— 234 — STRIC PAVEL: ,}r(i Z delom se učimo. ^1* (Dalje.) ) o se spravi uiati h krušni peki nasuje inoko v posodo, kjcr mesi kruh, prilije mlačne vode in iposoli. Zdaj l.ridene kvas ali drože. kair oboie opravlja isto službo. Vse to dobro premeša in pregnete, nato pusti, da (esto s h a i ai Tako pravimo oneinu dviganju in raz-lezanju testa, ki ga provzroča kvas. Zaradi snovi, ki je v tein. se izpremene skrobova zrnca v moki. ki se je v vodi že nupela, v dekstnin in slftdkor, ki začne vreti nai isti načiii, kakor smo to opazovali pri al-koliolskem vreniu. SladknT se izpreineni v alkohol. ; ri tem se pa razviiajo pliini. ki se raeširjajo ix> vsem testu ter ga napihujejo. Radi bi tišli na prosto, pa ne micsrcjt). Zato se narejaj« v testu muli uiehnrčki. ki provzrnčajo. dtn ie testo ralilo; brez njih pečen kruli bi bil špehast (slaninast). Malc lukrijice, ki so v dobrem kruliu, nis» nič drugega. kakor mesta, kjcr so se naipi-liovali v testu plinasti inehurčki. Pri pečenju ti plini uidejo. preden so pa niogli meburčki upasti, se je zaradi vročine prostor okoio njiji utrdil. Ko ie zgneteno testo dosti shajalo, t. j. da je vrenje v testu že precei izvTŠeno, mati kruli iznova premesi ter ga položi v pehar, da dobi ob-liko hleba. Tu zopet shaja; iznova se torej vrši v njem vrenje, in sicer tako dolgo, dokler mu ne napravi konca vročina v krušni peči. Testa, ki se ga pusti prcdiilgo shajati, se skisa — zakai, najn pojasni ixisu)pek, kakor smo ga opazovali pri kisanju. liobro shajan lileb obrne mati iz krušnice na lopar (potrnšen i tnoko, da se ga ne priine testo) ter ga porine v peč. ki je n;i vseli straneh lepo razgreta, da se kruh na vseh plateh tepo zapečt Tako se napravlja in peče vsak kruh; le da se za črni kruh vzame vedno le kvas, ki testo »skvasi«, t. j. mu pripravlja fcislast okus. Toiiko sem Vam holel povedati o narejeniu kruha, ob koncu pt> pristavljam še besede. ki jih ie zapisal v pismu do otrok nemški ipesnik Rosegger, ki pravi: »Vedeti morate, ljubi prijatelji, ka} }e to: kruh. Vprašajte, kako vi-soko so čislali in spoštovali kruh iz zrna Vaši predniki! Preden so na-čeli hleb, so naredili z nnžem čezenj križ: »Bog ga blagoslovi!« Kose kruha so razdelili z besedami: »Bog ga blagoslovi!« Vsako drobtino. vsak prali trioke. kakršncga mi mnogokrat lahkomiselno raztresamo, so pobrali in vrgli v ogetij, ker sta iim bila preveč častivredna. kakor da bi se smela imlKMliti. Zvesti svojim šegam in navadam. zvesti poliu, vrtovom in travnikom, niso bili naši predniki od nikogar na svetu od- —. 235 .— visni zastran živeža. BiM so samoRvoji gospodie v vsej svoji preprostosti in skromnosti.« Da si zapomnite o kruhu tudi to, Vam priporoča stric P a v e 1. VII. Poizkusiotolščahinoljih: :B^H^_ a) Katere snovi poznate, ki so mastne? ^^^^~— li) V kakem stanjn poznate te siiovi? c) Kakšne so po okusu (voniu). kadar 50 sveže; kakšne. kada.r so hilc dlje časa na zraku? č) Kako se izprcininjajo te snovi v toplnti in v vročini? d) Kanite kapljico olja na papir ali ga nanuiKite z niastji); kaj se zjjcdi ? e) Vlijte olic v vodo ter opazujte; preinešajte to tekočino tcr opa-zuite dalje! 1) Vlijte skupaj nekaj olja in bcncina (ali alkohola) ter to dohro pre-inešajte! g) Segrevajte v /.elczni cimvioi olie nad oKnjem! Vtaknite čcz nekai Casa \aiije žarečo troski)! h) V vrelo vodo kani kanljico v»,de; kaj se zgodi in kaj sledi iz tega? i) Kaj se zgodi z oljeui v Uiidem nirazu? j) Namažite vinar 7. olivnini, drugega z lanenim oljem ter pustite oba ria zraku; kaj opazite? k) Katere maščobne smivi poznate. ki jih dabivamo od živali. katere od rastlin? Zanatančncjše s p o z 11 a v a 11 i e n a p r a v i t e š e s I e d e č e p o i z k u s e : 1. V vrelo vodo vrzi veL koščkov loja in počafcaj. da sc raztali; nato I rilij apneneKa mleka ter tekočino mešaj! 2. Tvarino. ki se je nabrala na vrhu. poberi ter ji prilij razredčene kisline! 3. Kur ti ostajie na vrhu, preizkusi z lakmovim papirjem! 4. Poizkusi ixxi 2 v prvi posodi ostiilo tekočino polagoma toliko se-grovati, da izpani vsa voda, ter primerjaj. če ie ostala snov kaj podobna neki kupljeni, ki jo rabi mati, kadar so ji razpokale roke! (Dalje). Kuharjev Jelko na konju