In memoriam
FRANCKA TROŠT
Rodila se je 1. 1902 v Polju pri Ljubljani. V Polju smo jo danes. 9.. 3. 1972 tudi pokopali. Tu je preživela mlada leta, tu si ustvarila družino in živela vse do svoje prerane smrli.
V mladosti kakor tudi pozne-je jc bila naprednega mišljenja in tako je vzgojila tudi svoje otro-ke. Okupacija jc ni iznenadila. Njena dva sinova - Rado in Botis - sta vedela, kje je njuno mesto. Že zgodaj sta odšla v par-tizane, a žal se leta 1945 nista vmila domov. Boris je padel v NOV. Tudi sama je prispevala svoj delež k naši zmagi. Zaradi
sodelovanja z OF je bila s strani okupatorja arettrana in zaprta tei kasneje odpeljana v nemške zapo re,.- &&, Se je ¦ vtnj la.d'6 mov, j o je>.čakala velika^bolečina, saj se je mofala sprijazniti s tem, da se njen sin Boris ne bo nikoli vrnil domov. Kot mnoge druge slo-venske matere je morala to pre-boleti tudi naša Fiancka. Po voj-ni smo jo videli sodelovati v SZDL in AFŽ. Za svoje med-vojno delo je 22. 12. 1971 skupaj s svojim možem Francem prejela priznanje OF.
¦ V nedeljo 5. raarca 1972 sojo obiskali člani odbora ZZB in VVI terena Polje-Slape ter jj za dan žena zaželeli še mnogo zdra-vih let. A žal 8. marca ni do-čakala.
Kako priljubljena je bila tova-rišica Francka Trošt.je dokazala množica ljudi, ki se je poslovila od nje, veliko spoštovanje pa ji je ob zadnjem slovesu izkazal odred pionirjev osnovne šolev Polju, ki se imcnuje prav po nje-nem padlem sinu ODRED BO-RISA TROSTA.
TONČKA OKRETIČ
Prejšnji mesec so se prijatelji in znanei na.pokopališču v Polju poslovili od Tončke Okretič, matere dveh padlih borcev in znane medvojne in povojne akti-vistke.
Rodila se jc leta 1897 v Pod-lipoglavu v eni številnih družin, ki so se moralc s trdim delom prebijati skozi življenje. Tudi njcj življcnjc ni ničesar podanlo. Vsc. kar jc imcla, si je moiala prislužiti in priboriti sama.
Ob začetku vojne je točno ve-dcla, kje je njeno mesto; prav tako njeni otroci. Tako je sin Jože leta 1942 stopil v ll.grupo odredov, a žal še isto lcto padel v bojih na Jančah. Hčerko Ančko pa je okupator zaiadi so-delovanja s partizani zaprl -prav fciko kot mater. Hči Ančka je pozneje odšla v partizane, kjer pa je padla kot brat Jože.
Okretičeva Ančka je med voj-no veliko pomagala pri delu OF, shranjevala propagando in voja-ško gradivo in dajala zatočišče borcem za svobodo.
Tudi v svobodi, katero je tako težko pričakovala in za katero je žrtvovala svoje najdražje, je de-lala z isto vnemo kot med vojno. Ni bilo akcije, v kateti ne bi so-delovala, pa če je šlo za udarni-ško delo ali za delo v SZDL, RK, ZB, VVl in drugod. Nikoli ni od-klonila pomoči, kot bi vedela, da mora delati za padlega Jožeta in Ančko. Z vsem srcem je bila pri delu - kjerkoli na podtočju Polja.
Z Tončko Okretič je teren Polje izgubil odlično sodelavko, prijatelji in znanci pii ZB in VVl pa marljivo članico, ki je bila lahko zgled vsakotnuj. Tončka Okrctič je odšla od nas kot ena številnih požrtvovainiti' in pre-danih žena ter mater, na katerih je slonel NOB in za katerega so one žrtvovale tudi svoje otroke.
Družba ji je z raznimi odlikova-nji in priznanji izkazala hvalež-nost za vse, kar ji je dala, prija-telji in znanci pa so s številnim sprcmstvom na pokopališču po-kazali, da so jo spoštovali in da je bila pri ljudeh resnično pri-Ijubljena. Zato naj ji bo rahla do-mača zcmlja, za katero je toliko žrtvovala.
Prijatelji in znanci
LOVRO MRCUN
Krajcvna skupnost Novc Jatše in prtbtvalci so se v petek, 4. februarja za vselcj poslovili od prizadevnega družbenopolitič-nega delavca in predsednika sve-ta KS LOVRA MRČUNA, ki je umrl za poslcdicami prometnc nesreče blizu Slovenskih Konjic.
S smrtjo tovaiiša Lovra so tc-renski delavci izgubili neumor-nega sodelavca, drugi, zlasti sta-rejši občani pa dobrega soscda in prijatejja.
Pokojni Lovro Mrčun je bil jojen leta 1903 v Šentjakobu ob Savi kot kmečki sin. Po osnovni šoli je najprej delal doma na kmetiji, kasneje pa ga je življenj-ska pot pripeljala v tedanjo tiskarno Blaznik v Ljubljano. kjer je kot vesteti in sposoben
delavec hitro napredoval ter po-stal celo oddelkovodja knjigo-veznice, kar je ostal vse do svoje upokojitvc.
Bit jc napredcn človek in se je kot takšen mcd okupacijo tudi vključil v ilegalno delo v okviiu tiskarne, kjer je bil zaposlen. Bil je tudi delaven aktivist ter je iz-polnjeval zelo težke naloge ile-galnega dela. Za centralno tch-niko je tiskal in pripravljal razne potrebne obrazce, legitimacije, dovolilnice za živilske karte. Zato je imcl večkrat preiskave, a mu k sreči okupatorji niso prišli na sled.
Po osvoboditvi lela 1945 je bij med prvimi lerenskimi akti-visti. Deloval je kot predsednik in tudi kot tajnik OF, bil jc zek> prizadeven pri prostovoljnih akcijah ob gradnji tercnske sta-novanjske stavbe leta 1950, v minulem obdobju zadnjih dveh let, ko je bil predsednik krajevne skupnosti, pa je vse sile in pri-zadcvanja posvetil gradnji pro-storov za družbenopolitične organizacije v Novili Jaišah. Za svoje neumomo delo je bil odli-kovan z medaljo dcla in je dobil tudi priznanje OF.
Organizacije SZDL, ZZB NOV in sveti KS, katerih zvcst član in odbornik je bil, ga bodo ohranili v trajnem in častnem spominu!