kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino GLASBENIKI KOPRSKE STOLNICE V 17. IN 18. STOLETJU janez höfler Položaj mesta Kopra med istrskim zaled- jem, med Benetkami, nasproti katerim je politično in kulturno ohranilo relativno sa- mostojnost, in med Trstom, je v zrcalu zgo- dovinskih okoliščin dovolj zanimiv, da vzbu- ja pozornost za kulturnozgodovinska in po- sebej muzikološka raziskovanja. Politične razmere v bližnji preteklosti pa so bile vzrok, da so se z njim ukvarjale skoraj samo itali- janske razprave, čeprav bi zaslužilo, da bi mu tudi slovenski in hrvaški pisci posvetili več strani, saj mesta Kopra nikakor ni mo- goče odtrgati od njegovega istrskega zaledja. Ohranjeni notni material kot tudi arhivski podatki so tu razmeroma bogati, tako da nam Koper tudi s te strani lahko daje zanimivo in privlačno podobo. Ohranjeni dokumenti dajejo misliti, da je Koper sledil zgledom velikih italijanskih in srednjeevropskih cerkva z ustanovitvijo ka- pele nekje v prvi polovici 16. stol., medtem ko prvi podatki iz računskih knjig stolnice iz let od 1573 dalje že govore posebej o vodji kapele (maestro di capella). Podatki o orglah v stolnicah so seveda še starejši. Poleg zna- nega podatka, da so leta 1516 v koprski stol- nici postavili nove orgle, ki naj bi jih poslikal eden od Carpacciov,' je organist znan že za leto 1421 (»qui pulsavit organa«)^; verjetno pa je, da so tu tedaj orgle stale že več desetletij. Med kapelniki iz druge polovice 16. stoletja je mogoče našteti tri pomembnejše glasbe- nike, katerih delovanje v Kopru je izpričano bolj po označbah v njihovih tiskanih delih kot pa po neposrednem ohranjenem gradivu. To so Francesco Bonardo (1560—1561), Silao Casentini iz Lucce (med 1571 in 1580) ter dominikanec Nicolö Toscano iz Trapanija na Siciliji (od okrog 1584 do nekje pred 1589).^ Medtem ko sta bila zadnja dva Italijana, je bil prvi francoskega rodu (Franciscus Bonar- dus, Frangois Bonnard). V letih 1550 do 1552 je pri pariškem založniku du Cheminu izdal nekaj francoskih chansonov v tedaj obširnih zbirkah, iz let po njegovem koprskem obdob- ju pa sta dva latinska moteta in še nekaj italijanskih madrigalov in giustinian.'' Sestav koprskih stolničnih organistov je zelo raznoličen in po svoji strani ilustrativen. Finančno jih je imel na skrbi stolniški sklad (»Fabbrica della Chiesa Cathedrale«), ki je dobival sredstva v glavnem iz prispevkov na oljne stiskalnice in pridelke soli ter miloščin iz zapuščin. Skoraj izključno gre za duhov- ščino, ali redovno ali svetno. Med koprskimi redovniki so se glasbeno najbolj udejstvovali minoriti, frančiškani-konventualci iz samo- stana sv. Frančiška, za temi pa frančiškani iz Sv. Ane. Običajna in pogostna migracija sa- mostancev v tem času je mnogokrat vzrok, da najdemo med koprskimi menihi glasbeni- ki mnogo tujcev iz Italije, ali posebej iz Be- nečije in Furlanije, ki so se za kratek čas ustavljali v Kopru in se zatem selili drugam. Vendar pa tudi domačini niso bili redkost in, kadar so se v svojem poklicu vsidrali, so predstavljali dragoceno glasbeniško tradicijo za svoje domače mesto. Med temi bo treba v prvi vrsti omeniti glasbenika plemiškega porekla Antonia Tarsio ali frančiškana Jako- ba Hočevarja. Mnogokrat ni razvidno, kdaj gre le za organista in kdaj za vodjo kapele. V relativno najplodnejšem obdobju v drugi polovici 17. stol. na primer so glasbeniške funkcije natančno določene in jasne, mnogo- krat pa podatki kažejo, da bi v stolnici delo- val samo organist ali samo kapelnik. Seveda pa ti podatki niso popolni in je mogoče, da se je katero ime izmuznilo iz vrste znanih glasbenikov. Podatki o glasbenikih v 17. stol. se začno z letom 1610, s katerim se pričenja naslednja ohranjena računska knjiga koprske stolnice.-' Za ta čas je kot organist znan domačin Ja- copo Loschi. Za njim nastopi kot organist minorit konventualec fra Gabriello Puliti, Toskanec iz Montepulciana, ki je po njegovih tiskih sodeč bil v Kopru že leta 1609, medtem ko je bil leta 1612 v Trstu." Naslednje leto je za praznik sv. Uršule 21. oktobra in za koprskega patrona Nazarija 19. junija 1614 orglal v Kopru, dokler ni avgusta tega leta sklenil pogodile za nastavitev. Tu je službo- val nepretrgoma do marca 1620, zatem še avgusta 1621 (»Puliti giä organista<<) in v letu 1624. Zatem se v Kopru ne pojavi več.'' Med leti 1622 in 1624 je PuUtija nadomestoval Iseppo Paulazzi (Pavlovec), ki je bil sicer tu cerkovnik (»sacrestano«); tu je igral že za božič 1618 in je bil leta 1622 tudi nastavljen. Poleg njega sta občasno igrala dominikanec Andrea Fenari in domači plemič Francesco Gavardo di Niccolö. Gabriello Puliti je razen v Kopru in Trstu orglal še v manjših krajih, sicer pa je zapustil obsežen opus, ki se vzpe- nja od poznorenesančnih začetkov iz let 1600—1605 do zgodnjebaročnega concertata iz poznejših zbirk vse do leta 1635. Zal pa je 140 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika njegovo kompozicijsko delo ostalo še vedno i neraziskano.* K doslej znanim podatkom o j tem koprskem in tržaškem organistu naj do- I dam še skromno, a dragoceno opombo. Nje- j gova leta 1614 v Benetkah izdana zbirka ve- j černiških psalmov (Psalmodia vespertina) je i posvečena ^>Illustri ac Revendissimo in Chri- i sto Patri D. Jacobo Celeberrimi Monasterii Siticensis, ordinis cisterciensis Abbati bene- merito«," ki ne more biti nihče drug kot Jakob Reinprecht, stiski opat in vrstnik ško- j fa Tomaža Hrena. To nedvomno govori o tem, i da je imel Puliti zveze tudi z osrednjo Slo- j veni j o in ne samo s primorskimi mesti. Vse- kakor bi jih bilo vredno preučiti. V maju leta 1625 je v koprski stolnici na- stopil službo organista minorit Antonio Julii de Padova, ki ga je v nekaterih primerih ; težko ločiti od njegovega soimenjaka, prav; tako minorita Antonia Tuttija de Padova, ki i je bil očitno mlajši. Julii je orglal do leta \ 1628, zatem pa od leta 1634 dalje vse do na- i stopa svojega soimenjaka, ki je s priimkom \ zapisan šele leta 1646. Za leta 1628 in 1631 sta v koprski stolnici znana dva glasbenika s pogodbo, kapelnik Francesco Volpi in orga- \ nist Iseppo Quirini. Marca 1631 pa je kot : »maestro di capella et organista« za plačo šestintrideset dukatov na leto imenovan že znani Pavlovec, ki je svojo službo opravljal štiri leta. Za Antonij em de Padua sledi fra Giovanni Francesco tandi leta 1654, ki je po petih letih prejemal le še podporo in ga leta 1660 v računskih knjigah končno ne srečamo več. Nadomestil ga je Giorgio Opradai (»mu- sico di S. Marco«), ki je za glasbo na veliko j noč leta 1659 na svoje stroške povabil v Ko- \ per Filippa Parisija iz Pistole.'" Glasbeno okraševanje obredja v teku cer- kvenih praznikov v koprski stolnici ni bilo i izključno naloga nastavljenega organista ali j vodje kapele, posebno za najslovesnejše praz- nike, kot so bili božič, velika noč ali praznik koprskega zaščitnika sv. Nazarija in pa ne dosti manj čaščene sv. Uršule. Večkrat so i tuje glasbenike vabili kar sami organisti, kot. je bil to primer Giorgia Opradaia, večkrat pa so za to poskrbeli plemiči, npr. Ambrosio Vida, ki je za predvečer sv. Nazarija leta 1615 dal postaviti za rauzike abbatteja Gnila oder ter jih plačal za petje večemic." Redni gostje na koru koprske stolnice so bili mino- j riti iz Sv. Frančiška, ki so sicer imeli razvito 1 glasbeno življenje v svojem samostanu. Ra- zen tega, da je iz njihovih vrst mnogokrat j izhajal stolni organist, vezan na stolnico s { pogodbo, kot so bili to Puliti in oba Antonia I iz Padove, so občasno na koru peli njihovi j neimenovani pa tudi imenovani menihi. V letu 1687 in leta 1702 so za proslavo prenosa telesa sv. Justina v knjigi izdatkov stolnice označeni stroški »al padre di S. Francesco haver cantato nell'organo«. Leta 1658 in 1659 sta oskrbela glasbo mladi Tarsia, poznejši stolni organist, in neki menišič iz Sv. Fran- čiška (»fratino di S. Francesco^<). Med temi računi je najti tudi ime zaslužnega samo- stanskega organista patra Jakoba Hočevarja (Cocever). Ta je celo leto 1678—1688 pouče- val stolne duhovnike v liturgičnem petju (»Haver anno uno continuo insegnato canto fermo alli Pretti«) in za praznik sv. Uršule in najbrž kdaj prej še z nekim sopatrom pel slovesne maše z večernicami. Med računi ga srečamo zopet leta 1713. V koprski stolnici verjetno ni bilo redno vsako nedeljo petih maš. Najbolj slovesno so praznovali božič, veliki teden z veliko nočjo, sv. Nazarija z vigilijo in sv. Uršulo, ko so obredje povezovali s slavnostno pridigo, za katero so običajno vabili posebne pridigarje iz vrst minoritov in dominikancev, in s peto (figuralno, večglasno) mašo. Ob teh velikih praznikih so bile pete tudi večernice.^^ Ob takih priložnostih so poskrbeli za popravilo in uglasitev orgel, kar so opravljali navadno domačini. Med takšnimi orglarji (»organaro«), ki so skrbeli za ta manj zahtevna dela, šte- jejo računske knjige nekega Eugenia Gaspar- ja z njegovim nečakom (junij 1660, 1664), Michiela Todesia (1672, 1674, 1678) ter tudi Benečane Papa Fonda (1629), Lunarda (1638) in pozneje v 18. stol. znamenitega Giacoma Prosdocima (večkrat od 1729 do 1751). Naj- večkrat pa ime popravljavca ni omenjeno, tudi takrat ne, ko so za večje popravilo kli- cali orglarja iz Vidma in ko so zato izplačali dokajšnjo vsoto štiristotri lire (1702). Posebno slovesno so praznovali svojega zaščitnika sv. Nazarija leta 1660, ko so stolniškim orglam dodali še posebni organetum, ki so si ga izpo- sodili iz samostana avguštink sv. Blaža (»L'organetto delle monache di S. Biasio pigliato ad imprestar per la festivita di S. Nazario«)i3 in ki ga je pripravil mojster Eu- genio. Tedaj so poleg stolnega organista Chri- stoffora Rexaisa sodelovali še domačini Balsi- min Manzuoli, Tarsia in redovniki iz mino- ritskega samostana, ki so prejeli za glasbo dvajset lir (»per honorario di molte musi- che«). Omenjeni Manzuoli (Manzioli), eden od članov znane koprske družine, je za stolnico večkrat muziciral, in sicer že leta 1659, dalje omenjenega leta 1660 in še nadalje večkrat do leta 1665. Pogosto je stolni kapitelj za velike praznike vabil tujce. Tako je za sv. 141 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino Nazarija leta 1650 zbral neimenovane muzike iz Trsta, Buj in Pirana. Pozneje so pogostejši znameniti potujoči operni pevci, kar je ra- zumljiv pojav v zvezi z razvojem kulta oper- ne umetnosti. V Kopru je trikrat nastopil kastrat Gerardini (1684, 1685 in 1695), ki ga je Fabbrica nagradila v blagu, in sicer s pre- pelicami, indijskimi petelini in z moškatnim vinom (1684: »in un regallo fatto di Pernici e moscato« ali 1685: »in un regallo di Galli d'India e moscato«). Za Gerardini jem zasledi- mo Alessandra Pedrinija leta 1697, 1699 in 1703. Leta 1705 je bil v Kopru gost maestro di capella abbatte Domenico Pignata s tremi muziki. ki so za petje dveh večernic in maš na predvečer in na sam dan patrona Nazarija preieli osemdeset lir. Pignata je bil tu že kak- šen mesec prej, saj je septembra dobil plačo za šestmesečno poučevanje stolnih kanonikov v koralnem in figuralnem petju, avgusta pa ga je stolna bratovščina oltarja sv. Roka po- vabila, da je z glasbo oskrbel praznovanje svetnikovega godu.^* V drugi polovici 17. in v začetku 18. stol. je v stolnici orglal eden pomembneiših kopr- skih organistov in komponistov Antonio Tar- sia. Niesovo rojstvo beležilo matične knjige leta 1643 fkrst 28. iuliia). Bil ie sin Fabrizia Tarsie in matere Blanche, član stare koprske plemiške rodbine, ki i o je mogoče tu zasle- dovati vse do 13. stoletja.'5 Kot smo že ome- nili, je po doslej znanih podatkih prvič pel v stolnici leta 1658 in 1659 v družbi z nekim mladim minoritom. Tu ga srečamo zopet na- slednje leto z Balsiminom Manzuolijem in nekaterimi drugimi samostane!. Pogodbo za redno nastavitev v stolnici kot organist je sklenil 18. maia 1662'" za plačo trideset duka- tov na leto, po preteku dveh let pa ie pogod- bo ponovno podpisal in se obvezal, da bo ra- zen orglania v praznikih tudi na sploh .<;krbel za glasbo in poučeval dvoje mladih meščanov za štirideset dukatov letno (»col salario di duccati auaranta annui impartindole obliga- tione. oltre l'ordinaria di suonar l'Organo nelle feste, et assister alle musiche, d'insegnar la Musica a due piovanni cittadini«).*' Pogod- ba je bila še dvakrat podaljšana, leta 1667 in 1669. pozneie je dobival namesto dvain- štiride^et lir na tri mesece, kolikor znaša de- set dukatov, sedeminsedemdeset lir in deset škudov. V svojih obveznostih je, kot kaže. skrbel tudi za violiniste, za kar ie dobival povrniene stroške za strune ^omemba leta 1666). Štiri leta po nastopu Tarsie ie Fabbrica organistu pridružila še posebnega glasbenika Alviseja Latisanija, ki je po prvem nastopu za praznik sv. Uršule in za božič leta 1665 sklenil 1. maja 1666 pogodbo za nastavitev za letni honorar deset dukatov. V pogodbi je omenjeno, da sta prokuratorja stolnice uvide- la sposobnosti omenjenega Alviseja Latisani- ja in da je zato sklenjeno, da ga sprejmejo v službo stolnice z obveznostjo, da poje na cer- kvenih slovesnostih in da vsakodnevno po- učuje štiri mladeniče, ki mu jih bosta izbrala prokuratorja (»con questa speziose obligatione di cantare nelle solennitä della detta Cathe- drale et d'insegnar quotidianamente il Canto figurato a quattro gioveni cittadini, qui saranno elletti da noi ö da Nostri Suces- sori.«)»8 Pogodba je bila leta 1669 podaljšana za nadaljnja tri leta. Pri tem je zanimivo to, da je organist Tarsia imel precej večjo plačo kot Latisani, ki sicer ni imel naziva maestro di capella, je pa verjetno imel iste naloge. Tarsio so najbrž cenili zaradi njegovega zna- nja in sposobnosti, saj je v času njegovega delovanja glasbeno življenje v koprski stol- nici na splošno bolj zaživelo, razen tega pa se je Tarsia izkazal tudi kot komponist. Nje- gova cerkvena vokalnoinstrumentalna dela, ki jih še hrani glasbeni arhiv stolnice, datira- jo vsa od leta 1674 do 1718. Mnogo je tudi prepisoval in nakupoval in stolnici nabral razmeroma bogat repertorij cerkvene glasbe severnoitalijanskih, beneških in furlanskih moistrov iz druge polovice stoletia. V račun- skih kniigah je Tarsia zadnjič omenjen leta 1710, vendar pa je gotovo v stolnici še nada- lje sodeloval in kljub visoki starosti kompo- niral. Umrl je 20. oktobra 1722. Njegova za- pušči.na notnega gradiva je ostala stolnici in še leta 1726 je nien prokurator plačal mizariu Marku Matiašiču med drugim tudi popravilo omare, kier so bile sbraniene Tarsijeve note (»per salvar ca^te di Musica lasciate dal Sr. Antonio Tarsia^V Zasedba Tarsiievih kompo- zlcii vsai približno izdaia. v kakšnem obsegu so morale biti redne izvajalske možnosti na koru koprske stolnice v drugi polovici 17. stol.: največ štirje pevci, dva violinista in organist. Ohranjena Tarsijeva skladateljska zapušči- na, kot je bilo zapisano, izhaja vsa iz časa od leta 1674 do leta 1718, obsega pa izključno cerkvena in z dvema izjemama samo na li- turgično besedilo pisana dela. Največji delež pripada vrsti motetov, psalmom in Marijinim antifonam Salve Regina in Regina coeli, ki so jih uporabljali za slovesne večemice. Med drugimi kompozicijami pa sta dva masna stavka, Kirie in Credo, in en magnifikat. Na neliturgično besedilo sta komponirana mote- ta De profundis tenebrarum, ki ga je na znano Avguštinovo sekvenco spisal leta 1687 142 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika za matere avguštinke pri sv. Blažu, in Sonate tube, poetična apoteoza beneškemu zaščitniku sv. Marku v latmskem jeziku."* Tarsijev raz- voj je, kot ga kažejo ta njegova dela, jasen in razumljiv z vidika slogovnih sprememb za- hodnoevropske in posebej italijanske glasbe njegovega časa. V prvih dveh skladbah iz leta 1680 je še ves v vodah severnoitalijan- skega oz. beneškega visokega baroka, ki predstavljata prej zaključek njegovega dom- nevnega zgodnjega obdobja kot pa uvod v novo. Slonita na concertatu, ki še nima iz- oblikovanih razlik med recitativom, ariozom in arijo. Pisan, razgiban in kontrasten splet krajših ritmično neenotnih in harmonsko la- bilnin delov daje tipični visokobaročni vtis. Kasneje se Tarsia umiri in oblikovno izčisti. V svojih najboljših skladbah, dveh Salve Re- ginah za sopran in instrumentalnem basu continuu iz leta 1712 doseže vrh v razvoju iz visokega v pozni barok. Skladbi sta šti- ridelni in oblikovno pregledni, recitativ in arija sta izoblikovana, harmonija je trdna, instrumentalna spremljava bassa contiua pa poteka v značilnem enakomernem utripanju. Tudi oba Tarsijeva masna stavka, katerih Credo je nastal že leta 1674, sta komponirana v vokalnoinstrumentalnem kantatnem slogu visokega baroka, pri katerem se menjavajo različni zborski in solistični odstavki z instru- mentalnimi vložki, ritomelli (»simfonijami«). Tarsia gotovo še zdaleč ne sodi med pomemb- nejše skladatelje evropskega baroka, ne po obsegu ne po kvaliteti svojega dela. Vendar pa je znal v okviru konvencionalnega sloga ustvariti bolj ali manj dobro in iskreno glasbo. V okviru glasbene umetnosti naših primorskih mest pa gotovo zavzema svoje zasluženo pomembno mesto. Po Tarsijevi smrti so stroški stolnega fonda za glasbenike redkejši, kar gotovo kaže na manj intenzivno glasbeno življenje. V letih od 1727 do 1732 je bil nastavljen maestro di capella abbatte Giuseppe de Bonomo, med priložnostnimi muziki pa je znan poleg Jane- za Jurija Hočevarja za leto 1707 še Lorenzo Grapin leta 1732. Marca 1729 se je Fabbrica lotila večjih popravil orgel, ki jih je opravil Padovanec Francesco Petenelli in za njim Giacomo de Prosdocimi. Februarja leta 1734 so slovesno proslavili prenos telesa sv. Fe- liksa, ko so si zopet izposodili organetum in za glasbenike pripravili poseben oder (»spese fatte ... neirOrchestra per la musica«). Tedaj so bili med glasbeniki trije violinisti, tro- bentači in bobnarji, poleg tega pa računi na- vajajo tudi stroške za nabavo not (»tre vio- lini, e copie di Musica, trombe e tamburi«). Po tem zapisku so v knjigah še večkrat stro- ški za pripravo glasbeniškega odra (»orche- stra«), kar daje sklepati na to, da je pri glasbi sodelovalo več muzikov hkrati. Zani- mivo poročilo o posebnem dogodku v stolnici, katerega glasbena stran pa ni šla v račun stolnega fonda, zasledimo v računskih knji- gah izpod peresa prokuratorja Alviseja Tar- sie: Ob prvi maši na novem oltarju sv. Marka leta 1749, ki jo je prebral koprski škof, so se glasili bobni in trobente (»suono di Tamburi e Trombe«).-" To je pa zadnje znano poročilo o kakšni večji glasbeni prireditvi v stolnici v 18. stol. Kaže, da so posebni stroški za glasbo šli v račun raznih posameznikov ali pa mesta in ne stolnih prokuratorjev, ki sta imela na skrbi le redno plačo za nastavljenega organi- sta poleg priprav za glasbeniški oder, ki se med računi pojavljajo še večkrat vse do leta 1765. Razen že omenjenih organistov je v stolnici v 18. stol. orglalo nekaj domačinov, ki so svo- jo službo redno po dalj časa opravljali. To so najprej plemič markiz Ferdinando Gravisi (med letom 1736 in nekje do okrog 1749), ki mu je sledil Antonio Carpaccio (Carpazio) od leta 1751 aH 1752 do leta 1764. Za njim sre- čamo Nikolaja Cernivana (Cernivani, v letih od 1764 do 1778) ter Jakoba Pangherja (od leta 1778 do 1798), ki je medtem postal kano- nik. V tem času so na novem pevskem koru, začetem leta 1749, končno postavili tudi nove orgle, delo beneškega mojstra Gaetana Calli- da.^i Na prelomu v 19. stol. je eno leto ali dve v koprski stolnici orglal Mihael Cok (Zoch) iz Plavij (1799 do 1800 aU 1801), ki je zatem odšel v Buje.^2 Bil je tudi komponist. Nasled- nje leto je to službo opravljal neki Cebej (Zebei). Velik del prve polovice 19. stol. je podobo glasbeni umetnosti v stolnici dajal domačin Giacomo Genzo, na katerega plodno delovanje spominja predvsem obsežna skla- dateljska zapuščina. Med nastavljenimi in v računih imenova- nimi osebami pa vsi glasbeniki koprske stol- nice niso v celoti zastopani. V ohranjenem stolnem glasbenem arhivu je najti vsaj dve imeni domačih komponistov, ki sta izhajala iz vrst stolnih kanonikov in prokuratorjev. To sta Bartolo Cemivan (Cernivan) in Peter Cernivan (Cemivan), sorodnika in verjetno slovenskega rodu. Bartolo Cemivan (rojen 1704, umrl 1767 — oboje po koprskih matič- nih knjigah) — je zapustil pet maš, en masni stavek Credo, tri pasi j one. Te Deum, Magni- fikat, psalm Domine in adjuvandum in Tan- tum ergo. Skladbe so deloma datirane, naj- starejši je Pasijon po Marku (1730), najmlajši 143 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino pa Tantum ergo (1762). V mašah in pasijonih se je Bartolo Cernivan zgledoval- po starem slogu (stile antico, »Palestrinov slog«) — to je, po v Italiji, južni Nemčiji in Avstriji po- pularnem zavestnem posnemanju renesanse v zborskem stavku a capella, ki ga je uzakonil znameniti dunajski dvorni komponist Johann Joseph Fux v delu Gradus ad Pamassum (1725). Pasijoni se seveda ne morejo meriti s podobnimi obširnimi kompozicijami severne- ga baroka, ker so to le zborski odlomki mno- žice (turbae), komponirani v najpreprostej- šem homofonem deklamatoričnem stavku brez dramatskega niansiranja. Modernega sloga s sodelovanjem godal in z diferencira- njem v arije, duete in zbore se je Bartolo uspešno dotaknil v Te Deumu. Magnifikatu, psalmih in Tantumu ergu. Toda tu je še vkle- njen v pozni barok, ki ga osvežuje zgodnji klasicizem v redkih pojavih manir opere buffo. Peter Cernivan (1735—1808), Haydnov in Jakoba Zupana sodobnik, je zapustil le ne- kaj skladb, tri psalme za sole, zbor in godala. Et incarnatus est za bas solo z obligatnimi orglami ter vokalne litanije. Peter Cernivan je v nasprotju z Bartolom že ves v klasicizmu z značilnimi harmonskimi in melodičnimi po- stopi. Med njegovo cerkveno glasbo in glasbo sodobnega italijanskega opernega gledališča skoraj ni razlik, da ne govorimo o stilu an- ticu, o katerem ni več sledu niti v litanijah za zbor a capella, kjer bi avtor ta slog glede na splošno prakso lahko uporabil. Vrsta glasbenikov koprske stolnice v 17. in 18. stol. je raznolična in razmeroma boga- ta, kar bi bilo za mesto, ki leži med italijan- skim, slovenskim in istrskim ozemljem, tudi pričakovati. Med imeni srečamo domačine italijanskega pa tudi slovenskega priimka, pa tudi mnogo italijanskih in furlanskih gostov. Preredko pa je z imenom glasbenika združe- no tudi ime komponista, zato je tem bolj dra- goceno pričevanje o ustvarjanju tistih redkih skladateljev, katerih dela so se do današnjih dni ohranila. Poleg konventualca Toskanca Gabriella Puliti j a, katerega dejavnost te vr- ste je bila zaradi ohranjenih tiskov že prej znana in leksikografsko zabeležena, je po- trebno opozoriti predvsem na pomen treh domačinov, plemiča Antonia Tarsia ter na kanonika Bartola in Petra Cernivana. Ko bo njihovo skladateljsko delo dobilo ustrezen odmev v muzikološki literaturi, bo tudi vrsta njihovih imenovanih pa tudi neimenovanih spremi j evavcev pri glasbenem poustvarjanju v koprski stolnici zaživela v drugačni luči, saj si tudi teh skladatelj skih osebnosti ni mogo- če zamisliti brez ustreznega okolja, s katerim so imeli vsakodnevni delovni stik. Končno pomenita tudi imeni obeh Cernivanov drago- ceno dopolnitev preredke vrste skladateljev slovenskega rodu v preteklosti, katerih dela so se ohranila v današnji čas. OPOMBE 1. Gl. Alisi, II Duomo di Capodtistria, Roma 1932, str. 53 ss. V tem delu Alisi odkriva tudi nekaj imen glasbenikov, ki jih je priložnositno izpisal iz računskih knjig stolnice. — 2. Podatek mii je posredoval prof. Ivan Filipovič iz koprskega Pokrajinskega arhiva, ki mu dolgu jem še več dragocenih podatkov. — 3. Prim. G. Radoie, Mu- sica e musicisti In Istria nel cinque e seicentc, v Atti e memoirie della societa istriana di Archeo- logia e Storia Patria, LXV, str. 186 ss. — 4. Gl. R. Eitner, Bibliographie der Musik-Sammelwerke des XVI. und XVII Jhs., Berlin 1877, str. 420. — 5. V stolniškem arhivu. Od tedaj poteka seznam sklenjeno do najnovejšega časa. — 6. Gl. Radoie^ ib. — 7. Vsi ti in naslednji podatki so po citira- nih računskih knjigah. — 8. Prim. Radoie, ib., in D. Cvetko v MGG. — 9. Gl. G. Gasparo, Cata- logo della Biblioteca Musicale G. B. Martini di Bologna, II, (ristampa 1961), str. 298. Izvirnika Psalmodie žal še nisem imel v rokah. — 10. Po cit. računskih knjigah. — 11. Gl. računske knjige. Od tu so tudi vsi naslednji podatki in citati. — 12. Gl. tudi anonimni invitatorij, priložen račun- ski knjigi iz let 1680—1740. — 13. Ti in nasled- nji citati po računskih knjigah. — 14. Računska knjiga te bratovščine v stolniškem arhivu. — 15. Gl. G. Pusteirla, I nobili di Capodistria e del- ristria con cenni storico-biografici, 1887. — 16. In ne šele 1664, kot piše Alisi, op. cit — 17. Vse po računskih knjigah. — 18. Prav tam^ — 19. Tarsljevi moteti so obdelani v avtorjevem pri- spevku Motetske kompozicije Antonia Tarsie v ZVUK-u, št. 83, str. 163 ss. — 20. Po računskih knjigah. — 21. Prav tam. — 22. Gl. G. Pusterla, I Rettori di Egida, Koper 1891, str. 146 in Cokove kompo'zicije v arhivu, ki so nastale leta 1804 v Bujah. 144