Kamen namesto kruha. Minister notrajnih opvavil nas je osrečil zopet z novim ukazom glede rabe slov. jezika v političnih uradih. Koliko zrna ima ali prav za prav nima ta ukaz glede ravnopravnosti, presoja naš dopisnik iz Slov. Bistrice. Po tem dopisu naj ga sodijo naši bravci. Kaki poruen da ima^ta ukaz, tega si nismo mogli pri naj boljej voji pojasniti. Ce ima pa polititno podlago, celo če ima pričenjati politiko, ki naj bi napeljala slov. vodo na ministerski mlin, naj si bodo vladujoči možje svesti, da je Slovenec toliko dorastel, da ne bo — vsem pomotam naših državnih poslancev v kljub — prodajal za toto lečo svojega prvorojenstva. Dosedanja bridkaskušnja nas je čisto in temeljito ozdravila one otročje sanjarije, y kterej smo ,,živio" klicali, če je izustil minister v zadregi ali pri dobrej volji besedo: ravnopravnost. Naraena zaukazovega, kakor pravimo, ne morerao prav cenitij kar nas pa zanimiva, je pri tej priliki po časnikih razneseni glas, da po avtentičnih preiskavah pri 20 okrajnih uradih na slov. Štajerskem med 63 višimi uradniki (koncipisti) ni jih več kakor 3, in med 68 nižitni (manipulanti) ni jib več kakor 7, ki niso popolnoma zmožni slov. jezika. O teh poizvedah danes ne črhnemo besedice. Poizvede so uradne in avtentične (polnoverne) toraj zanesljive kakor klin v steni. 121 viših in nižih uradnikov na slov. Štaj. toraj je popolnoma zmožnih slov. iezika, in vendar se rešujejo slov. vloge, ktere tu pa tam lzročajo naši pravdniki, bilježaiki in zasebniki toliko da ne zruiraj le nemški, dasiravno iinamo celo zbirko zaukazov, okrožnic in odgovorov na slov. interpelacije, ki uradnikom zapovedujejo, da morajo*) slov. vloge tudi slov. reševati; in vendar se je nekaznovano predrznil neki okrajni urad v nemškem odloku odgovoriti slavnoznanemu našemu rodoljnbn na njegovo slov. vlogo, da jo urad sicer ne ume, da jo pa vendar reši po prosivčevej želji (!), pa ga ob enetn tudi posvarilo, naj se v prihodnje ana takega rogovilj enja, kajti uradu ni nikakor volja slediti prosivca na n j egovo po li tičn o stališč e. Ali se to ne pravi dajati otroku kačo mesto jegulje! Enakopravnost nam je zagotovljena po postavi in cesarjevej besedi in vendar bi vara mogli praviti o pravdniku, kteremu je naložila deželna sodnija v Gradcu kazen 50 fl., ker se je posluževal v jednem spisu slov. jezika; še le najviša sodnija mu je odvzela kazen. Uradnim predstojnikom je zaukazano, da si morajo za povabila, varstvene dekrete, izroke (edikte) in manje vedno enake odloke poskrbeti natisnjenib slov. obrazov in le take pošiljati rned ljudstvo; in vendar bi vatn mogli praviti o poštenem uradniku, ki si je moral takib obrazcev skrivaj od oddaljenega tovarša izprositi, ker mu jih njegov predstojnik ni hotel priskrbeti. Kako se življenje greni takim uradnikom, ki bi radi pravični bili slov. jeziku, labko si mislite sami če Vam povemo, da se rabi v ta namen vsako sredstvo, če bi bila tudi — denunciacija (ovada). Tako je neki grajščak in pravduik, *) Nekemu teh ukazov pristavljene besede nnaj rešujejo kolikorje mogoče sloven." so po teh zaneslivih (!) poizvedah prišle ob vso praktično veljava. 10 slovenščine nezmožnih uradnikov med 121 zmožnimi po človeškej pameti nikakor ne morebiti krivih, da bi bila raba slov. jezika nemogoča. ki v štaj. deželnem zboru možato koraka za liberalno (?) zastavo kajsersfeldovo, zažugal takemu uradniku: naj se nesiliprevečs slovenščino, kajti njemu(kaisersfeldovemu liberalcu)je treba izreči lejedno besedico,da se uradnik prestavi, in že se bo zgodilo. Škoda da je ni rekel tiste mogočne besede; gotovo bi se bilo vstreglo uradniku priti iz take soseske. Dokler bode zaukaze glede ravnopravnosti vsakdo po svoje smel tolmačiti, se ne bomo čudili, če se bodo celo zasebni ljudje poklicane čutili uradnijam dajati povelja. Naj posvetimo še te besede z lepo prigodbico. Pravdnik izroči za svojo stranko slo^. prošnjo uradniji; tu jo zagleda postenjak, ki se je prelevil iz Slovenca v Nemca in zapiše na proŠDJo: nMariborska okrajna sodnija v enakih slučajih stranke pred se pokliče in poizveda, ali so zmožne slov. jezika in zadovoljnes tem, da se puslužuje njib pravni zagovornik, slov. jezika." Ie glej ! odlok na slov. prošnjo je bil slovenski in nemški, O ljuba neodvisnost uradnikova! Pa tu je bilo še dobro — odlokje bil vsaj slov. in nemšk. Tako dobro ,«e 17! godilo nekej prošnji iz Sv. Jurja na Sčavnici. Tam se je hotela vstanoviti nova čitavnica in izročila so se čitavnična pravila namestniji graškej v potrjenje. Ta pa jih pošlje nazaj z nalogom, da se ima prideti slov. pravilom tudi — nemška prestava. S kako vestjo bo pač ta namcstnija priporočala po najnovejšem zaukazu svojim uradom naj skrbe, da ne bodo imeli odslej Slovenci pravičnega vzroka pritoževati se. Ali se ne bo glasilo njeno priporočanje kakor: Poslušaj me, pa ne glej me? Da je občni sodni postopnik od leta 1781 stal glede ravnopravnosti jezika na višej stopnji, kakor naj viša deželna oblast 420.000 Slovencev leta 1867, to je — da ne rečemo preveč — čudno. Imenovani postopnik namreč tirja le prestav takih pisem, ki niso spisana v sodnijskem ali kterem izmed deželnih jezikov. Ali morda namestnija ne ve, da je naš deželni jezik slovenski? — Če se že nismo v Avstriji nič naučili, tega nana ne inore po tem odloku nihče očitati, da bi ne bili nič pozabili; ker danes to ne velja, kar se je brez ovinkov pripuščalo leta 1781. Kdor dalje pride po svetu, vedel bo brž ko ne še več takih ,,pričic iz vsakdanjega življenja." Menda paže tudi te zadosti kažejo, da si ravnopravnost ne sme zlatih hribov obetati, čeravno imaino — jeden nov ukaz in smo zvedeli, da zna 121 uradniku na slov. Štaj. natančno slov. jezik. Kdor bode botel pravici celo pa ravnopravnosti na noge pomagati, moral si bode svest biti besed pruskega kralja Friderika velikega, ki pravi; nČe imajo postave resnično dobre biti, morajo biti natančno in jasno izražene, da jih ne bode mogla zvijača (chicane) napak obračati, njih pravega duha kvariti ter naj veče blago državljanovo svojevoljno in brez pravil razsojati." Po teh besedah bi h koncu še prosili može, ki so nam oni dan priskrbeli abecednik za sole, zdaj abecedaik za uraduije, naj bi skrbeli še za — abecednik za postavodajavce. T.