PoStnlna plačana ▼ gotovini. leto 1X1, !M, 2)7. U imunom v foreh i decembra 1928. Ceno Din 1 SLOVENSKI izhaja vsak dan popoldne, izvzexn£i nedelje in praznike. _ Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popast po dogovora. Inseratm davek posebej. •Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi Se 0€ vračajo. Uredništvo: Knaflova uHca št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304. Strahovite podrobnosti ameriške potresne katastrofe Število človeških žrtev narašča od ure do ure - Potres, lava, ogenj in voda so uničili cele pokrajine - Škoda sega v milijarde — Newyork, 4. decembra. Potresna katastrofa, ki je zavzela Južno Ameriko, je po svojem obsegu in po strahovitem učinku ena največjih katastrof zadnjega desetletja. Kolikor se je moglo doslej ugotoviti, so cela mesta izginila s površja. Ostaili so samo kupi razvalin, ki so pokopale pod seboj nešte-vilne Človeške žrtve. Celotni obseg katastrofe in celokupno število človeških žrtev še tudi danes ni znano, ker so vzpostavi j ene le deloma zveze s potresnim ozemljem. Vesti, ki prihajajo iz posameznih pokrajin, pa beležijo grozne podrobnosti. Glasom zadnjih vesti je bilo samo v državi Chile ubiteh 300 oseb, nad 500 pa težko ranjenih. Pri tem niti niso všteti ranjenci, ki so ostali v zasilnih lazaretih in v domači oskrbi. V trgovskem središču Moree v severnem New-southwalesu je po potresu izbruhnil požar, ki je vpepelil 20 hiš. Le z največjim naporom so ogenj omejili, sicer bi bila katastrofa še večja. V Santiagu so se včeraj ves dan po* navijali manjši potresni sunki. V me? stu Talca, ki je popolnoma razdejano, so našteli doslej 108 mrtvih in 300 ra* njenih. Računajo pa, da je pod ruše* vinami pokopanih še najmanj dvakrat toliko ljudi. V mestu Achallan je jav* Veliki župan dr. Zrelec o zagrebških dogodkih Vmešavanje generalitete v agende civilnih oblasti — Konflikt med velikim županom in generalom Uzun-Mirkovicem. — Demisija dr. Zrelca še ni sprejeta. — Beograd, 4. decembra. »Vreme« objavlja naslednjo izjavo zagrebškega velikega župana dr. Petra Zrelca o proslavi 1. decembra in dogodkih v Zagrebu : »Bil sem čvrsto odločen, da se program svečanosti, ki so bile napovedane za lOIetnico ujedinjenja, izvrši v celem obsegu in naj se zgodi potem karkoli. Ko sem prišel pred stolno cerkev, sem bil obveščen, da se na stolpu katedrale nahajajo neke krpe, o katerih mi je bilo javljeno, da so jih razobesili neki demonstranti. Takoj sem odredil svojemu tajniku, naj se stvar odstrani in ker je bil že čas, za katerega je bila napovedana služba božja, sem pristopil h komandantu armije generalu Maticu ter ga pozval, naj odidemo skupno v cerkev. General g. Matic pa je izjavil, da ne gre v cerkev, dokler se ne odstrani ona krpa, ki se je zapela na cerkveni fasadi. Zastopal sem mnenje, da se svečanost mora vršiti, pa naj bi padale tud«; bombe. Ker pa se generaliteta ni dala pregovoriti, da bi šla v cerkev, sem odšel v cerkev sam s predstavniki civilnih oblasti.« »Po izvršeni službi božji sem odšel iz katedraile ter šel peš do pravoslavne cerkve. Tu sem se zopet sestal z generaliteta, ki se je baš tedaj pripravljala, da gre v cerkev. Pred vhodom v pravoslavno cerkev ie pristopil k meni komandant divizije general g. Uzun-Mirko v ić in z zelo ostrimi besedami apostrofiral mene ter šefa policije dr. Vragoviča, dolžeč naju za dogodke pred katedralo. Ker se nisem hotel prerekati z generalom pred občinstvom in pred ostalimi funkerionarii, nisem generalu Uzun-Mirkoviću ničesar odgovoril, temveč sem se po službi božji poslovil in takoj odšel v p:sarno ter telefoni; čno ministru notranjih del stavil na razpolago moje mesto, ker pač ne morem trpeti, da me generali brez vsake upravičenosti javno kritrzirajo. Minister notranjih del moje demisije ni sprejel na znanje, temveč mi je dejal, da bomo o tem razpravljali, ko pridem osebno v Beograd, kamor sem bal istočasno pozvan sfkupno s šefom policije dr. Vra-govićem.« Sporazumaška konkurenca med radikali in de- mokrati Na eni strani groze z najostrejšimi ukrepi, na drugi pa tekmujejo med seboj, kdo bi prvi dosegel sporazum z Zagrebom. — Beograd, 4. decembra. «Pol?tika» poroča, da se radikali okoli glavnega odbora zek) trudijo, da bi našli osnovo za sporazum z Zagrebom klftub zadnjim nezaželienim dogodkom. V gotovih političnih krogih se trdi, da tudi demokrati vrše poizkuse v isti smeri, o čemur pa varujejo strogo tajnost. Nadalje se trdi, da je sam Ljuba Davi-dović pripravrjen zastaviti svoje moči. da bi se našel način, po katerem bi se likvidiral « nesporazuma z Zagrebom. Politični krogi, ld to trdijo, omenjajo tudi demokratske zahteve, ki so jih te dni poslali dr. Korošcu, kakor tudi govor, ki ga ie imel Davidovič na večerji demokratskega odbora v palilulskem okraju. Ta govor tolmačijo kot uvod v novo akcijo, ki bi naj dovedila do krize vlade in tako otvorila pot, po kateri bi se morebiti mogk) priti do sporazuma. V dobro poučenih krogih se trdi, da se vrši sedaj med obema slavnima vladnima strankama, med radikali in demokrati, tarna taktična borba za to, kdo bo izmed niih prevzel vodstvo v bodoči situaciji. Kot potrdilo vsega tega se navaja rudi dejstvo, da se v vrstah radikalov okoli glavnega odbora pazljivo motri akcija demokratov z nzirom na sporazumevanje z Zagrebom. Zato posveča radikalski glavni ^dbor rudi manj pozornosti notranjim vprašanjem radikailske stranke, kar je tudi vzrok, da kfjnt) bivanju Ace Stano-ieviča v Beogradu ni novih važnejših momentov v borbi, ki se vodi med posameznimi radikalskimi frakcijami. Poučenih krogi tudi trdijo, da tudi muslimani uravnavajo svoje zadržanje tako. da bi mogli obvarovati svoje postojanke v bodoči situaciji. Na drug: strani se dr. Korošec, kolikor je to vidno, še vedno drži skupine Velje Vuki-čeviča, s katerim se je tako tesno zvezal z blejskim paktom, da se sedai ne more rešiti radikalskih spon. Stanje kralja Jurija nespremenjeno resno — London. 4. decembra. Zdravstveno stanje angleškega kralja je še vedno nespremenjeno resno. Temperatura, ki je tekom včerajšnjega dne že skoraj popolnoma popustila, je ponoči znova narasla nad 38. stopinj. Največjo skrb povzroča zdravnikom oslabelost srca. Že tekom včerajšnjega dne so moral? dati bolniku injekcije, ponoči pa se ie stanje tako poslabšalo, da so mu morali dati tudi manjše količme oks?gena. Splošna oslabelost vidno napreduje. Zdravniki so vso noč čuli ob bolnikovi postelji. Davf je b slabo in neredno. Pred bukln*^iamsko palačo so podnevi in ponoči zbrane velike množice, ki nestrpno nričakuie.io poročil o kraljevem zdravju. Maršal dvora ie odredil, da izvešajo pred glavnim vhodom vsako uro kratka poročila o razvoju kraljeve bolezni. V vseh cerkvah molijo za kraljevo zdravje. i j enih 30 mrtvih in 200 ranjenih. Do grozne katastrofe je prišlo pri Tenientu. Tam je počil ogromni vodovodni rezevoar, vsled česar je voda za* lila bližnji rudnik BrandensCopper. Vsi rudarji, ki so bili na delu — okrog 200 po številu — so utonili. Doslej so po* tegnili \z rudnika 18 utopljencev. Tudi iz vsem drugih krajev, s kate« rimi so že deloma vzpostavljene zveze, poročajo o številnih človeških žrtvah in izražajo bojazen, da se bo število žr* tev še potrojilo. Materijelna škoda jc neprecenljiva in sega gotovo v milijarde dolarjev. Protestna stavka na zagrebški univerzi Zagreb, 4. dec. Ker policija na zahtevo omladine ni hotela izpustiti iz zapora radi zadnjih dogodkov aretiranih omladincev, se je vršilo danes dopoldne na univerzi Jrvgo protestno zborovanje. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da se proglasi stavka, ki bo trajala vse dotlej, dokler policija ne izpusti aretirancev. Dijaki so takoj nato ta sklep izvršili in zapustili vsa predavanja. Preiskava v srednjih šolah, ki jo je odredil prosvetni minister radi sodelovanja srednješolcev pri demonstracijah, je danes končana. Ugotovljeno je, da so srednješolce prisilili omladinci k sodelovanju pri demonstracijah ter da so omladinci s silo preprečili udeležbo srednješolcev pri zapovedanih šol proslavah. Univerzitetne organizacije so istočasno podale izjavo, da so srednješolce omladinci fizično prisilili, da so zapustili šolske dvorane in se priključili demonstrantom ter da prevzemajo zato popolno odgovornost. Povsod vidijo komuniste Beograd, 4. dec. Sinoči ie na univerzi predaval ravnatelj beograjske drame dr. Branko Gavela o gledališču v sovjetski Rusiji. Dr Gavela je bil nedavno v Rusiji kot zastopnik našega gledališča na proslavi 201etnice moskovskega Hudožestvenega teatra. K njegovemu predavanju je prišlo zaradi tega veliko število poslušalcev, zlasti mladine. Ko je po predavanju občinstvo odhajalo, je policija aretirala 10 udeležencev, ki jih dolži, da so med predavanjem razširjali komunistične knjige. Drage proslave na stroške ljudstva Beograd, 4 dec. Kakor poroča »Politi-ka<, je bil po sobotnem odkritju spomenika kralju Petru v Bečkereku prirejen delegacijam banket. Vršilec dolžnosti mestnega župana Stajic je pozval na banket zastopnike vsake skupine občinskega sveta v Velikem Bečkereku, med njimi tudi tri člane skupine samostojnih demokratov, ki imajo tamkaj veČino. Na povabilo je predsednik krajevnega odbora SDS v Vel. Bečkereku dr. Matic odgovoril, da samostojni demokrati nimajo ničesar proti proslavi spomina kralja Petra, velikega Osvoboditelja, ne morejo pa se udeležiti banketa, na katerem so predstavniki sedanjega režima Dragiša Cvetković, Svetislav Rajič in predsednik okrnjene Narodne skupščine Ilija Miha;lo-vič. Banketa se tudi zaradi tega ne morejo udeležiti, ker stane samo ena riba za banket 1000 Din, ki bi jih morala plačati ob. Čina, česar ne morejo odobravati. Zanimiv proces v Parizu Pariz, 4. decembra. Prihodnje dni se bo vi Šil pred pariškim sodiščem zanimiv proces o tožbi črnogorskega princa Danila Petroviča proti neki francoski filmski družbi. Družba je svoječasno izdelala film po znani opereti »Vesela vdova«. čigaT scene se odigravajo na črnogorskem dvoru. Princ Danilo smatra, da je s tem žaljena bivša črnogorska dinastija ter zahteva odškodnino v znesku 500.000 frankov. Nemški poslanik t Rimu bo odstopil Berlin, 4. dec. Nemški poslanik v Rimu Sthamer namerava baje odstopiti. V tem primeru bi prišel angorski poslanik Nadolnv v Rim, rimski poslanik Neurath pa v London. Anglija in izpraznitev Potenja Nemčija sicer še ni izpolnila vseh svojih obveznosti, vendar pa fe Anglija za predčasno izpraznitev zasedenega nemškega ozemija — London, 4. decembra. Na seji spodnje zbornice je bilo stavljeno na zunanjega ministra Chamberlaina vprašanje, ali je angleška vlada mnenja, da je Nemčija izpolnila vse obveznosti, izvirajoče iz Čl. 431. versaille-se pogodbe in ali more navesti določbe pogodbe, ki jih Nemčija ni izpolnila. Chamberlain je v svojm odgovoru naglasa!, da je to vprašanje interpretacije pogodbe kakor tudi juridičnega značaja. Angeška vla-da je mnenja, da Nemčja ni iipolnila vseh obveznosti člena 431. mirovne pogodbe in da nima pravice zahtevati izpraznitve Porenja pred potekom v mirovni pogodbi določenega roka. Glavna točka, ki je Nemčija ni iz- polnila, je reparacijsko vprašanje. Angleška vlada je mnenja, da bi bila Nemčija upravičena zahtevati predčasno izpraznitev Porenja edinole v slučaju, če bi popolnoma že izpolnila vse reparacijske obveznosti. Ne zadostuje, da plačuje Nemčija redno tekoče reparacijske obroke. Člen 429. mirovne pogodbe predvideva postopno izpraznitev Porenja vsakih pet let v slučaju, da Nemčija vestno izpolnuje določbe mirovne pogodbe. Končno je izjavil Chamberlain, da bi angleška vlada pozdravila brzo izpraznitev To-renja, ne oziraje se na pravico bivših zaveznikov, da nadaljujejo zasedbo Porenja do po mirovni pogodbi določenega termina. Likvidacija porurskega mezdnega konflikta Oba tabora sta pristala na posredovanje nemškega notranjega ministra. — Delo bo danes obnovljeno, — Končna odločitev bo padla še ta teden, _ Berlin, 4. decembra. Nemška zveza kovinskih delavcev je sklenila s 25 proti 14 glasovom naprositi državnega notranj. ministra Severinga, naj prevzame vlogo posredovalca v porurskem sporu. Temu sklepu so se tekom včerajšnjega popoldneva pridružili tudi krščanski kovinski delavci in nekatere druge delavske skupine. Smatrati je, ra e s temi sporazumnimi sklepi perujski spor načeloma poravnan. Z o žirom na spremenjeni položaj je zveza delodajalcev sklenila zopet otvoriti obrate ter jih ustaviti le v okviru možnosti obratovanja. Obenem je sklenila ukiniti izprtje. Državni notranji minister Severing je danes odpotoval v Porurje, da temeljito prouči Zasedanje ameriškega kongresa Washington, 4. dec. Danes se je sestal 70. kongres k zadnjemu zasedanju. V političnih krogih menijo, da bo Pri tej priliki sprejet zakon o farmerjih. Kakor znano, je novoizvoljeni predsednik Hoover obljubil posebno zasedanje novega kongresa po 4. marcu, ki nai bi prevzel rešitev zakona o farmerjih. Novela o križarkah. ki je bila v poslanski zbornici že sprejeta, bo najbrže prodrla po ostri debati tudi v senatu. Najvažnejši predmet, Kellogova pogodba, čije ratifikacija v sedanjem senatu še ni zagotovljena, najbrže ne bo prišel v razpravo. Večii del zasedanja, ki je preračunano na 10 tednov, bodo izpolnile več ah manj važne debate. Po sprejemu proračuna bodo najbrže vsi novi zakoni prepuščeni novemu senatu. Korupcijska afera v Turčiji Angora, 4. dec. Pri zamenjavi starih nov-čanic z republikanskimi so odkrili veliko poneverbo. Mesto pričakovanega prebitka v višini 20 milijonov turških funtov so ugotovili 1 milijon primanjkljaja. Pojav tolmačijo edino tako, da so bančni uradniki dali po odvzemu zopet stare novčanice v obtok. Medicinalni svetnik zastrupil svojo ljubico Berlin. 4. dec. Veliko senzacijo je vzbudila vest iz Burgena ob Renu. da je medicinalni svetnik dr. Richter osumljen, da je s čokolado zastrupil svojo ljubico, neko ločeno ženo. V nedeljo je zdTavnik odpotoval v Bonn ter pustil doma škatljo čokolade. Mortensova je čokolado užila, se kmalu počutila slabo in ne dolgo potem Naša nova podmornica Povodom našega narodnega praznika je bila v Nantesu spuščena v morje naša nova podmornica «Smeli», prva, ki smo jo naročili v Franciji. Slavnostnemu aktu so prisostvovali poeg naših predstavnikov v Parizu mnogi francoski odličniki. Našim mornariškim častnikom Slavonisu Ulmanskemu. Mišku Funiču in Boži-daru Martiricu je bilo izročeno odlikovanje častne legije, nakar so trije duhovniki izvršili blagos'ovi-tev nove podmornice. Opoldne se je vršil velfk banket. Akcijski radij nove podmornice iznaša 7000 milj. To se pravi, da lahko ab-solvira pot od Nantesa do Newyorka, Iz ljubljanske kronike Ljubljana. 4. decembra. Okrog prvega in začetkom meseca so kaj podjetni žeparji. Ne hodijo pa po sejmih in tudi ne kradejo po Vodnikovem trgu, marveč so si izbrali gostilne. Zeparji namreč smernice, ki naj bi odločale v sporu kovinske industrije. Delodajalci bodo ministru predložili knjige, da mu dokažejo, da gre za gospodarski eksistenčni boj kovinske industrije. Pričakovati je, da bo minister najpozneje koncem tega tedna odločil o sporu. Medtem so bili delavci z letaki obvščj-ni, da je izprtje ukinjeno in da jutri zopet lahko pričnejo z delom. Zopetna ustavitev se bo vršila le sporazumno, ker so nekatere produkcijske panoge medsebojno odvisne, tako, da je mogoče delo obnoviti le postopoma. Nemško časopisje je z rešitvijo porurskega konflikta izredno zadovoljno in povdarja, da bi se morali tudi drugi mezni konflikti rešiti mirnim potom. prav dobro vedo, da je okoli 1. v gostilnah zelo živahno in da tudi marsikateri gost ls prerad pogleda pregloboko v kozarček. In kadar ga ima nad mero, prične s svojim poslovanjem žeparji, zakaj v kalnem je lahko ribariti. O žeparski agilnosti pričati dve drzni žepni tatvini, ki sta bili izvršeni v gostilnah. Tako je v Milkovičevi gostilni na Vidovdan-ski cesti v nedeljo popival trgovski potnik Stanko P. Pogledal je malce pregloboko v kozarček in ves omamljen je naposled zaspal Drugo jutro ga je precej bolela glava. Še bolj ga je pa bolela, ko je opazil, -ia je iz žepa izginila listnica, v kateri je bdlo 1200 Din gotovine. Prijavil je tatvino policiji, ki se zdaj zanima za nekega natakarja, ki je baje že močno vinjenega Stanka zvečer \ef navdušen objemal Slično smolo je imel strojevodja Leopold J. Ta je pil v Mullerjevi gostilni v Janševi ulici. Dobra kapljica je storila svoje in kmalu je bil J. pošteno v >rozcah<. Tudi njega je pri streznenju bolela glava, zakaj ugotovil je, da mu je izginila listnica s 1800 Din, za nameček in za spomin si je pa tat obdržal tudi njegovo uro z verižico, vredno 500 Din. J. seveda nima pojma, kdo ga je okradeL Tudi drugi tatovi niso mirovali. Tako je nekdo včeraj popoldne odpeljal kolo zidarju Josipu Verbiču izpred gostilne pri »Levu< na Gosposvetski cesti. Kolo je bilo znamke >Jugo<, vredno 1200 Din. Hišni posestnici Mariji Balohovi, stanujoči v Knezovi ulici, je bila z vrta ukradena rjuha, vredna 75 D ju, a strojniku Jožefu Magerlu je nekdo ukradel 150 Din vrednega domačega goloba Včeraj smo poročali o nesreči, ki se je pripetila v tovarni >Saturnus<: na Selu. Stroj je med delom zagrabil delavko Ivanko Le-ben za levo roko in ji zmečkal štiri prste. Nesrečnemu dekletu so morali v bolnici vse štiri prste odrezati. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize : Amsterdam 22.815 — 22.875 (22.845), Berlin 13.54 — 13.57 (13.555). Bruselj 0 — 7.9094, Budimpešta 0 — 9.9202, Curin 1094.1 _ 1097.1 (1095.6), Dunaj 7.9827 — &0127 (7.9977), London 275.52 — 276.32 (275.92), Newyork 56.78 - 56.98 (56.06), Pariz 0 — 222.29, Praga 168.10 — 168.98 (168.58), Trst 0 — 297.75. Efekti : Celjska 158 — 0, Ljublj. kred. 125 zaklj., Praštediona 920 — 0, Kreditni zavod 175 — 0. Vevče 110 — 0, Ruše 260 — 280, Stavbna 56 — 0, Šešir 105. Les: Tendenca nespremenjena. Zaklj' čeni so bili 3 vagoni nežamanih plohov. Deželni pridelki: Tendenca i spremenjena. Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA ROR7A. Devize: Amsterdam 22.84. Dunaj 799.7. Berlin 13.555, BudimoešMa 9.92, Milan 297 7 London 275.92, Newyork 56.88. ParLz 222.Jt Prajja 168.58. Curih 1095.6. Efekti: Vojna Skoda 435 INOZEMSKE RORZE. Cttrih: Beograd 9.124, Dunaj 73, Budimp šta 90.5, Berlin 123.7. Priga 15.385. Milan 27 165. Pariz 20-29, London 25.185, Newyork 519.03. Strma 1 •s t; OVFNFSfC? NAROD« dne 4. decembra 1928. Stev '77 Gospodarski položaj Slovenije Poročilo g. dr. Frana Windischerja na zborovanju Centrale industrijskih korporacij. V četrtek, 29. novembra, se je vršilo v Beogradu zborovanje Centrala industrijskih korporacij, na katerem je poročal podpredsednik g. dr. Fran Windiscber o gospodarskem položaju Slovenije. Ker je to poročilo vseskozi zanimivo in ker je v njem točno izralen naš gospodarski položaj, ga priobčujemo v celoti. >Političaa tenzije, ki preti postati stalna, vpliva zelo neugodno na gospodarski položaj in iskrena želja naših gospodarskih krogov je, da preneha kriza pameti in da pride čimprej do pomirjenja. V sedanjih razmerah trpi naš kredit v inozemstvu in naravnost čuditi se moramo, da posledice preostre politične borbe za naše gospodarstvo niso se težje. Gospodarski krogi, zlasti naša industrija, iskreno želi, da bi zavladalo v naši javni upravi več smisla in razumevanja za štedenje. Gospodarski krogi obžalujejo, da se njihovi nasveti premalo upoštevajo in da se često celo dogaja, da jim politični činitelji zamerijo, Če se upirajo navijeniu že itak neznosnega davčnega vijaka. V Ameriki in v zapadnih državah, kjer imajo mnogo izkušenj in kjer vlada v primeri z našo državo blagostanje, vidimo, da polagajo veliko važnost na sodelovanje z gospodarskimi krogi. Pri nas so pa razmere baš nasprotne in kmalu bomo tako daleč, da naši gospodarski krogi celo v svojih stanovskih zastopstvih in na svojih stanovskih zborovanjih ne bodo mogli izraziti svojega stališča, ne da bi bili izpostavljeni šikauam. Treba je zlasti naglasiti željo, da bi izkušeni predstavniki našega gospodarstva aktivneje sodelovali v javni upravi Gopodarskih interesov ne smemo več zapostavljati, sicer bo rele v naši blaženi držav** vse zamujeno. Industrija zahteva in zasluži spoštovanje in upoštevanje državne in avtonomne, zlasti pa oblastne samouprave, čije glavna naloga je ekonomska. Nam je potrebno ustvarjajoče delo. ki bi zboljšalo razmere in nudilo ljudem več zaslužka, da bi jim ne bilo treba iskati kruha v inozemstvu. Industrija je polna dobre volje in razumevanja za delo naše mlade oblastne samouprave, zato pa leli, da bi tudi sodelovala v njenem ustvar-jajočem delu. Pač pa zahteva, da se kot faktor velikega pomena primerno upošteva. Gospodarstvu mora tudi oblast nuditi priliko, da lahko ščiti svoje interese isi tolmači svoje stališče vsaj v vprašanjih, ki zadevajo njene življenske interese. V demokratični državi se industrija ne more slepo pokoriti. Lanska žetev nas ne more zadovoljiti. Poleg žita. ki igra pri nas neznatnejso vlogo nego v rodovitnih krajih naše države, smo pridelali tudi manj krompirja, fižola, sena, sadja in vina. Posledice slabe letine in oslabljene kupne moči kmetskega prebivalstva čutita trgovina in industrija posredno in neposredno ne samo pri razpečavanju blaga, ki ni nujno potrebno, marveč tudi pri najnujnejših življenskih potrebščinah. Lesna industrija je imela pred tedni dobro konjunkturo. Doma in v inozemstvu je bilo dovolj posla in poleg napredovanja naših neposrednih poslovnih zaključkov je porastel tudi izvoz zlasti v Grčijo in Levant. Lesna trgovina in industrija je za Slovenijo gospodarsko zelo važna panoga in njen ugodni položaj je znatno osvežil gospodarsko stanje. Kriza v železniškem prometu je pa o\i-rala živahnejše trgovsko poslovanje, ki *e je zadnje čase radi slabše konjunkture v gradbeni stroki znatno poslabšalo. Pomanjkanje vagonov je Čutila močno tudi industrija premoga, ki zato znatnega dela izgubljenih poslov ne more nadomestiti z naknadnimi dobavami. V izvozni trgovini industrija premoga ne more čez klanec. Iz Broda poročajo, da se je odigrala v občini Grabarin strašna rodbinska tragedija. Seljak Ferenčević je umoril s sekiro svojo ženo in smrtno ranil svojega 131etnega sina. Po krvavem zločinu si je sodil sam. Šel je pod streho ter /se obesil. Zločin je prvi odkril Feren-čevičev brat, ki je prišel baš tedaj na obisk. Dolgo je trkal na vezna vrata in ker ni bilo nikogar na spregled, je vdrl v hišo. Našel je ženo in brata že mrtva, 13 letni sin se je pa boril s smrtjo. Ležal je nezavesten v postelji s strašno rano na fflavi. Otroka so odpeljali v bolnico. Zdravniki so izdavili, da so rajne smrtne in ni upanja, da okreva. Kako ie prišlo do strašnega zločina, nihče ne more pojasniti, če se deček ne zave in izpove, kako se je zločin pripetil, bo ta krvava rodbinska tragedija za vedno nepojasnjena. Fe-renčević je bil drugače marljiv in dober seljak. Poznali so ga kot treznega in vestnega družinskega očeta. Živel je z ženo v najboljših odnosa jih. Zato se sodi, da je izvršil grozno dejanje v duševni zmedenosti. ★ Pred leti je vzbudila afera francoskega poročnika Carlierja v naši javnosti veliko pozornost. Znano je, da je bil poročnik obdolžen, da je umoril v beograjskem hotelu «Palace» svojega tovariša, švicarskega trgovca Iselio. Spala sta skupno v isti sobi. Nekega mtra so Iselia našli umorjenega v sobi. Policija je takoj aretirala Carlierja, kri te seveda zanikal vsako krivdo. Vse je oa kazalo, da je on morilec. Beograjsko sodišče ga je obsodilo na 20 let ieče. Pozneje je bil pomiloščen na 10 let ječe. Od te kazni je odsedel polnih 5 let v beograjska glavnjači. Sedaj jav- Gradbena delavnost je bila v naših gospodarskih središčih zelo živahna. Poleg nekaterih večjih javnih zgradb, kakor Poštne hranilnice, Pokojninskega zavoda in Delavske zbornice je bilo zgrajenih tudi mmgo manjših poslopij in stanovanjskih hiš. Industrije, ki so posredno ali neposredno v zvezi z gradbeno delavnostjo, kakor opekarne, tovarne peči in cementa, so bile dobro zaposlene, pač pa se Često čujejo pritožbe, <«a odjemalci zakasne s plačili. Železna industrija je glede na težko inozem. konkurenco, ki posluje pod ugodnejšimi pogoji in ima po svoji zemljepisni legi ugodnejši transport, glede cen v neugodnem položaju, vendar pa lahko dela v širšem obsegu noge prejšnja leta. Ugoden je položaj tekstilne industrije, ki dobro napreduje in se izpopolnjuje. Pri prodaji blaga je potrebna velika opreznost. Trgovci so postali radi velikih izgub v kreditiranju mnogo opreznejši. Papirna industrija težko pričakuje, da stopi v veljavo pogodba z Avstrijo. Preglavice ji delajo visoke tovornine na celulozni les in celulozo. Produkcija rotacijskega papirja je znatno padla in znaša komaj četrtino prejšnje produkcije. Industrija umetnega gnojila skuša s sistematično propagando razširiti tržišče v naši državi, kjer je potrošnja zelo majhna in mora kemična industrija te stroke štiri petine svoje proizvodnje izvažali, kar pomeni težko konkurenco z izdelki drugih držav močnejše kapacitete. .Lesna industrija je bila dovolj zaposlena in je dosegla v izvozu večji kontingent. Industrija Čevljev napreduje težko in ima zelo ostro konkurenco na domačih tržiščih. Mlinska idustrija je predmet našega stalnega zanimanja. Izkorišča samo četrtino svoje kapacitete in ne more iz stagnacije. Industrija življenskih potrebščin je tudi v neugodnem položaju in ne more uspešno konkurirati v konkurenčni borbi. Elektrifikacija se je začela v Sloveniji lepo razvijati in ima dobre izglede za nadaljnji napredek. Neugodno vpliva na to industrijo taiksa za porabo električnega toka. Odprava te takse, kakor tudi takse na potrošnjo premoga je neobhodna ekonomska potreba. Žalosten je položaj industrije piva, Id je kljub vročemu poletju v proizvodnji in pro daji ponovno občutno nazadovala. Bati se je. da bo industrija piva in alkohola stalno nazadovala, če ostane v veljavi sistem prevelikega obdavčenja, ker konzum radi pojemajoče kupne moči občutno nazaduje. Obstoj industrije alkohola in piva ogroža tudi okolnost, da so na relativno majhnem ozemlju davki in doklade zelo različni, kar povzroča vedno večje tihotapstvo. Nevaren sovražnik te industrije je davka prosta žganje-kuha, odnosno žganje, ki pride v promet brez trošarine. Gospodarski položaj Slovenije zdaj ni ugoden. Razmere so težke, toda zdaj, pred lOletnico našega ujedinjenja, lahko z veseljem ugotovim, da vlada v naših gospodarskih krogih ljubezen do države in neomajna volja, da posvetimo tudi v drugi dekadi svoje najboljše moči smotrenemu gospodarskemu napredku za blagostanje naše države, četudi država napram gospodarskim krogom doslej ni pokazala dovolj razumevanja. Utr jevanje gospodarstva je po našem mnenju utrjevanje odporne sile naše države. Končni cilj vsakega gospodarskega dela mora biti blagostanje države, ki naj nam bo v vsem in povsod srečna domovina. Industrijalci v Sloveniji vemo, da je gospodarstvo zelo važen faktor v državi, ki ga je treba skrbno negovati, dasi je gospodarstvo tu radi države in ne država radi gospodarstva. Ijajo iz Beograda, da je krali podpisal ukaz, s katerim se poročnik Carlier vnovič pomilosti. Odpuščen mu je še ostanek kazni. Ko so poročnika obvestili o pomilostitvi, je bil vidno vzirčen. Vest o pomilostitvi ie vzbudila v Beogradu veliko senzacijo, ker je svoje-časno ves beograjski tisk obširno poročal o umoru v hotelu «Palace». kakor tudi o procesu profci francoskemu rx>rocniku Carlierju, ki ie bil kljub sijajnemu zacT>voru obsojen na p^dlaei indicii. Po Beogradu krožijo vesti, da so francoske vojaške oblasti prepričane, da fe bil poročnik po nedolžnem obsojen ter ga nameravajo sprejeti zopet v armado. V nedeljo je dosDel iz Budimpešte v Zagreb z avtomobilom trgovec De sider Prinz. Avtomobil je vodil nie^ov Šofer Jeno Sudy, rojen g. 1907 na Madžarskem. Ko sta prišla v Zagreb, je trgovec od/Šel snat v hotel «Esplanade». šofer ic pa odšel z avtomobilom v garažo v Gajevo ulico. Legel ie kar v garaži v avto in zaspal, šoferju je trgovec naroČil, naj pride Dred 8. uro v ho-tdl in naj ga zbudi. Trgovec se je pa naslednjega jutra zelo čudil, da šofer-ia ni bilo. Čakal ga ie zaman celo uro. Naposled je odšel sam v garažo, da vidi, kaj se je šoferju pripetilo. Našel je v garaži šoferja v avtomobilu, pokritega z odejo. Hotel ga je zbuditi in ga je stresel, toda šofer se ni gantl. Trgovec ie poklical druge šoferje, ki so odpeljali nezavestnega Stidija v bolnico. Spotoma se je šofer še nekolikokrat stresel, potem ie pa izdihnil. Zdravniki so ugotovili, da se je zastrupil s plinom, ki je uhajal vso noč iz odprtega ventila v motorju. Iz Novega Sada porocaju, da je preiskovalni sodnik novosadskega okrožnega sodišča dr. Tomislav Novak odredil, naj se iz zaporov tamošnjega sodišča izpusti znani glavni junak največje in najbolj umazane korupcijske afere, kar jih je bilo doslej v naši državi, Dragotin Dinić. Nadalje je preiskovalni sodnik izpustil iz zaporov soprogo zemunskega tovairnarja Alico Kisch, ki je bila osumljena, da je imela zveze z vohunom Dini čem, pozneje se je pa baje izkazalo, da je nedolžna, oziroma, da ni razlogov, da bi sedela še naprej v preiskovalnem zaporu. Soprogo je aretirala pred tednom zemunska policija na odredbo preiskovalnega sodnika dr. Novaka. Dinić je bil izpuščen, ko je položil kavcijo 200 tisoč dinarjev. Tako se bo mogel zagovarjati na prostem. Vse kaže, da je vendar uspelo potlačiti veliko afero samo zato, ker so bile v njo zapletene razen Dini ća še nekatere druge osebnosti z visokimi zvezami. ★ Iz Osijeka poročajo, da so se množile zadne čase tatvine v manjše podeželske cerkve v osiješki okolici. Neznani zlikovci so okradli tudi kapucinsko cerkev v Osijeku. Taitu pa, ki se je očividno specijaliziral za cerkve, ni bilo mogoče izslediti. Predsnocnjim je pa cerkovnik gorenjegrajske cerkve slišal sumljiv šum v cerkvi. Stekel je na stražnico in poklical dva stražnika, ki sta šla z njim v cerkev. Preiskali so vse kote in naposled našli tatu skritega pod klopjo. Oborožen je bil z nožem in bil pripravljen, da napade vsakega, ki bi se mu približal. Ko je pa opazil, da sta tudi stražnika oborožena, se je predal. Izjavil je na stražnici, da se piše Josip Tenkovič in je rodom iz Požege. Priznal je številne tatvine v cerkve v osiješki okolici. Vlomil je tudi v kapucinsko cerkev v Osijeku. Tenkovič je bil že dvakrat občutno kaznovan zaradi tatvine. Policija sumi, da je oropal rudi nekega Američana na postaji v Kapeli. Izročili so ga osiješkemu sodišču. V Zagrebu se je pripetil včeraj žalosten dogodek. Na Putinah si je hotela končati življenje zaradi bede in bolezni komaj 17 let stara Marija Karalinić, ki je izpila večjo količino ocetne kisline. Živela je v veliki bedi in je bila razen tega še težko bolna na pljučih. Bila je zaposlena v neki tovarni. Zaradi bolezni pa je morala službo pusti-ti. Nekaj časa se je zdravila pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Toda tudi tu so ji kmalu odpovedali pomoč. Tako je ostala sama in popoloma zapuščena. Obupala je in sklenila, umreti. Kupila je strupa in ga izpila. Sosedje so na njene klice prišli in ji nudili prvo pomoč ter poklicali rešilni voz, ki je mlado samomorilko odpeljal v bolnico. Zdravniki so izjavili, da je njeno stanje brezupno. Cenjenemu občinstvu in gg. trgovcem v vednost Zveza privatnih nameščencev Jugoslavi* le nam je dostavila sledeče pojasnilo: V vprašanju, ali naj bodo trgovine na Miklavževo nedeljo 2. t. m. odprte ali ne, se je pojavil spor med nameščenci in Gre* mijem trgovcev. Da se ta spor ne bo na* pačno tolmačil, smatramo za svojo dolž* nost, da vzTok in potek tega spora javnosti pojasnimo. Po predpisih zakona o zaščiti delavcev in uredbe o delovnem času je razen zasil* nih, vsako drugo delo v trgovinah ob ne* deljah in prepovedano in kaznivo. Toda v izjemnih slučajih se delodajalci in name ščenci lahko medsebojno dogovore, da se bo delo v nedeljo vršilo. Tak sporazum mora pristojna oblast potrditi. Tudi za Miklavževo nedeljo bi se moral skleniti tak sporazum. Načelstvo Gremija trgovcev je zaprosilo g. velikega župana, da dovoli obratovanje v nedeljo 2. t. m. G. veliki župan, ki je vezan na zakonite predpise, tega dovoljenja ni dal, temveč je Gremiju priporočil, da se sporazume z na* mešČenci v tej stvari. G. veliki župan je iz« javil, da je pripravljen v takem slučaju do» pustiti odpiranje trgovin na Miklavževo nedeljo, t. j. v slučaju, da se sklene spo* razum. Načelstvo Gremija trgovcev teh navo* dil g. velikaša župana ni upoštevalo, temveč je brez vednosti in privoljenja nameščen* ske organizacije pobliciralo obvestilo, da so trgovine v nedeljo 2. t. m. lahko cel dan odprte, ter da se sme pomožno osobje upo* rabiti za delo. S takim obvestilom je bilo delo v nedeljo vsem nameščencem kratko. malo diktirano in s tem pogažene njihove osnovne pravice, ter vse zakonske določbe o zaščiti nameščencev. Zveza privatnih na* meščencev je zato odposlala v petek 30. no« vembra k g. velikemu županu deputacijo, ki je zahtevala, da se izvrše zakonite določbe o nedeljskem počitku. To je g. veliki župan deputaciji obljubil m ji obenem zo» pet priporočil, da poskusi doseči z Gremi* jem tozadevni sporazum. Gremij trgovcev je navzlic temu prote* sru vztrajal na svoji odredbi. Večina trgo* vin je bila v nedeljo res odprta in name* ščenci pod pritiskom okolnosti primorani k delu. Radi kršenju zakona o zaščiti de* Iavcev je Delavska zbornica na zahtevo na* meščencev vse trgovce, ki so v nedeljo za* poslili pomožno osobje, prijavila pristoini oblasti. Ako bodo oblasti postopale po zakonitih predpisih, bodo vsi naznanjeni tr* govci občutno kaznovani. Povdarjamo, da bi se v slučaju, če bi Gremij trgovcev pravočasno predlagal v tem vprašanju sporazum, tak sporazum pod primernimi pogoji tudi dosegel. S svojim protizakonitim postopanjem je Gremij tr* govcev prisilil Zvezo privatnih nameščen* cev, da zavzame strogo na zakonu osnova* no stališče in se vrže v boj za obvarovanje z zakonom zajemčenih pravic nameščen* cev. Ako bi Gremij postopal drugače — v smislu navodil g. velikega župana — bi ves ta od njega — Gremija — izzvani boj iz* ostal. Cenjeno občinstvo in gg. trgovci bodo po tem pojasnilu razumeli, da smo popol* noma opravičeno oatro, toda v očigled postopanju načelstva Gremija trgovcev še vedno mnogo preblago nastopili proti kr* šenju zakonitih predpisov. Ne zahteva o ničesar drugega, nego polno izvrševanje z zakonom zajamčenih nam pravic in te pra* vice se nam morajo dati. če se res nahaja* mo v državi, kjer zakon še nekaj velja. Renegat dr. Mravlag obsojen Pred vojno je igral v Mariboru važno vlogo odvetnik dr. Mravlas. Dasi sin slovenske matere, je sovražil strupeno vse, kar je bilo slovenskega. Bil je član »Sud-marke«, imel je glavno besedo pri »Volks-ratu« in sploh se je uspešno uveljavljal na polju renegatstva in protislovenskega delovanja. Ob prevratu je moral pobrati šila in kopita. Preselil se je v Celovec, kjer je otvo-ril odvetnško pisarno.. Mislil je, da bodo tudi v Celovcu zanj vedno zlati časj in zato si ie kupil veliko posestvo. Sprva se ie zdelo, da bo mož, kj se je vedno znal riniti v ospredje, tudi v Celovcu zaslovel, toda kmalu se je pokazalo, da je odigral. Ves njegov trud, da si pridobi stranke in klijentelo, je bil brezuspešen. Celo Nemcj so se ga sramovali. Njegova pisarna ni uspevala in zato se je lotil kupčije in špekulacij. Par ponesrečenih špekulacij ga je prisililo, da je delal doLgove, ki so ga končno pognali v konkurz. 16. novembra se je dr. MravJag zagovarjaj pred sodffščem v Leohnu in sicer radi hudodelstva poneverbe, goljufije in lahkomiselnega konkuTza. Obtožnica lu je očitala, da je poneveril strankam, čijih pravni zastopnik je bil, ogromne zneske. Tako je oškodoval Gizelo Westenhold za 150.000, Doro Kalajmunniecki za 17.000, Marijo Hau-ser za 24.000 šilingov in za razne vrednostne papirje, dalje je osleparil banko Ehrfeld v Celovcu za 20.000 šilingov in banko štaj. posojilnic v Gradcu za 25.000 šilingov. Pa ne samo to. Obtožnca mu tudi očita, da Je od leta 1924 dal'jc napravil štiri in pol milijarde dolgov. Dr. Mravlag se je znal spretno zagovarjati. Slikal in obdaJ se je z glorijolo mu-čeništva ter izjavil, da je imel v Mariboru dobro idočo pisarno, kj jo je pa moral opustiti, ker je bil »deutschfreundlich«. Indirektno je torej priznal, da je bil samo »deutschfreundEcher« Slovenec. Sodišče je bilo zelo prizanesljvo. Obtožbe poneverbe «n goljufije je bil oproščen, pač pa je bil radi lahkomiselnega konkurza obsojen na tri tedne strogega zapora z enim postom pogojno. — To seveda samo zato, ker je dr. Mravlag. Skoraj istočasno je bil pa v. Celovcu obsojen bivši bančni uradnik Oto Lazin, čigar poneverbe so znašale komaj 200.000 Din, na leto dni ječe, seveda ne pogojno! Rudicprcgram Sreda 5. decembra 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila; 18: Pravljice, pripoveduje pisatelj MilČmski: 19: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec; 19.30: Vpliv srrške in' rimske kulture na evropski razvoj, predava univ. prof. dr. Bradač; 20: Miklavž v radiu. -— Schubertov večer: 22: Poročila. — Četrtek 6. decembra ob 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila; 18.90: Gnojenje z umetnimi smojili, predava ing. Rado Lah; 19: Italijanščina, poučuje prof. Gruden; 19.30: Zgodovina Slovencev, predava prof. Kranjec; 20: Klavirski večer ge. Osterčeve. Vmesne speve poje gdč. Olupova. — Nato radio-orkester; 22: Poročila. — Petek 7. decembra ob 12.30: Reproducirana glasba in borzna porodila; 18,30: O gospodinjstvu, prdava gdč. C. Krekova; 19: Francoščina, poučuje dr. Leben; 19.30: Varstvo spomenikov, predava dr. Štele; 20: Venec izbranih Marijinih pesmi .poje pevsko društvo »Ljubljana c. Vmesne speve poje ga. Cadeževa. Nato radio-orkester; 22: Poročila. Ljubljanska porota Za letošnje zimsko porotno zasedanje, ki bo zelo zanimivo, je razpisanih 9 razprav. V ponedeljek 10. t. m. bo razprava proti Janezu Fraklju, ki je znan pod imenom pater Frakelj in ki se jModri osliček Miško*. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Petek, 7.: ^Herman Celjski<. Red C. Sobota, 8.: ob 15. uri pop. >Dobri vojak Švejkc. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. — Ob 20. uri zvečer ^Romeo in Ju- lijac. Izven. Nedelja. 9.: »Živi mrtvece. Izven. Ponedeljek, 10.: Zaprto. Opera. Torek, 4.: >Oedipus rex<, >Iz komične ope- rec. Red C. Sreda, 5.: Zaprto. Četrtek, 6.: vLepa Vida«. Red D. Petek, 7.: >Zaljubljen v tri oranže«. Red B. Sobota, 8.: ob 15. uri pop, »Nikola §ubic Zrinjskic. Lnidska predstava pri znižanih cenah. Nedelja, 9.: ob 15. uri pop. >Polj«ka krU, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob pol 20. uri zv. >BorU Godunov«. Izven. Ponedeljek, 10.: *Dalibor<. Red A. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. V petek, 7. decembra: ^Cankarjev večer<. (Abonma). V nedeljo, 9. decembra: >Kraljevska visokosti (Izven). Kraljeva visokost Po tragediji »Duie« in detektivski i eri »Čarodej« so Šentjakobčani v-nrizorili kot tretjo novost letošnje seziie komedijo »Kraljeva visokost«, ki jo ie spisal Anglež W. Somerset Mausrhan in poslovenil Fran Go-vekar. Komedija ie prepletena s finim humorjem in le prav duhovita družabna satfcra. Avtor ie hotel predvsem Dokazati, kako smešni so novi bogatini, ki se samo z denarjem dokopljejo do ugledne aristokratske družbe. Plebeiec ostane plebeiec. ie hotel reči avtor, četudi si kupi aristokratski arad in so njegovi gostje lordi, volvodinie in orinci. Vsebina komedije je lahka. Zahteva od igralca predvsem spretnosti in vigranosti. Zanimivo te. da našim igralcem v splošnem angleške komedije baš zaradi niih bliskovito se nTenlaiočih dialogov in zato potrebne posebne spretnosti govora ne leže. To smo najbolje videli pri vorizoTitvi Wildeie-vih komadov v naši drami Takoi pa moram ugotoviti da so Šentiakobčani ravno to glavno plat »Kraljeve visokosti« rešili nad vse častno. Zasluga cre seveda predvsem režiserju Petroviču, ki le igral tudi glavno vlogo Jackv Brauna. Ostali igralci so bili izredno dobri. Deianla so tekla (rlad-ko. kakor morda že dolsro ne na šentiakob-skem diletantskem odru. Petrovič ie s svojo izredno elasticiteto vodil vsa tri delanja m potegnil za seboi še ieralce. Moser ie presenetil s svok> naravno iarro. Vloea mu je očividno »ležala« Tlo noveea aristokrata. Dreišntecra treovskesra aeenta. ie podal odlično. Gorjupova ni bila nič manj vlična v vlogi žene povoineea par ve-nija. Petričeva ie sinroatična izralka. igrala je Kittv naravno, prepričevalno in ljubko. Laurič se je že opetovano izkaza! kot karakterni igralec. Tudi to pot je bil na mestu ter pokazal, da se ume poglobiti v vlogo. Košak ie odisrral angleškega genrlemana kakor ie potrebno. Ker ie na odru domač, premaga vse težkoče z lahkoto in zlasti marsikatero nerodnost, ki io zakrivijo drugi začetniki. \Vrischerjeva r« igrala zelo dobro. Včasi igra nrenonosno in gledalec opazi, da podceniuie svote soigralce. To pa se da odvaditi. K a r u s ie lorda podal dostojno z vso potrebno eleeanco. Gnidovec ie vedno odličen v maski In igri. Njegov tip poslanika eeorgitske države je bil neprekosliiv. P i r č e v a ie simpatična igralka, v vlogi angleške tniss je pa je bila le malo »pretežka«. Oba T r t n 1 k a in Koščakova so odigrali maniše vloge zadovoljivo. V splošnem ie vodstvo zelo dobro uspelo. Občinstvo ie napolnilo dvorano do zadniesra kotička in se te tudi nasmejalo od srca. Gledalište na Miklavžev veeer zaprto. K**r je vee abonentov izrazilo Željo, naj se na Miklavžev večer 5. t. m. ne vrši predstava, ostane ta večer gledališče ziprto. Druga repriza komedije »Kraljevska visokomu na šentjakobskem odro. V nedeljo 9. decembra ponavlja Šentjakobski oder velezabavno komedijo >Kraljevska visokost<, ki je dosegla velik uspeh. Vstopnice je dobiti v trgovini Karničnik (Šterk) na Starem trgu. Šentjakobski gledališki oder priredi v potek 7. decembra spominski veeer Iranu Cankarju. Spored obsega recitacije in drugo dejanje drame >Hlapcic. — Večer je namenjen abonentom in drugemu občinstvu. — Vstopnice v predprodaji v trgovini g. Petra Sterka, nasl. Miloš Karničnik na Starem trgu. Pianist Ivan Noč priredi v ponedeljek 10. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani samostojni klavirski koncert, na katerem izvaja celo vrsto skladb najboljše klavirske literature, predvsem Bachov orgelski koncert y a-molu, katerega je za klavir sam priredil in ga sedaj prvikrat javno izvaja. Natančnejši spored priobčimo jutri, predprodaja vstopnic od danes dalje v Matični knjigarni. Pisane zgodbe iz naših krajev Krvava rodbinska tragedija. — Pomiloščenje poročnika Carlierja. — Mrtev šofer v avtomobilu. — Dinićeva afera ootlačena. — Cerkvena podgana. — Mlada samomorilka. Ste v ?77 •SLOVANSKI NARn D» dne 4. decembra 1928. Stran 3 Dnevne vesti. — Vse cenjene naročnike, ki še nimajo poravnane naročnine za »Slov. Narod« do 31. decembra 1928, prosimo, da jo takoj poravnak), najkasneje Da do 15. t. m., ker sicer bomo vsem zamudnikom s tem dnem pošiljanje našega lista ustavili. Uprava »Slov. Naroda«. — Odlikovanje. Na državni praznik 1. decembra je kral podpisal ukaz, s katerim so odlikovani z redom Belega Orla V. stopnje referent ljubljanske oblasti Rudolf Andrejka, z redom Sv. Save III. stopnje vpokojeni profesor dr. Anton JerovŠek, predsednika mariborskega oblastnega odbora dr. Josip Leskovar. predsednik ljubljanskega oblastnega odbora dr. Marko Natlačen, veliki župan ljubljanske oblasti dr. Fran Vodopivec, veliki župan mariborske oblasti dr. Fran Schaubach, inspektor notranjega ministrstva Franc Svetek in inspektor zunanjega ministrstva dr. Otmar Pirkmaver; % redom Sv. Save IV. stopnje sreski poglavar v Celju Josip Hubad in šef upravnega oddelka pri velikem županu v Mariboru Rajko Munaček. — Proslava 1. decembra v Pragi In Olo-mucu. 2e včeraj smo poročali, da se je tudi bratski češkoslovaški naTod na svečan način spominjal ustanovitve naše države in njenega 10 letnega obstoja. Naš narodni praznik je proslavil tudi 2. bataljon 4*. češkoslovaškega pešpolka »Jugoslavije«, ki ima vsako leto 1. decembra svoj polkovni praznik. V soboto zjutraj se je vršila para-ra, dopoldne pa akademija, katero so se udeležili naš poslanik Branko Lazarevič S poslaniskim osebjem, generalni konzul Cvjetiša. konzul Dajičie. naš vojni ^ataše podpolkovnik Nedeljković, generala Šidlik, zastopniki Češkoslovaško - iugoslovenske Lige itd.Poveljnik bataljona major Hoff-mann je pozdravil goste in naslašal, kako ponosni so vsi vojaki 48. pešpolka na ime Jugoslavija, ki je v češkoslovaški armadi simbol bratstva in prijateljstva, kakor je v Jugoslov. armadi naziv 21. pešp v Skop-liu simbol bratskih vezi med obema narodoma. Proslavo našega narodnega praznika v Olomucu je organizirala Češkoslovaška-jugoslovenska Liga. V petek zvečer so vprizorili premijero Novačenovega *Her-mana Celjskega<. Pred predstavo ie spregovoril naš vojni ataše podpolkovnik Ne-deljkovič o pomenu 1. decembra in o zgodovini našega ujedinjenja. Proslave se je udeležil kot zastopnik mesta župan dr Fi-scher. Zastopane so bile vse civilne in vojaške oblasti. »Herman Celjski« ie dosegel velik uspeh. Predstavi je prisostvoval tudi avtor, ki mu ie prirejalo občinstvo burne ovacije V soboto zvečer se je vršila v mestni reduti svečana akademija, na kateri sta govorila podpolkovnik Nedeljkovič in zastopnik Češkoslovaško - fugoslovenske Lige dr Vvbiral. — lOIetnica dela naših ministrstev. Vsa ministrstva so sestavila poročila in statistiko v svojem delovanju v 10 letih od ujedinjenja Poročila bodo natisnjena in objavljena v obliki spomenic. Mnogo seveda ministrstva ne bodo mogla povedati v svojih poročilih, saj ie bilanca njihovega lOletnega dela zelo žalostna če primeriamo naso državo s češkoslovaško, se nam nehote vsiljuje vprašanje, kam jadramo in kaj bo z nami, če se ves sistem državne uprave v doglednem času temeljito ne izpremeni. — Božične počitnice na osnovnih šolah. Na vseh osnovnih šolah, krer je večina učencev katoliške vere, se prično božične počitnice 23. tm. in trajajo do 2. januarja. — Jadranski savez hotelirjev. 28. in 29. novembra se je vršila na Sušaku konferenca hotelirjev, na kateri je bil izvoljen lastnik hotela Belevue v Splitu Andrija Baum-gartner. — Iz »Službenih Novin«. »Službene Novine« št. 266 z dne 14. novembra objavljajo zakon o dopolnilni pogodbi pogodbe, podpisane v Rimu 27. januarja 1924 o ureditvi prometa, dalje o pogodbah za izvršitev pogodbe c Reki. podpisane v Rimu 27. janu« arja 1924, za izvršitev člena 9. pogodbe o Reki, podpisane v Rimu 27. januarja 1924. izvršitev odredb iz mirovne pogodbe, o srbskopravoslavruh cerkvenih občinah na Reki, v Zadru in Peroju. srbskopravoslavnl cer. občini v Trstu, o dopolnilni pogodbi odredb, ki se nanašajo na obrne ini promet m so navedene v prilogi E pogodbe o trgovini in plovidbi, sklenjene med kraljevino SHS in Italijo v Beogradu 14. julija 1924 in slednjič o pogodbah o kretanju turistov v obmejnih conah in o razdelitvi bivših avstrijskih podmorskih brzojavnih kabijov med kraljevino SHS in Italijo, ki so bile podpisane v Nettunu 20. julija 1925. — Promocija. Dne 28. novembra je na univerzi v Baslu promoviral za doktorja trgovskih in političnih ved g. Boris Z a -j e c, sin šef-inspektorja gradbene direkcije v Ljubljani inž. Rudolfa Zajca Čestitamo! — Proračun Zbornice TOI za I. *929. Za itrtri ob S. je sklicana plenarna seja Zbornice TOI, na katere dnevnem redu je rudi proračun za leto 1929. Danes dopoldne in popoldne zborujejo v Zbornici odseki, da v podrobnostih prouče proračun in obenem T?zmotrivajo razna aktualna gospodarska vprašanja. Proračun izkazuje na skupnih potrebščinah 4,074.945 Din. na kritju pa 4,875.515 Din tako, da znaša presežek «00.570 Din. Prispevek Zbornice za trgovske in obrtnonadaljevalne šole sc ic zvišal od 179.000 Din na 300.000 Din. — Izpiti za III. kategorijo v poštni službi se bodo vršili dne 18. decembra t. 1. na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Priprav-niče, ki imajo že dve leti poštne službe in se še niso priglasile k izpitu, naj to store še ta teden. — Nesreča na lovu. Včeraj ie odšel strojevodja Anton VVeiseisen, zaposlen pri gozdni upravi barona Borna v Tržiču, na lov. Nesreča je hotela, da se mu je na lovu karabinka nenadoma sprožila in ga težko ranila v levo roko. Prepeljali so ga s pr- vim vlakom v Ljubljano in z rešilnim vozom v bolnico. — Dostav* sloven. Naroda« t Skofjo Loko. Da ustrežemo številnim zahtevam in željam naročnikov iz škofje Loke, smo poskrbeli, da bo prihajal naš list vedno Še istega dne v fekofjo Loko. List bo ob 19. pripeljal s seboj lastnik avtobusa g. Pavel Strauss, ki bo redno in vsak dan vozil na progi Ljubljana — Škofja Loka in nazaj. Na to opozarjamo LoČane. Omeniti moramo se, da stane naročnina na »Slov Narod« 10 Din za vse one, ki so že naročniki >Juira<, za ostale pa 20 Din. Državni uradniki imajo popust. Na drobno bo list prodajal trgovec gosp. M. Zigon v škof j i Loki. — Avtobusna ivesa Ljubljana — škofja Loka in nazaj. Te dni dobi tudi Skofja Loka redno avtomobilsko zvezo z Ljubljano. Podjetnik Pavel Strauss bo vsak dan vozil na tej progi in sicer v obeh smereh. Prvi avto odhaja dopoldne ob 8.15 iz Škofje Loke in prispe v Ljubljano okoli 9. Odhod iz Ljubljane je ob 11.15 in prihod v Skofjo Loko opoldne. Odhod iz Loke je ob 13. in prihod v Ljubljano ob 18.45. Z opet ni odhod iz Ljubljane je ob 18. in prihod v Skofjo Loko ob 18.46. Cenjeno občinstvo opozarjamo na to zvezo, ki bo marsikateremu koristila. Avto je eleganten, moderen 16-sedežen >Che-v rolet * in je vožnja ž njim zelo prijetna. — Velik dobrotnik graških Jugosloveuov je poleg že omenjenih (glej »Slov. Narode od 28. nov. t L pod: >2ivljenje Jugoslovenov v Gradcu!«) tudi vicekonzul g. O m č i k u s, katerega ime je v zadnjem poročilu pomoto ma izostalo. G. Omcikus si je stekel prav posebno zaslugo s tem, da je naša graška društva, ki so med vojno prekinila svoje poslovanje, poživil, jim pripomogel do potrebnih prostorov in opreme. Razen tega plačuje za 20 članov mesečne prispevke. _ Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je prejela meseca novembra 1928 1. sledeče prispevke. I. Podružnice. Št. Vin-Grobelno 47 Din; Brežice 321 Din; Št. Pavel - Prebold 100 Din; Ribnica ž. 845 Dini; Trbovlje m. 1.025.50 Din; Trbovlje ž. 1025 Din 25 para; Kamnik ž. 657 Din; Litija-Šmartno 350 Din; Krško m. 2000 Din; Novo mesto ž. 350 Din; Sp. Šiška m. 1.038.50 Din; Sp. Šiška ž. 1.038.50 Din; Ljubljana šentp. ž. 7192 Din; Ljubljana šentp. m lOODin: Ljubljana šentjakobska - trnovska ž. 556 Din; Ljubljana mestna ž. 213 Din; skupaj 17.259 Din. — II. Nabiralniki: Juro Hrašovec Celje 50 Din; gost. Bergant, Ljubljana 41.50 Din; gost. Košak 64 Din; gost Jelačin Ljubljana 26 Din; skupaj 181.50 Din — III. Raizni prispevki: J Potočnik Ljubljana 100; J. A Adamič Ljubljana 100 Din; Dr E Gaj Ljubljana 50 Din; J. Schweiger Črnomelj 100 Din; Borovnik - Vrbanič Zagreb 50 Din; J Detiček Vransko 100 Din; M. Hu-mer Podtabor 25 Din; Iv. Rozman Ljubljana 100 Din; J. Zupančič. Ljubljana 100 Din: De ReggJ Ljubljana 107.50 Din: tovarna vžigalic in kemikalij Ruše 3205 Din; skupaj 4.03750 Din. — Vsota vseh prispevkov 21.478 Din. Hotel JNML' Mtm Kral i a Petra 70 Tel 55 27 Hotel i. reda t najmodernejšim kom tortom. Cene sob od Din 50-— naprej. — Josip Korban: Koča v globeli. V založbi knjigarne Goričar & LeskovŠek v Celju je ravnokar izšla kot Miklavževo in božično darilo za mladino in odrasle knjiga, ki bo gotovo razveselila vse ljubitelje čti-va — prevsemi nase učiteljstvo. Priznani mladinski pisatelj je v 32 poglavjih realistično, tu in tam z zdravim, neprisiljenim humorjem naslikal ra'zburkano življenje malega trga in bližnje gorate okolice, ko je z železno pestjo udarila vojna furija v prej tako tiho in prijazno Idilo romantičnega gorskega kota. Z boJečino v duši nam je orisal Žalostno usodo starčka učitelja — idealista, ki je kakor bukova goba k drevesu prirastel s srcem k svojim gorjancem, ki pa gledajo v nje.n Ie tujca - pritepenca in še celo špijona osovraženih državnih oblasti S toplim srcem ie pisana ta poljudna povest, zato bo tudi našla pot do src. Brez te knjige si ne moremo misliti šolarske in učiteljske knjižnice, pa tudi ne premožne slovenske hiše. Naslovna stran krasi moderna risba mojstra M. Gasparija. Cena knjigi je Din 34. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, večinoma oblačno. Zima se je letos nekoliko zakasnila in temperatura Je povsod Še nad ničlo, samo v zgodnjih jutranjih urah doseže v nekaterih ničlo. V Splitu ie bilo včeraj 9, v Skopliu 5, v Zagrebu 4, v Ljubljani 3.8. v Mariboru 3. v Beogradu 1.2 stopinji. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubliani 767 mm, temperatura ic znašala 0 stopinj. — Dve nesreči. Marija Zupan. 701etna užitkarica iz Križa pri Kranju se je v nedeljo vračala iz ceTkve. Spotoma ji je spodrsnilo in padla je tako nesrečno, da si ie zlomila desno nogo Med delom si je težko poškodoval levo nogo 17. letni delavec Ivan Obed. zaposlen pri družbi Jezersko v Kokri. Na nogo mu je padel težak hlod in mu jo zlomil. — Telesno laprtje, ranitve debelega čre-ve««a prebavi razkrafanfe in gnitji v črevesu, pomnožena želodčna kislina, vnetje jezika, nečista koža lica m na hrbtu karfunkeljni, preidejo hitro pri uporabi gren čice »Franz-Josef«. Zdravnfki in prof. upori hI iaio vodo »Franz Josef« že več desetletij pri odraslih in c-trokih obojega soola z ugodnim uspehom Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovin?ti 26-T Iz Ljubljane —Ij V olepšavo Knežje ulice je sedaj v delu hodnik od Gosposke do Vegove ulice ob hiši banke Slavnje. Zdaj delalo betonsko podlago, na kar pride, če bo ugodno vreme, še to leto asfaltna plast. —Ij Povečanje obrti. Brivsko podjetje F. Wildmann v Fajdigovi hiši na Valvazor-jevem trgu ima zdaj za dame poseben salon. Novi salon je preurejen iz bivše trafike in se nahaja tik brivskega lokala. —Ij OPO poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščencev je dosegla, da imajo njeni Člani 30^ popust pri vstopnicah za dramske predstave in opere. V ta namen je treba imeti posebno egitimacijo svoje organizacije. Legitimacijo dobe člani lahko vsak dan (izvzemši nedelje in praznike) od 16. do 18. ure v društveni pisarni Pred prula-mi hiš štev 1 Mela- kravate najprimernejše ^Miklavževo darilo —Ij Pri javni borzi Una * Ljubljani je v času od 25. do 30. novembra 1928 iskalo dela 631 moških in 371 žensk, skupaj 1002 brezposelnih. Prostih mest je bilo 93 moških in 9 ženskih, skupaj 102. Posredovanj se je izvršilo 25 moških in 7 ženskih, skupaj 32. Odpotovalo 112 moških in 1 ženska, skupaj 113; odpadla pa je 1 ženska brezposelna. _ Delo ižče: moški: 1 manipulant za lesno stroko, 1 ekonom, 7 steklarjev, 9 kovačev, 17 stavb, ključavničarjev, 3 kleparji, 6 železolivarjev, 18 stroj, ključavničarjev, 25 mizarjev, 2 urarja. 3 kolarji, 2 puškarja, 2 Žagarja, 1 graver vulkanizer, 3 sodarji, 3 tapetniki, 10 krojačev, 2 brivca, 2 sedalrja. 10 knjigovezi. 6 čevljarjev, 4 mesarji, 1 slamni-kar, 19 pekov, 2 mlinarja, 9 uatakarjev, 1 hotel, vratar, 1 laborant kemije, 1 inž. kemije, 12 zidarjev, 3 dimnikarji, 1 stavb, risar, 25 strojnikov, kurjačev, šoferjev, 30 pisar, slug, 31 trgov, pomočnikov. 3 knjigovodje, zaseb. uradnikov, 1 Časnikar, 1 slikar karikatur, 2 bolniška strežnika, 16 hlapcev, 170 pomož. delavcev, 110 dninarjev, 4 vajenci; — ženske : 9 pisar, moči, 1 knjigovodki-uja, 2 kontoristinji, 3 prodajalke, 1 restav. blagajničarka, 2 natakarici, 4 šivilje, 1 šivilja za perilo, 15 šivilj za slamnike, 2 preši-valki, i frizerka, 1 črkoslikarica, 183 tovar, delavk, 30 dninaric, 67 kuharic, služkinj, po-slrežnic, 6 vajenk. — Deloje na razpolago: moškim: 1 les. manipulantu za trdi les, 3 sodarjem, 5 čevljarjem, 2 kleparjema, 10 železostrugarjem. 1 železolivarju, 1 Žagarju za na venecijanko, l jermenarju in sedlarju, 4 tesarjem, 1 mesarju-klobasičarju, 2 navad, delavcem, 30 stavb, ključavničarjem, 2 pismoslikarjema, 2 kovačema, 5 vajencem ; — ženskam: 1 frizerki. 1 kmečki dekli, 6 tkalkam, 1 kuharici, 1 delavki mlajši, 1 orož kuharici, l uradnici. 2 služkinjama za izven. —Ij Ljubljansko prostovoljno gasil-tvo ljubljanskemu meščanstvu. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo, naša najstarejša humanitarna institucija, ki bo čez dobro leto dni slavilo 60-letnico svojega življen-skega obstoja, si je nabavilo te dni novo moderno avtomobilsko motorno brizgalno. Odveč bi bilo poudarjati, da ie ta moderna pridobitev bila potrebna kakor ribi voda ne Ie društvu samemu, temveč tudi celokupnemu ljubljanskemu prebivalstvu. Ker nima društvo nikogar, ki bi mu pripomogel do hitreišega razmaha, razen ljubljanske mestne občine, ki podpira prav požrtvovalno nesebično delovanje prostovoljnega gasilstva — troški so še v precejšnji meri nekriti, vrhtega ima društvo še mnogo drugih potreb, katerim treba čimpreie odporno« či. da bosta napredek in delo neovirana, — prosimo ljubljansko prebivalstvo, ki je vedno znalo ceniti pomen in ideio prostovoljnega gasilstva, naj ne zavrača prošenj po podporah ter naj ob priliki nabiralne akcije, ki se prične te dni. pomaga po svojih močeh vršiti ljubljanskim prostovoljnim gasilcem težavno in nesebično nalogo Blaginja in napredek ljubljanskega prostovoljnega gasilstva sta gotovo v interesu celokupnega ljubljanskega meščanstva. —I* Uprava Narodnega gledališča v Ljubliani prosi p. n. abonente, da poravnajo četrti obrok svojeg?, abonmaja najkasneje do 12. t. m. —Ij Miklavžev večer »Atene« se vrši v sredo dne 5. t. m. ob pol 6. uri poDoldne v lepo okrašeni areni »Narodnega domač. Priglase in darila se bodo sprejemale dne 5. t. m. od 10.—12. ure dopoldne in od 3. do 4 ure popoldne istotam. Vhod s Tomanove ulice. 9l9-n —Ij Miklavžev večer TKD Atene se vrši dne 5. decembra ob pol 18. uri v lepo okrašeni areni Narodnega doma. — Vsi prijatelji društva dobrodošli- 924-n —Ij Društvo »Soča« v Ljubliani opozarja člane in prijatelje, da se mladinska akademija, ki bi se imela vršiti preteklo nedeljo ob 3. pop. v salonu pri Levu prinese radi nepričakovanih ovir (bolezen vodje te akademije) na prihodnjo soboto S. t. m. (praznik) v istem prostoru in z istim vspo-redom in ob določeni uri. Na svidenje v soboto pri Levu — ne pozabite na orročiče. Vstop prost. 925-n —I) Miklavž pri Sokolu I na Taboru bo v sredo, in sicer za mladino ob 4 popoldne, za odrasle ob 8. zvečer. Darila sprejema društvena pisarna na Taboru za deco v sredo od *9. do 15., za odrasle od 9. do 19. za vsako darilo se plača 1 Din. Vstopnice za popoldne se dobijo pri oddaji daril, sedež po 5 Din, stojišče po 3 Din. Večerna vstopnina 10 Din. Večerna prireditev je združena z bogatim vzpoTedom in plesom 931-n —Ij Zadruga mesarjev in prekajevalcev v Ljubljani poroča cenj. občinstvu, da- bodo vse mesnice, stojnice in barake v okolišu Ijubli. polic, direkcije vsako leto v času od 1 dec. do 1. marca ob nedeljah celi dan zaprte, zato pa bodo zgodaj navedeni lokal! odprti dan preje t. j. ob sobotah od 5. zjutraj do 18. ure zvečer. S tem bode ustreženo željam pomožnega osobja po nedeljskem počitku. Zaradi narodnega praznika ujedinjenja in praznika Brezm. sp. M. se prične nedeljski počitek letos v nedeljo dne 16. tm. —Ij Napredno društvo za dvorski okraj priredi filmsko predavanje danes, torek 4. decembra 1928 v Kazini, II. nadstropje. Predavanje je samo za odrasle in je mladini vstop prepovedan. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Odbor. —Ij Belo-modra knjižnica naznanja naročnicam velike knjižnice, ki bo izdala 4 knjige za 20 Din, da nabiralna akcija še ni zaključena. Knjige bo izdala šele tedaj, ko doseže najmanj 10.000 naročnic. Priprava zahteva časa, zato prosimo, da potrpite. 923-n _lj Kolo se vrti, ustavi gat Opozarjamo društva, da je založila Belo-modra knjižnica v Ljubljani propagandna kolesa za lepo knjigo v korist slovenski pisateljici z uk>že-nimi pismi in nagradami, primernimi za razpečavanje pri raznih prireditvah, plesnih vajah, Miklavževih večerih itd. Vsebina zabavna, za razpečevalce lep dobiček Posebna kolesa za odrasle in posebna za deco. Kolesa in pisma So naprodaj po trgovinah in trafikah ali direktno Pri založništvu Originalna novost. 922-n Miklavž na Taboru v sredo 5. decembra za mladino ob 16.. za odrasle ob 20. Iz Celja —c Mestno gledališče. V nedeljo 9. dec. ob 4. uri se pri znižanih cenah ponovi opereta >Gejša-. Zvečer ob 8. uri opereta >Jeson-ski manever^. Gostuje mariborsko narodno gledališče. —c Mestna knjižnica je izposodila v mesecu novembru 758 članom 1690 knjig. —c Nepošten trgovski pomočnik. Trgovski pomočnik Hinko Tekavc je za svojega gospodarja Avgusta Sumerja, trgovca v Celju, kasi ral pri raznih strankah 6156 Din in jih obdržal zase. Te dni je neznanokam pobegnil. * —c Ujeta ptičica. Prijeli so 20-letno Juli-jano Faktor iz Slovenske Bistrice radi potepanja. Zasledujejo jo tudi radi tatvine. —c Javna licitacija gnoja iz celjske mestne klavnice v 1. 1929 se vrši v soboto 29. dec. ob 9. uri dop. v pisarni mestne klavnice. —c Statistika umrlih. V mesecu novembru je umrlo v Celju skupno 27 oseb in sicer 2 v mestu, 25 v javni bolnici. —c Umrla je včeraj na Miklavževem hribu pri Celju ga. Antonija Bovha v 96. leru starosti. Spoštovani rodbini g. Bovhe iskreno sožalje, pokojnici blag spomin. Politično ozadje mayerlinške tragedije Raje revolver, nego strup. — Cenzura Rudolfovih brzojavk. R. L IL O- — Zahrbtna krogla. Šef kabineta zadnjega avstrijskega cesarja Karla Polzer-Hoditz je izdal te dni svoje spomine na cesarja Karla in na člane vladajoče habsburške rodbine. Med drugim omenja tudi prestolonaslednika Rudolfa, obenem pa zagonetno in še vedno nepojasnjeno tragedijo v Maverlingu. Ko je prve dni po prevratu prevzemal dvorni in državni arhiv kabinetne pisarne, je naletel na aktovko, v kateri je bil poleg raznih toaletnih predmetov tudi pepelnik iz oniksa. Na dnu je bilo z vijolcastim črnilom napisano: »Raje revolvel, nego strup — revolver je sigurnejši!« To je napisala lastnoročno baronica Marija Vetser. In to je edini avtentični pisani spomin na mayerlinško tragedijo. Polzer-Hoditz je prepričan, da grozna maverlinška drama ni bila samo ljubavna tragedija, marveč da je imela še drugo ozadje. Markiz Bacquehem, ki je bil takrat trgovinski minister, je pripovedoval svojemu svaku Polzer - Hodi tzu, da je čital brzojavke, izmenjane med prestolonaslednikom in baronico Vetser. Kot trgovinski minister je dobival od poštnega ravna tel jsrtrva v pregled vse brzojavke, ki so jih pošiljali ali dobivali člani vladarske rodbine. One, ki so se mu zdele važne, je izročal potom kabinetne pisarne cesarju. Iz brzojavk prestlonaslednika Rudolfa in baronice Vetser je razvide!, da je bil prestolonaslednik svoje ljubice že sit. To je bilo v brzojavkah povedano sicer med vrsticami, toda dovolj jasno. Do tragedije je prišlo po mnenju šefa kabinetne pisarne iz političnih razlogov. Važno vlogo je igral pri tem nadvojvoda Jan Toskanski (Jan Orth). Vzroki tragične Rudolfove smrti so morali ositati tajni. Kdor je kaj vedel o tem, je moral molčati do groba. Spise, ti č oče se Rudolfove smrti, je prevzel na cesarjevo povelje takratni ministrski predsednik in cesarjev zaupnik Čuden gost v berlinski banki Tudi nemški banditi so se že navadili ameriških manir. O tem priča dogodek, ki se pripetil 1. decembra v Berlinu. Pri depozitni blagajni Draž- ^„-.ci-^ '.o^v^ qe je ustavil dopv^Vtne ne_ ki moški, ki je mirno položil pred blagajnika listek sledeče vsebine: »Zahtevam takoj 8000 mark, v nasprotnem primeru poženem poslopije v zrak!« In dočim je blagajnik listek še prebiral, je neznanec segel pod plašč in mimo pripomnil: »Če ne dobim denarja, vržem to-le ročno granato in vas bo vse skupaj vrag vzel!« Blagajnik je za hip prebledel, toda ostal je hladnokrven. Odgovoril je lopovu, da gre takoj po denar in stopil je res k blagajni. Nato se je pa naglo okrenil in planil proti zadnjemu izhodiu. Tudi drugi uradniki so se razbežali. Še predno pa joctoč-na Templetonova izgMa. Lexingtonu ta predlog ni ugajal. — Ali bi mu ne mogla reča, da se je ponoči odpeljala v London? Sok je odkimal z glavo. — Ali se ti ne zdi, da se je utegnilo tudi gospodični Templetonov kaj pripetiti? — Bože moj! — je vzkliknil Lexinjg-ton in planil pokoncK — Sok, pa vendar ne misliš resno? —Vse se lahko zgodi. Izključeno nd. Inšpektorju morava povedaitt vse, kar veva. Inspektor Mallet je btf že 27 let v policijski službi in zato presenečena ni potznal. Molče je poslušal Sokratovo pripovedovanje in prav nič se ni Čudil, da je MoIly brez sledu izginila. — Sem že telefoniral v Hindhead in Haslemer, odkoder nam pošljejo redarje, da preiščemo vso okolico. Torej čevelj, ki ste ga našli . . . — Je nosila gospodična Templetonova. Ona je Jetheroejeva nezakonska hči. Inspektor očividno mi vedel, kam meri Sok in zato je Šel zasliševat Je-theroea. — Zdaj pa poglejmo še, kai nam povedo odtisi prstov, — je dejal Sokrates in nosial Scotlami Yardu ekspresno pismo, katieremai je prikril oz noteza iztrgan listek. — Timms ga pošlje v London. Morda se trudimo zaman, toda tu je vse mogoče. — Ali misliš, da (policija pozna tega Jetheroea? — je vprašal Lexir»gton. — Morda, — je odgovoril brat. Pogledal je na uto In bil je zelo presenečen, da še ni devet. Kaj vse se je zgodilo v dobrih treh urah. — Zdaj nama ne preostaja drugega, nego počakati, da se inspektor vrne, — je dejal Sokrates. Čakati ni bilo treba dolgo. Avto inšpektorja Malleta je kmalu pridrvel po klancu in inspektor je skočil iz njega. — Jetheroe ničesar ne ve, dasi 'bo njegovo pričevanje važno, ker točno ugotavlja, kdaj je bil umor izvrren. — S tem mislite strel, ki ga je Jetheroe slišal, kaj ne? — je vprašal Sokrates in inspektor je pritrdil. — Ali je bil kdo pri Stoneu, inspektore?_ WOR OGLAŠUJE, TA NA P**™1 T JE! Miklavžev večer - praznik ljubezni do bližnjega Največja radost naših malčkov. — Bridka usoda onih, ki te radosti ne poznajo--Kakšno Miklavževo darilo bi bilo potrebno ljudem. Visok, impozanten, z okroglim trebuščkom, v krasnem kožuhu, z visoko papirnato mitro, okrašeno z zlatim križem na glavi, s pozlačeno palico in dolgo belo brado, segajočo od dobrodušnega obraza do pasu — tak je sveti Miklavž v vseh izložbah in tak se predstavi jutri zvečer našim malčkom. Tak živi tudi v bujni detski fantaziji. Tak hodi že dolga stoletja po svetu, vedno enak, vedno dobrohoten, radodaren in prijazen .kakor je hodil že k naši prababici, babici in mamici. Milijoni dece vsega sveta čakajo hrepeneče na njegov prihod. Sai bo sodil Miklavž vse njihove pregrehe in zasluge, po katerih jih obdaruje. Mamice so v tem pogledu vse enake. Vse svare* začetkom decembra svoje nebogljencke, da morajo biti pridni, sicer jih Miklavž ne obdaruje, marveč jih izroči krampu su. Sledmjič se približa težko pričakovani večer. Miklavž pride. Malemu grešniku se tresejo kolena, strah pred velikim svetnikom se meša z radostjo m pričakovanjem, globoko spoštovanje skloni njegovo glavico in nič ne pomaga, če se najde med tovariši prebrisana glava, ki zasepeče malčku na uho, da je Miklavžev plašč zelo podoben podlogi mamtnega zimskega plašča in da govori Miklavž kakor papa. Deca si ne da vzeti iluzije nečesa nadnaravnega, ona trdno veruje, da prihaja Miklavž vsako leto naravnost iz nebes. A še predno se malčki dobro zavedo, je Miklavž že izginil in ostane jim samo košarica jabolk, pozlačenih orehov in da/tljev, krožnik sladkih piškotov, zaloga novih igrač in, če so posebno srečni, morda še nova oblek-ca. Toda deca vsega sveta se raduje, nedolžne oči žare v radosti in ponosu, nove igrače pritiskajo malčki žarečih lioec na pirsa in za ves svet bi ne dali iluzije Miklavževega večera. Oni pa, ki nimajo premožnih roditeljev, da bi jim mogli pričarati vso romantiko in milino Miklavževega večera, nastavijo vsaj pehar na okno v trdnem prepričanju, da se jih Miklavž v spanju spomni in jih vsaj skromno obdaruje. Na svetu je pa zlasti po vojni mnogo dece, ki radosti Miklavževega večera sploh ne pozna. To je deca siromašnih roditeljev, kri nimajo niti toliko, da bi mogli nuditi deci najpotrebnejše za življenje. Odrasli si ne moremo misliti, kako bridko občuti taka deca svojo težko usodo in kako težko je roditeljem pri srcu, da niti na Miklavžev večer ne morejo razveseliti svoje dece s skromnimi darili. Miklavžev večer je velik praznik ljubezni, glasnik največjih praznikov ljubezni — božiča. Ljudje so si ga izmislili menda zato, da se vsaj enkrat v letu spomnijo, da se ljubijo, da je treba ne samo nositi v srcu ljubezen do bližnjega, marveč se tudi zamisliti v položaj bližnjega in premišljati o tem, kako mu napraviti veselje, po čem hrepeni in kaj si želi. Pri deci to ni težko. Treba je samo malo ljubezni in dobre volje, pa ji pričaramo vso poezijo Mi- klavževega večera, ki ji ostane vse življenje v nanjlepšem spominu, saj je združen z njo srx>min na toplo domače ognjišče in na ljubezen roditeljev. Pri odraslih gre seveda težje. Tu ni samo vprašanje ljubezni in dobre volje, marveč tudi psihologija. Dajati darila, ki odraslega res razvesele, ni tako lahko. To ie skoro umetnost ,kakor je tudi umetnost darila sprejemati. In v tem je največji pomen Miklavževega večera, da prisili ljudi razmišljati O bližnjih in jim napraviti veselje. f!no pa je, kar bi se dalo Miklavžu očitat:. Milina Miklavževega večera je žal zelo kratka. Komaj Miklavž odide, že postanejo ljudje brezobzirni sebič-neži, mislijo samo nase in počenjajo vse, samo da bi bližnjemu škodovali. Morda še nikoli ni bil potreben človeštvu tako, kakor zdaj. Miklavž, ki bi prinesel vsem ljudem kot darilo pravo ljubezen do bližnjega. Prinesti bi jim moral ljubezen, ki bi lajšala bližnjemu življenje in iztrebila iz človeške družbe vse, kar io ovira v njenem napredku. Tako Miklavževo darilo bi zaleglo več, nego vse mirovne konference in vse r>rizadevanje za zboljšanje raz-draoan'h novoHiih rp.zmer. Miklavžev večer Ljubljanskega Sokola, Narodni dom v sredo, 5. decembra za mladino ob 5. popoldne, za odrasle ob 8. zvečer. — Po obdaritvi PLES. 15.278 Francoski listi objavljajo zanimivo anekdoto o pariškem baronu Rotschil-du, ki je znan kot velik dobrotnik in podpornik siromašnih ljudi. Dan za dnem se obračajo nanj razne dobrodelne ustanove in vsem radevolje ustreže. Rotschild pa da toliko, kolikor se mu zdi primerno in nikoli se ne da pregovoriti, da bi daroval v dobrodelne namene več. Tudi se ne zmeni za očitke, da bi lahko daroval v poedinih primerih več. Pač pa zna ceniti dober dovtip. Nedavno sta prišli k njemu dve dami z nabiralno polo in sta ga prosili, naj prispeva za dobrodelne namene. Rotschild je prečital polo in potegnil iz žepa 1000 frankov. Dami sta pričakovali mnogo več. Ena se je osokolila in Pripomnila, da prihajata baš od njegovega sina, ki je daroval 2000 frankov. — Oprostite, gospod baron, — je dejala, — prepričana sem, da vi ne boste zaostajali za svojim sinom. — Moj sin da je vama dal 2000 frankov? Samo 2000 frankov? To je preklicano malo! Ce bi jaz imel tako bogatega očeta, kakor ga ima on, bi dal namanj 10.000 frankov. S tem duhovitim odgovorom je baron odslovil dami, ki sta se morali zadovoljiti z njegovim prispevkom. Sledeče srečke drž. razredne loterije kupljene pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19, so bile dne 28. novembra 1928 izžrebane 10.810, 20.099, 34-800. 70.350, Din 4.000.— 7.638. Dm 2.000.— 5.795, 34786, 58.205, 108.236. Ehn 500— 5.712, 5.722, 5.800, 7.504, 7552, 7560, 10.812, 20.152, 40566. 70.359, 10.886, 10.909, 10.915, 20.153, 20.175, 30,939, 46.023, 46.030, 46 042, 70.361. 84511, 84. 554, 7562, 7585, 7594, 7.693, 7.694, 10.920, 10.925, 10.927, 10.959, 10.982. 10999, 20.039, 34 604, 34.625, 34.648, 34.709, 34.777. 34.790, 34 793, 46.079, 58.287. 58327, 58351. 66.679. 70.219. 70.232, 84591, 84642, 84.652, 91755, 97.326, 97.380, 97 421, 99.788. 99.832, 99.857, 99.860, 103.118, 103.131, 103.144, 108.120, 108.151, 108210, 108.241, 108.250, 109.715, 109.721, 109.846, 109.878, 115.605, 115.626, 115.688, 120.180, 120.235, 120.287, 130.290. 123.819, 123.821, 123.874, 123.898, 123.913, 123.975, 123.980. Izžrebane srečke na dobitke Din 500 sprejemamo v zameno za neizžrebane XVII. kola. Kdor želi igrati v novem kolu naj nam pošlje takoj izžrebano srečko, da mu po®* ljemo novo, ki bo z izžrebanim zneskom plačana že za vseh 5 razredov. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana Sv. Petra cesta 19. Makulaturni papir kg a Din 4*-prodaia uorava „Slov. Naroda" Najlepše slikanice za Miklavža! y E □ □ □ m E □ □ ima Tiskovna zadruga v Ljubljani, Q] Prešernova ulica 54 H 3 Naročite: "j Župančič, Po koncu izpod korenin . Din 35.— B GrošUeva, Šale za male.....Din 30,— Q r-i Grošljeva, Čebelica brenčelica . . . Din 20.— |=j Domače in tuje živali. Slike. .... Din 30,— [■] Lepe slike bodo malčke zelo razveselile, □ Za stavbe po zn^anih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les vsako množino v zalogi. Žaganje, odpaiki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. Fran Šuštar, lesna industrija in trgovina, parna žaga Ljubljana, Doleniska cesta Zn \ 1 111II 21 vinske sćroke za vso Stove-fJlJ! |[\u niJ"° iš^e reno;1 irana vin- ska veletrgovina. Vooštev — pridejo le najboljše meči s pruna leferencam m označbo dosedanjega službovanja. — Nastop 1. ianuaria 1929. Cenjene ponudbe s zahtevkom plače naj se pošljejo na ALOMA COMPANY, K45 wmmmm^mmmm LJUBLJANA pod „VlNO«. Puškama Kaiser Naznanilo se je preselila na Kongresni trg stev.9 v oosiopje Kina Matice (desni lokal) Mm m sii gaioss sprejema v popravilo tvrdk; Matija Tre bar, Ljubljana Sv. Petra cesta St. €. 108/T a tr z e v a darila • - Ce V/al i L'4 nViiVA- repnih robcev, roKavlc, NUUAViV. rLUh m vol VCIIKd ILUlia. (menih, triko perila za dame in gospode. Volnen puloverji, (opice za dame in gospode, svileni šali. Sraice, ovratnike kravate, DISECA MILA. — Kompletne potrebščine za šivilje, krojače čevljarje in tapetni k e. — Vezenine In čipke pri Josip Peteline, Ljubljana 8 blizu Prešernovega spomenika (ob vodi) - O^ieitt s' za'oo« »n se nosu oreorića'i? IIILIE dietno garancijo a Din 60«— ..uDtte samo pri Ivan PakiŽ, Ljubljana Pred Škofijo 15. »♦»♦»»••••»»»»••••>••••••♦♦♦♦♦ Krasna bukova drva zdrava, popolnoma soba. iz pokritega skladišča dobavlja promptno Cebiti, Votfova 1. tel. 2756. 93/T Motor 5 konjsfaili sil, rabljen, v dobrem stanju, kupim tako]. Ponudbe na naslov: Anton Hren. mizar, Gradišče, p. Toplice, Dolenjsko. 2639 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje totograi flngot Hibser. LJubljana. Sv. Petra cest j, St. 25. 89/1 Železnato vino lekarnarja dr. G. Piccolija v Ljubljani, krepča oslabele, ma-lokrvne, odrasle in otroke. 102H" Iščem mesta kot pomagalka v kuhinji v kaki večji restavraciji ozir večji gostilni ali tudi pH boljši privatn-družini Nastop takoj Ponudbe oa upravo SI. Naroda pod »Vestna. 2451 Posestvo s 4 orali zemlje, hlevom, podom, kozolcem, sadnim in zelenjadnim vrtom, 1—2 sobi, kuhinja, dam v najem. Oddaljeno le pol ure od glavne poste v Ljubljani, ob glavni cesti. Ponudbe na »Slov. Narod« pod »Posestvo 2640«. Puhasto perje -azpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg. Izkoristite pri-iko, dokler traja zaloga. L. Bro-tovič. Zagreb, Ilica 82, Kemička -istilnica perja I09/T Učenka zdrava, močna, stara 17 let, želi mesta v manufakturni ali modni trgovini na deželi. Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «Učen-ka»/2414. 6 parcel po ca 1000 kv. ra po ceni Din 6.— za kv. m zraven kolodvora Novo mesto na prodaj. Lega krasna, nakup brez posredovalca. Naslov: M. Košir, Novo mesto, Ločenska 313. 2637 Suknjo novo, prodam za 1200 Din Poiz-ve se Beethovnova ulica št. 7, pritličje, levo. 2267 Kmečki fant priden in zanesljiv, želi kjerkoli službe, najraje v Ljubljani. Ponudbe na a pravo .Slov Naroda* pod šifro »Priden fant»/2454. Spalnica dobro ohranjena (mehki les) se zaradi selitve ugodno proda Ponudbe na upravo lista pod (Spalnica./2231. L. Mikuš opravila se izvrSujijo tetno h nHfco Urejuje: Joaip Zupančič. — Za cNarodno tiskarno: Fran Jezeršek. — Za upravo in inserani del lista: Oton Christot. — Vsi v Ljubljani # 02^2