Moravskem. Prokop Grégr od „Närod nid Listov"' je predlagal, naj se osnuje slovanska tiskovna pisarna (Pressbu-reau). Sklenilo se je naložiti predsed-ništvu, da stori -potrebne korake, da se to izvede. Dr. Vergun je predlagal, naj se naučno ministrstvo zaprosi, da ustanovi na prihodnji slovanski univerzi, katera bode kje osnovana, ali pa če mogoče v Pragi posebno stolico za novinarstvo. Dr. Baxa je poročal o novi tiskovni postavi in predlagal re solucijo, naj državni zbor še v jesenskem zasedanju reši ta postavni načrt.
Svetovne vesti.
—	Tekmovalno plavanje. Na reki
Marne-i na Francoskem so napravili 2. t, m. tekmovalno plavanje,. ki naj traja celih 24 ur! Od vseh tekmovalcev je vstrajal edini Burgess skoro 24 ur ter preplaval v tej dobi okolo 43 kilometrov, vsi drugi so prej zlezli na suho.
—	Lek proti raku. Dr. Otto Schmidt, zdravnik v Kolonji na Nemškem trdi, da je našel na gobah bacila, kateri povzroča raka. Zdravnik trdi, da je na živalih takoj povzročil rakovino, ako je z erohe kal prenesel na nje. Dr. Schmidt misli, da provzroča isti bacil raka na živalih in na ljudeh ter da povedejo rezultati njegovih preiskav do tega. da se v d ogledni dobi jdnae tudi serum proti raku.
—	Dalekosežna razsodba kasa-cijskega sodišča. Senat kasacijskega sodišča je izrekel, da more državni pravdnik predlagati eventualna vprašanja porotnikom tudi še potem, ko so
4 že zanikali glavna vprašanja ter obtoženca oprostili. Razsodba je zbudila v jurističnih krogih strmenje. ker zdaj bodo lahko drž. pravdniki stavili porotnikom vodno le glavna vprašanja, ih šele potem, ako ga zanikajo, dobe še eventualna vprašanja.
—	Baron Appel general kavale-rije in nekdanji deželni predsednik v Bosni in Hercegovini je 7. t. mes. umrl v Gradiški, kjer je bil pri svoji sestri. Pokojnik je bil rojen 1826. leta in je imel, ko je 1903 stopil v pokoj, nič manj nego 67 let službe; seveda so v te všteta tudi razna vojna leta.
—	Plinove cevi Iz popirja.» Začeli so izdelovati cevi iz papirja namočenega v asfaltu, katerega omotajo najprej okrog dròga, potem pa stisnejo, da postane dovolj trd in močen, konečno ga impregnirajo, da ne pušča vode skozi, potegnejo drog ven in cev je gotova.
—	Vsled.hude vročine v Parizu je v enem dnevu umrlo 25 oseb za solnčarico.
' — Živčna slabost in razdraže-nost vseh naporno delajočih ljudi kakor malokrvnost mnogih otrok izvira, kakor trdi dr. F. Weigl v Monakovem, ne malokdaj zlasti iz vsakdanjega uživanja zrnate kave. Celo male množine, kakor jih uživamo v običajni mlečni kavi, so kvarne organizmu. Pri tem je opomniti, da imajo ravno cenejše kavine vrste največ kofeina v sebi, da torej učinkujejo najškodljiveje. Dalje nima zrnata kava kar nobene redilne vrednosti in provzroča kakor sploh alkoholne pijače samo hipno razburjenost, ki naposled oslabi vse moči. Zato se priporoča, da nikoli ne pijete zrnate kave brez obilo primešane Kathreiner-jeve Kneippove sladne kave, ki izdatno ublažuje omenjeni škodljivi učinek. Otroci, potem tisti, ki so bolni na srcu, živcih in želodcu, pa naj bi pili samo čisto Kathreinerjevo kavo, ki ima vo-njiv okus po kavi ter je redilna in krvotvorna. Zaradi mnogih manj vrednih posnemkov pa poudarjajte pri nakupovanju izrečno ime „Kathreinerjeva kava"' in jemljete samo zaprte izvirne zavoje z varstveno znamko „župnik Kneipp"
—	Ivan Orth še živ? Te dni je izdal v Parizu neki Eugenio Garzon, senator republike Urugvaj v Južni Ameriki knjigo. V tej knjigi dokazuje pisatelj, da je bivši, nadvojvoda Ivan Salvator živel na Urugvajskem od leta 1899 do 1. 1903, ter objavlja v dokaz svoje trditve Orthova privatna pisma svojem dunajskem prijatelju P. Hein-richu in dokumente avstrijske in par ragvajske vlade, policijska poročila itd. Malo pred začetkom rusko-japonske vojne je šel baje Ivan Orth na Japonsko, kjer menda še sedaj živi. To je vedno in vedno se ponavljajoča pripovedka o zginolem bivšem nadvojvodi avstrijskem.1 In vendar nikdo ne misli, da je z Orthom in njegovo velikansko jadernico h kratu poginilo veliko število mornarjev, ki so bili vsi Hrvatje iz Dalmacije in Istre, od katerih se ni nikdo povrnil domov. Je-li mogoče, da se je Ivan Orth sam rešil in da so se vsi ostali potopili? Če bi se bil z Orthom en sam še rešil, bi se to bilo vendar izvedelo.
— Razkritje velikega ponarejanja denarja. Na Hrvatskem so v varaž-dinskem okraju zasledili velikansko ponarejanje kovanega denarja. Ponare-jelcev je bilo deset, ki so celih deset Jet opravljali ta posel, ne da bi jim oblasti le enkrat prišle na sled. A tudi zdaj so jih le slučajno zasledili. 14. m. m. je bilo cerkveno „žegnanje" v Mariji Bistrici. Orožniki so med drugimi jim sumljivimi ljudmi pazili posebno na nekega moškega in žensko, ki sta si dajala znamenja in potem izginila iz gruče na neko njivo v koruzo. Orožniki so od raznih strani prišli k njima in ju zajeli, ko sta preštevala denar. Hotela sta uiti, ko sta zagledala žan-darje. Telesna preiskava je imela sijajen rezultat. Pri obeh so našli mnogo po-
Prlporoča se p. n. gg. duhovnikom, slav. uči-teljstvu, pisateljem in p. n. občinstvo za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Motorni, oz. elekrlčni obrat. Najmodernejše črke. Najnovejši stroji. Hitra in okusna izvršitev tudi največjih del.
narejenega denarja, kron in goldinarjev Aretovanca kmet Marko Kuča iz Gorice pri Ivancu in kmetica Mara Pek iz Forij pri Lepoglavi sta sprva pravila, da ju.je neki neznanec iz Štajerske naučil ponarejati denar ter izjavila, da nimata nič tovarišev pri tem. Pozneje se je pa Kuča udal in izdal vse oktale ponarejence. Falzifi-kati so bili delani iz zmesi iz svinca in cina v katero zmes so devali pona-rejalci uaztolčeno steklo. Ponarejalci so imeli več delavnic in kadar so spravili v promet ves dnnar, so delali novega. Vsega ponarejenega denarja so razpečali najmanj za 7 0.0 0 0 kron, najbrž pa še mnogo več, tako da se lahko sodi na 100.000 kron. Razpečavali so ga večinoma po raznih sejmih in drugih takih shodih.
Šolske torbe, taške, jermene, škatlje, dalje kov-čeke, denarnice, in vsakovrstno usnjarsko blago se dobi najbolje pri P. Kostič-u v Celju.
Sprejme se I. oktobra 1.1. v	v* •
ki je ob enem kjučavničar. Prednost imajo prosilci, ki so že delali v kaki opekarni. Ponudbe s prepisi spričeval naj se pošljejo na
„Tom so glint i*", Račje, Štajersko.
(483) 3—2
je na prodaj, obstoječe iz hiše s kuhinjo in tremi sobami. 3 oral gozda in 4 oral njiv. Vse je oddaljeno 10 minut od komsiske ceste. Vrednost 2800 K. — Pojasnila daje
»Jernej Sivšek na Loži št. 24
(486)	pošta Laško.	11-

Naprodaj je nova
v
HISÀ delavce
na Teharjih — (Slance štev. 16.) poleg sejmišča, obsegajoča 5 sob, kuhinjo, shrambo in dve kleti ter zelo primerna za gostilniško obrt. Vzrok prodaje starost lastnice. Več pove UPRAV. „DOMOVINE".
(444) 3—3
Zahvala.
Podpisani izrekajo svojo najtoplejšo zahvalo na premnogih izrazih pravega sočutja o priliki smrti naše preljubljene matere oziroma soproge, gospe
Marije Podgoršek
veleposestnice na Ponikvi.
Posebno se zahvaljujemo č. gosp. župniku Alojziju Kreftu za njegov tolažilni govor nad odprtim grobom. gg. pevkam in pevcem in vsem onim. ki so nam v teh težkih trenutkih z besedo in dejanjem dajali tolažbo.	(485) t
Na Ponikvi. 7. sept. 11)06.
Fran Podgoršek, soprog: Jože Podgoršek, Anion Podgoršek, sinova; Marija Nlastnak r. Podgoršek, hCi.
sna takoj- dve s 15. oktobrem se za oddajo, Minuetti Celju, Vrtna ulica št. 17.
2 dijak;
sprejmeta se v mirno stanoij sitrbnonadzorstvo ter dobro! Kje. pove upr. Domovine.
Iščem izurjenega
samostojnega delavca, in
Prednost imajo strojepisci ifl I vadci. Plača po dogovoru. Zaitaj možatost in treznost.
pr. Karol Grojstnatm,
(477)	v Ljutomeru.
se takoj spr»ej 20 močnih
proti prav dol (478)	plači.
Sprejme se takoj dol
Httharic
ki bi tudi spretno in pošteno vodila gos| stvo v večji pekovski in gost.ilničarski t Naslov pri upravništvu „Domovine" (487)
Čl
V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje uradne tiskovine, kuverte, račune, -lismene papirje, cenike, etikete, bolete, jedilne liste, asopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, vizitke, poročna naznanila, vabila, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, vožne listke, mrtvaške liste, hranilne knjižice, zadružne knjižice, posojilniške tiskovine, računske skepe, vse šolske tiskovine, izpričevala, sprejem-nice, tabele, tiskovine;in vse potrebščine za urade ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari.
S
6 ti