še vire iz Valvasorja bi utegnil navesti, toda ga nimaim več pii roki, zakaj svinjska gnjat mi je v teh časih bolj dišala, kakor ti in taki starinski špehi. Zato torej bi prišel na vrsto zdaj jaz in moj spomin. Z navedbo virov sem hotel dokazati, da je letni sejem o sv. Mihelu na Blokah bil že dolgo, dolgo pred letom 1476, ko je bila cerkev požgana in vsa bližnja okolica uni- čena, živina odgnana, ljudje razgnani, od- tebi tu 500 lir, pojdi nakupit vina, slaščic, de- likates. da proslavimo današnji dan! — A da! Ada! Moj mož se je vrniL pojdi vendar v sobo!! ... — O, Ada! Kako je? Najlepša ti hvala, ko si delala družbo moji ljubi Milenci, saj ji je bi!c tako hudo, ko me ni bilo nazaj! — O, prosim, res žalostna je bila in skrbelo jo je! — No, mucika, si kaj slutila, da sem uspel? — Jaz? Ničesar! — Ničesar, Milenca? Res ničesar? — Ne! Ničesar! — Kjt pa so tulipani, ki sem ti jih poslal? Sjj veš, kadar sem te hotel razveseliti, sem tt jih kupil, ko si jih tako vesela. — Že... že... Toda nisem vedela, zakaj st r»-i jih poslal. — Kje pa so?? — Veš. pod posteljo sem jih dala, ko sem pospravljala, da se ne bi ubila dragocena vaza ... ! — O. Milenca! Ti si pa res praktična in pametna! Saj pravim, tako bistro ženko imea rhu tc pa še tako ljubi! Milena jt hitela v trgovino in se vrnila 6 kop co dobrot. — No. zdaj pa predavimo! — Na zdravje! Za boljšo bodočnost! — Zvoni! — Milenca, pojdi odpret! — Že grem!... O, vi ste, gospod! Bila sem pri vas, pa mi je kuharica rekla, dat pri- dete šele zvečer. Zato sem ji naročila, da se /glasite pri nas. — Da res 'mel sera mnogo posla v pisarni. K?j pa želite? — Hotela sem vam samo povedati, da se h r- • ce!'H. — . .co.. — D:. ;upili Duiiiv zopet vilo. Pavel Rasberger: 1 IGNACIJ BORŠTNIK je bil že v čitalniški dobi igralec, režiser in vodja slovenskih predstav. To delo je nadaljeval tudi v novem gledališču do leta 1894., nakar je odšel k zagrebškemu gleda- lišču, kjer je bil in ostal ves čas prvi med prvimi. Kot član zagrebškega gledališča sem imel priliko, da sem se lahko prav od blizu naslajal ob njegovi umetnosti. — Kot človek je bil dosti sam; obiskoval je majhne lokale da je tam spoznaval ljudi, njihove vrline in slabosti. Zato je bil tako velik v podajanju značajev. Pri skušnjah se je sprehajal za odrom, z rokami na hrb- tu in z nekoliko upognjeno glavo, dokler ni prišel čas njegovega nastopa. Le za en- krat se spominjam, da sva govorila mimo- grede mata več kakor navadno; primerjala Dasruffe za sSepe! sva tedanje ljubljanske teaterske razmere z zagrebškimi in — kakor se je pozneje izkazalo — oba sva sodila krivo. Rad je prihajal gostovat v Ljubljano. Pri krstni predstavi Cankarjevega »Jakoba Rude« je kot gost igral naslovno vlogo. Prišel pa je tudi kot »Vrban Debeluhar«. V letu 1902. je gostoval v »Krivoprisežniku«. Pred prvo svetovno vojno je bil nekaj časa tudi vodja slovenskih predstav v Ljubljani Takoj po vojni pa je gostoval kot Kantor in kot »Voznik Henschel« v novem dram- skem gledališču — se nato popolnoma pre- selil k nam in tu ostal za — vedno. ANTON DANILO IN AVGUSTA DANILOVA sta z rastjo in napredkom slovenskega gledališča od vsega začetka tesno pove- zana. Zasluge Antona Danila za razvoj naše drame se ne morejo dovolj oceniti. Igral je nešteto najrazličnejših značajev. Potoval in gostoval je po vseh naših odrih in težko bi se našel kraj, kamor bi ne bil prišel s svojim gledališčem V prvem letu svetovne vojne je ustanovil in vodil v Mestnem domu »Mali oder«. — Proslavil je tri umetniške jubileje: 25, 40 in 50 let- nico. Igral sem žnjim pri vseh treh jubi- lejih in prav v posebno čast mi je bilo. ko se je udeležil moje 25 letnice. — Iz prve dobe moje igralske poti vidim še danes gospo Avgusto Danilovo kot Kraljico Eli- zabeto v »Mariji Stuartovi« in v tolikih drugih vlogah. In da naglasim njeno po- sebno umetniško sposobnost, njen velik igralski dar. naj osvežim spomin na do- godek iz leta 1902., ko je nenadno obolela igralka Kreisova in je gospa Danilova pre- vzela ogromno glavno vlogo v »Analolo- vem dvojniku«, jo c1 poldneva do večera naštudirala in še i večer igrala. Bila je dvakrat v Anici5: in m "d Slovenci ši- rila našo umetnost. Kakor v mistično- le^o dobo gledam nezaj na večer 21. maja 1921. ko je gostovala v Mariboru v vlogi Jele v Vojnovičevem »Ekvinociju«; igral sem ž njo Slepega Vlaha. Na Danila in go- spo me vežejo najlepši spomini na moja začetniška leta v Ljubljani in na turneje, ki jih je vodil Danilo v letih 1903. in 1904. Ko gledam v tako odmaknjeno dobo na- zaj, mi prihaja pred oči naše potovanje po Bosni in Liki — vozil nas je mlad Bo- sanec od Bosanske Kostajnice do Gospiča — in vidim prostor na vasi, kjer »kod žarkog sunca momci i djevojke plešu ko- lo« — dogodek, ki mi je ostal v neizbris- nem spominu. Spominska plošča Ignacija Borštnika Anton ia Urejuje Davorin fiavijen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Vuanu — Za Narodno tiskarne d. d. kot Lekarnarja: Fran Jeran. — Za inaeratni dol Js m - m s I***«* Nekdanji velesejmi na šBlokah Vem. da bo ta ah oni pomislil: Bloke in velesejmi, kakor telička in konjsko sedlo! Pa bi se premislil, če bi mogel govoriti z raijnlcimi Popoviči, Javorniki in še starejši- mi ljubljanskimi mesarji pa tudi z mnogi- mi kramarji, klobučarji m naposled tudi z raznimi direktorji vrtiljačkov in celd cir- kusov. Toda kaj bi se štulil po nepotreb- nem, naj govore rajši suhi viri, pO- tem še-le pridem sam do besede! šetarji, da ne pozabim Istrijana, ki je vozil , na svojem preprostem vozu velik sod vin- skega kisa, hvaleč svojo robo: Kupite, do- | brega, hudega, kislega, kupite! Tudi ne smem pozabiti, da se je tisle dni ,' i ojedlo cele jerbase sladkega grozdja, iz i.aterega stiskajo rebuljo. zelena in tako slastna vina da človeka kar po grlu žgaee. Tudi razna zabavišča niso biia kar tako. Cirkus Fumagali starejši, razne kome! i je. vrtiljaki, čarovniki, 300 kil težka nedolžna deklica, Žid s svojimi vra goli jami... Ne smem pozabiti starega zobodera. P.e- šast je bil, rdeč v obrazu, bolne oči brez t trepalnic. V levici je nosil rdeče-pisan ro- I bec, v njem zarjavele klešče, v desnici za- krivljeno palico. Gorje, kogar je zagledal z zatečenim ali celo obvezanim obrazom. Ker s palico ga je potegnil k sebi. ga zgrabil z levico za vrat. z desnico mu pa segel v usta in — rsk! — zob je bil zunaj. Res da nI bdi zmiraj pravt ampak krvi je le nekaj odteklo ln nehaio je boleti Tarifa je pa bila pet starih krajcarjev za zob. Uradno so v teh starih časih sejmarili. kakor smo čult dva dni, v resnici so pa kolovratih po sejmišču, zlasti po gostilnah, panoramah, ob vrtiljakih in drugih »kome- dijah« kar po ves teden, posebno če je bilo znosno vreme. Zakaj na Bloški planoti ni redkost, da zapade o sv. Mihelu že prav izdaten sneg. Ampak glavnega še nisem povedal. Po- glavitna kupčija se je razvijala na živin- skem prostoru. Bloški voli — sivci, ne morda kak- šni kapini z neenakimi rogovi ali na- vadna suhljad z udrtimi lakotnicami — ti so bili že od nekdaj ponos , kmečkega gospodarja, zlasti pa nje- govih odraslih sinov. Na Dolenjsko so hodili in tam izbirali in zbrali same Lepe, mlade sivce z lepimi rogo- vi, jih gnadi v domače hleve in jih redih, dokler niso bili zreli za Triestina ali celo za Pajarca. Do 300 in še več takih volov so priredili in jih prignali za Mihelovo napro- daj. Par lepo rej enih volov ni dosegel cene 300 goldinarjev. Ce je ta ah oni gospodar zredil par volov, ki so vrgli čez 300. je bila to že reJkosrt. Seveda so bile tudi izjeme, j Tako se spominjam, da je eno tistih let ; prodal gospodar Lah par volov za 500 gol- ' dinarjev. Pravijo, da je odiasel človek lahko ležal na takem volu kakor na plevnici. če se ne motim, so bih ti voli prodani za In- dijo. Da ne pozabim, naj še omenim, da je še pred nekaj leti prodal Godič par volov, ki sta tehtala okoli 2.000 kil. ljubljanskemu mesarju Javorniku. Sam sem takrat govoril z Javornikom, ki mi je trdil, da jih je pla- čal menda po sedem dinarjev za kilo, da bo pa imel izgubo, ker je meso tako mast- no, da je polovica loja. Kaim naj dene loj?! Bog ve, če bi danes tudi tako izpraševal Dober sejem je bil na Mihelovo samo, če je prišel Triestin ali Pajarec. najboljši pa, če sta prišla oba. Takrat so odgnali — pre- den je stekla železnica Dunaj—Trieste — polovico živine, ki so jo nakupili, proti ju- gu. drugo polovico proti Ljubljani in od tam dalje. Ko je pa stekla železnica, so na- ložili na Rakeku po deset, tudi dvajset va- gonov za jug in skoraj toliko za Bavarsko in Tirolsko, nekaj malega morda tudi za Ljubljano. Na Bi kah je bila ob takih prilikah zna- na piislovica: če ni na sejmu Triestina ah Pajarca, ni sejma. Vprašajte na Dolenjs- kem, recimo v št. Vidu, Novem mestu ali v Stični, kaj bodo rekli o Bločanih. Če bo slcb sejem, bodo tožili, da ni bilo Bločana: Kjer ni Bločana, tam ni sejma! če tedaj prav na kratko ponovim, moram podčrtati, da so sejmi o sv. Mihelu na Blo- kah stari najmanj 500 let. da se je — vsaj prei desetletji še — piodalo veliko .število goveje živine, zlasti lepih pitanih volov pa tudi konj, da se je v tridesetih in več go- stilnah použila velika množina raznega me- sa, da so sejmarji in zlasti bloški mešetarji — to bi bilo namreč poglavje zase — popili cele polovnjake vina, fantje in dekleta pa obilico sladke razolije in da tedaj ti letni bloški sejmi o sv. Mihelu zares zaslužijo ime velesejma, pa naj bo pristnim ali ne- pristnim Ljubljančanom prav ali ne. Saj vem, da se jim bom strašno zameril. Pa naj se! Bloke in bloške velesejme sem pa le ovekovečil. Strmiški ANTON VEFOVČITK je bil izboren karakterni igralec, šaljivec na odru kakor v življenju. Igral je veči- noma realistično kmečke in komične vlo- ge, v katerih je bil nedosežen. Mogočna postava, prikupni organ, dobrodušnost, ki mu je prihajala prav iz srca, smeh. hu- mor in verelo razpoloženje: za vse to ga je občinstvo — bi rekel — oboževalo. Imel pa je navado, za katero mogoče niti sam ni vedel, da je med igranjem na odru, med poedinimi stavki skoraj neslišno iz- govarjal besedico »dobro«. Na to me je opozoril še Hinko Nučič v sezoni 1900-01, ko smo za »benefico« igralskega osebja igrali Schillerjeve »Razbojnike«. Ko je ne- koč prišel Verovšek med nas zelence-di- letante k vaji, da bi dal naši »umetnini« zadnji »blesk«, nas je »resno« opozoril, da se moramo za predstavo vsi obriti. Čeprav smo slutili, da nas vleče, smo ta nasvet dobrodušno sprejeli. Igral je pa tudi resne stvari: »Voznika Henschla-, »Sodnika Salamejskega«, »Kri- štofa Cernota« itd. Bil je prototip samega zdravja; ne spominjam se, da bi bil prej kdaj resno bolan. Umrl je 20 decembra 1914, star 48 let. Ce me opravek privede mimo današnje opere, postojim za trenutek in čakam, če se bo izza kakšnega vogala prikazal naš Tone — v salonski suknji in v črnem ši- rokokrajnem klobuku — da bi mi kaj po- vedal... Stoji pa tam samo njegov — kip. ki mu ga je — enako Borštniku — postavilo Združenje gledaliških igralcev leta 1921. ZOFIJA RORŠTNIK-ZVONARJEVA je odšla iz Ljubljane na angažma v Za- greb, nato v Sofijo in spet nazaj v Za- greb. Leta 1902. je prišla iz Sofije in go- stovala v našem gledališču kot Fedora. V Sofiji je imela kot tragedinja velike uspe- he. Med prvo svetovno vojno je živela v Ljubljani. Leta 1917.. ko je Milan Skrbin- šek sestavil majhen ansambL, ki je nasto- pal med kinopredstavami v sedanji operi, je sodelovala tudi Braštnik-Zvonar jeva. Enako je tudi kot gostja nastopala L 1918. na novo ustanovljenem slovenskem odru. Sedaj živi v Zagrebu. Pred 14 leti je bi- vala kot upokojenka v Mariboru. Tam je bil tudi v pokoju star teaterski entuzijast in znanec ljubljanskih gledaliških igralcev iz takratne dobe: Maksi L a u ran. On je sploh pomni, videl in slišal vse svetovne kapacitete tedanje dobe, znal na pamet de- klamirati verze iz teaierskih del Schiller- ja, Goetheja in drugih. Kadar pa je bil njegov god. tedaj je pripravil svojim pr jateljem poleg večerje vedno kakšn > »atrakcijo«, kakor je to sam naziva!. Ti- sto leto je bil povabil tudi Borštnik-Zvo- narjevo na svoje godovanje. Na povabilo mu je ona šaljivo odgovorila: »Dobro, pri- dem, če me s fanfarami sprejmete!« Na- šemu Maksu je prišlo to kakor nalašč, kajti »atrakcija« je bila tu. Njen šaljivi odgovor je sprejei šaljivo-resrua Dogovo- ril sem se bil torej z nekim godbenikom iz gledališča, mu preskrbe! kostum za sred- njeveškega trobentača in Borštnik-Zvonar- jeva je bila sprejeta — s fanfarami! To je bila »atrakcija«! Bil je nato lep večer, oziroma lepa noč, kakršne bi si tudi da- nes želel: miza je bila bogata vseh dobrot izbome kuhinje in kleti. Izvestja Muzejskega društva, letnik XVII, stran 43 izvajajo: »Leta 1477. marca 8. Du- naj. Cesar Friderik povzdigne trg Lož v me- sto, mu podeli novomeške mestne pravice, ribarstvo na Cerkniškem jezeru in okoliških vodah, preloži letni sejem o sv. Mihelu od bloške cerkve, ki je bila po Turkih požgana, semkaj (podčrtal poročevalec) in podeli...« V Letopisu Matice Slovenske 1871, stran 61. četrto poglavje, piše Janez Pasapat o Turieih na Kranjskem: »Medtem ko po- trebni oddelek (Turkov) naropano blago in vjeLe kristjane odžene v Bosno, se vrne drugi oddelek skozi Kočevje in Ribnico na Blcke in Cerknico, kjer povsod ropajo po več dni. Na dan sv. Lenarta (6. novembra 1476) se izgube čez Grobniško polje v Bos- no. tirajoč rad 20 tisoč glav živine s seboj. Kak« polom, kf.ikšno razdejanje! Ni bilo menda elružine, ki ni žalovala po svojcu, ki je bil ubit ah pa je ječal v težkih verigah pod oblastjo krutega nevernika. Ni bilo dru- žine, ki ni bolestno gledala na razvaline svo- jega imetja ...« Prihodnje leto (tedaj 1477, opomba pisca) je bil letni sejem o sv. Mihelu preložen v bližnji Lož (zračna črta okoli 7 km, op. pisca), ki je postal to leto mesto. Na Blo- kah ni moglo biti semnja, ker je bila cer- kev požgana, domovi razdejani in živina odgnana, v kolikor je niso poskrili. V arhivu knezoškofijskega ordinarijata n berem pod št. 32 f 4P2/130 od 9. januai^a 1821 poročita profesorjev teologije Daga- rina in Jerina o načinu, kako je bil 1821 jiuvno razglašen za nedeljo 29. septembra sejem na Blokah. Kakor poročata s- svojega službenega po- tovanja na škofijski ordinati jat, sta prišla iz Ljubljane na potu v Ribnico na Bloke in sicer v soboto, tedaj na dan pred sv. Miihe- iom. Radovedna sta bila, kak je ta sejem, ker sta o njem že brala v Valvasorju pa tudi, ker so jima ljudje pripovedovali, da ima svoje posebnosti. Pririla sta se skozi množico ljudstva, ki »ga je bilo vse črno«. Na strehi neke ute, katerih je bilo »za celo mesto v. je stal na pol gosposko, na pod kmečko oblečen človek, ki se je s strehe drl na vse pi-etege. Pod uto pa je stal naj- brž kak uradnik, ki je »goa*i sufliral«. Gor- nji je bil sluga, spodnji pa uradnik šneber- ske graščine. Med elrugim, kar sta slišala, sta si — baje skoraj dobesedno — zapomnila in poro- čala, kar ponavljam z vsemi morebitnimi napakami: >She vezh vam pufti Shneberfka Korne- lija vun klicat, de, k^r ta Shmihelfki fo- menj antizhe. b > dva dna dershau po navadi; danef zel' dan in jutro. — Pa jutro, je nedela, ne fmej nobeden prodajati ne sju- traj. kadar bo malha in Pridiga, ne ob de- tetih med Andohtjo, ne popoldne per ker- fhanfkim navuku; kdor bo takrat kaj pro- dajal. bo na shivotu fhtrafan. Jeft in fhe eden bomo šmeraj okoli hodih. Zhe bomo ktiriga prodajat dobili, šamerkajte, bo me- ni bol, ko njemu. Po pervi malhi pa noter do defete, po deleti do kerfhanfkiga navuka in po kerfhanfkem navuku le prodajajte. Noben ram ne more braniti, in ne bo branil, šomenj oba dva dni terpi. Sdaj pa dobre vole bodite, jejte in pite pa nime ne pošabite.« Profesorja sta odšla še tisti dan v Rib- nico. drugi dan sta pa. nazaj grede proti Ljubljani videla na sejmišču, da so ljudje »prihajali ves dan in gonili živino na sejem ter prodajali — na- vzlic prepovedi — ves dan, tudi med mašo in krščanskim naukom.« različno kramo, čevlji, klobuki, železjem in podobnim, na desni nad cesto in tja do podvrha Novskega hriba so pa bile saone gostilne na prostem. Vs>ka je imela svojo z žaganci in plahtami cbito in pokrito lopo, ob strani mogočni parizarji, na njih potav- njaki z vinom, pod vozom sodčki raznega žganja, esebito dišeče rozolije, ki je bila v tistih časih tam v veliki modi, v ozadja ku- hinja na prostem, velikanski kotli in svinj- ski lonci z govejim, svinjskim, telečjim in braivskim mesem. seveda tudi kuretine ni manjkalo. Po jerbasih velike skladanice ajdovca v beta zavitega, pa tucli rženegai, belega in maslenega kruha je bilo v izobilju. V si edini gospodar, gospodinj;,, natakarji in brhke natakarice z belimi pre'.pašniki. Ob lesenih, iz ž £amc zfcitih mizah pa pitje, petje, rn-Iivanje božjega vlnca, kri- čanje, pridušanje, bcgosprimljanta, krega- nje, ob poznih urah tudi neizogibni — te- pež. Tn takih gostiln smo n: šteli tisto leto nai trideset. Pr. -/iJo. da . i.i bi.o l:akšno leto še več. iz v di k a je v c'š..ne Elc.ške pla- note so se strni!i tiste dni p klicni in po- sili gostilničarji na r »vskl gmajni, da po- gostijo številne sejmarje, ki so prign i go- vejo živino, ker.je a.i drobnico naprodaj ali ra so prišli, da si kupijo žival, ki jo bodo čez zimo redili in z dobiim kupom spomla- di zopet prodali, ali pa so prišli očetje in matere s svojimi z- žonitev godnimi hčer- kami. la bi jim poiskali na sejmu priprav- nega, čim bolj petičnega ženina. Razen kramarjev, klobučarjev, čevljarjev so se znašli na sejmu tudi lončarji in re- peljami, pobiti, če sejem ne bi bil že takrat star in močno upeljan, se ne bi bil zanj bri- gal sam cesar, ki ga je — v stiski pač — moral preložiti za prihodnje leto 1477 v Lož. Sejem ni mogel biti kar kratko mata opuščen odnosno razpuščen, ker je bil za vso deželo in še daleč okoli velikega gospo- darskega pomena, torej nekak velesejem, kar bom pa poizkušal v naslednjem zgo- vorneje razložiti in dokazati. Nisem mogel iz virov ugotoviti, kedaj so takratna oblastva sejem o sv. Mihelu vrnila Blokam, vendar je verjetno, da že po nekaj letih, kakor hitro so se zopet vrnili mirnej- ši časi, da so pozi lali prž~ano cerkev in porušene domove, da je porasida zopet mla- dina in — živina. Zakaj brez slednje ni bi o pravdanskega sejma. Vsek.ko je ta sejem oživel kmalu po turških vpadih v še večji moči. Naj opišem ta bloški velesejm — zakaj tako ga bomo odslej m:>ival, pa naj bo nevoščljivim Ljub^nč.inom všeč a'i ne — kolikor mogoče nat nko in sicer izza leta 1880.. tedaj pred dobrimi 60 leti. Na nov '•:• gmajni — . še starejših časih je bii sejem na polju med F rc in Novo vaalo. v najstarejših pa za cerkvijo na hribu Vid- mu — na gmajni torej nai cesto, ki dži iz Ribnice in Loškega pot ka čez Novo vas proti Cerknici in Rakeku, tam je bilo ob- širno sejmišče, katerega levi del je bil do- ločen za živino, v središču za razna razve- drila, kakor vrtiljake in druge »komedije«, tik ob obeh straneh ceste so bili šotori z