"proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ Yugo*lav Federation, S. P.--Planilo J ugoftlovunnke Socialistične Zveze - i glasilo - -prosvetne matice j. s. z. ST. — NO. 1529. ILL., 30. DECEMBRA (December 30), 1936 l'uWi»h«l We.-kly at 2301 S. Uwndar8ke krize ni drugega svesti, kdaj dobi nov nemški j 'zhoda kakor oboroževanje, četudi ta izhod koncem konca ne pomeni nič drugega kakor izhod v Se večjo mizerijo. To htevo za skrajšanje delavnika. Nekatere ga hočejo celo zvišati. izc|atke za oooroževanje. Mi U. M. W. je močna uniia in poseduje velik stavkovni sklad. ro,jubna repUblika Švica. ki ne Zato se John L. Lewis nadeja, da se bodo rajse pobotale kot pa >trem- p() nikakih osvajanjih, izzvale stavko. nego V delavski department prihaja polno apelov za posredo-j M>sedami ^ z vsemj drug[m[ vanja. Ampak kljub naklonjenosti tega oddelka unijam m deže,ami po svetu se je p()da_ naval, pa je sklenila utrditi (Nadaljevanje na 3. strani.) la v oboroževanje kakor Ae ni- meJe "} *l **r*dlti. 84'~ 1 J________j 000 moz stalne 1mehanizirali —--- ~ ~'m -- . . - ~ ne" armade, ki bo varovala dejstvo ie bilo očitovano v ča- Smrtnc llC*%i(Ofl<* III |IOKKOtl IMk |iri CICMII %V IIIIIOIC niene meje. Poleg tega si zgra- su prošle vojne in v povojni ______di Belgija ob nemški meji dobi tol;ko jasno, da ga je la- utrdbe, ki žro milijone dolar- hko vsakdo zapopadel. iev, katere izčrpava iz ljud- Pred letom dni je štela stal-skih srag. Vse na se izgovaria na sovjetska armada 1,300,-na Hitlerja in Mussolinija. Ni- 000 mol To je v primeri z ar-hče jima ne zaupa. madami. ki so obstajale pred Iz tega razloga je tudi so- Mom 1914, ogromno število vjetska Unija objavila svetu, Komisarijat za obrambo izjav roČa, da se je število smrtnih nezgod pri delu v industriji do konca oktobra zvišalo pet odstotkov. H. H. Camcron, ki je ravnatelj omenjene ustanove, pravi, da je vzrok temu večje število zaposlenih delavcev. Meseca oktobra je izgubilo življenje pri delu, ali pa kot posledica nezdravega dela, 1,500 delavcev, V prvih desetih mesecih leta 1936 je bilo ubitih pri delu 14,500 delavcev, in leta 1935 pa 16,500. V tem številu so vključeni tudi smrtni slučaji, ki so posledica nezdravih del. Veliko bolj kot smrtne nesreče je naraslo število pone-srečb pri delu. Narasle pa niso toliko vsled večjega števila za-•poslenih delavcev, ampak vsled tendence današnje industrije, ki stremi i-zvršiti čimveč dela s čim manjšim številom delavcev. Delo, ki ga opravljata dva, zahteva v resnici tri delavce in v neštetih slučajih •o družibe organizirale produkcijo tako, da izvršuje en dela- National Safetv Council po- vec delo. ki v resnici potrebu-1 priganja«tvo. Število nesreč bo je dveh moči. Posledica tega v socialistično organizirani naganjanja je, da se delavec produkciji znižano na najnižjo predčasno utrudi in da ne ute- mogočo točko. Pri nezdravih gne paziti na varnost. Kaj mu delih bo socialistična družba pomagajo razni napisi no ste- skrbela za delavčevo zdravje, nah delavnice, ki mu kličejo, da naj se varuje pred poškod- kapitalistkni pa je gonilni motiv profit, neglede, kaj se zgo- bami, ko pa ve, da je v stanju di z delavčevim zdravjem. Res, producirati toliko kot družba da je že sedaj v tem oziru ve- zahteva le. če ne pazi nase, ampak riskira svoje ude in zdravje, pa tudi življenje. V socialistični gospodarski liko boljše in da v mnogih slučajih preskrbi bolnemu delavcu zdravnika in mu plača bolnišnico, toda če le more, se te- li red bi, v kateri bo produkcija mu strošku ogne, zato da bi bi-za profit odpravljena, ne bo lo več profita. Profit je sovraž-vzroka, da bi moral en delavec | nik delavčeve varnosti in nje-o pravi jat i delo dveh, niti ne za govega zdravja. da bo ojačala svojo armado do 1 ja, da bo letos stalna armada čimboljše popolnosti. "Mi ho- še bolj povečana, ne samo v čemo, da bo ne samo največja, številu moštva, ampak poseb-ampak tudi najboljša na sve- no še v tehničnih pripomoč-tu." nravi i o sovjetski vojaški j k'h. Starost za obligatno vojne vešča k i v Kremlu. Značilno je. službo je bila v Rusiji nedaviK da je vodstvo Sovjetske Unije | znižana z 21 na 19 let. Komi-o pas nos t vojne vedno razume- sariiat za obrambo je reorga-lo, pa je polagalo od vsega po-1 n-VJran, da vključu je centrali-četka največjo važnost na gra- ziranje vseh vojnih oddelkov ditev mogočnega vojnega apa- (Nadaljevanje na 4. strani.) Beda, obup in samomori v fašističnih deželah kajzerjem, so danes spet omo-teni z njo in ob pogledu na Nemčija ima en milijon ton daj v prav malih količinah. žita manj kot ga potrebuje to življenski standard nemškega zimo za kruh svojemu prebi- ljudstva se je pod fašizmom sv°i° novo »™ado se jim dvi- valstvu. Surovo maslo si more- temeljito znižal in to zimo po-|Ka,° .prsa P°no*a* c0,,ira\ .. . . , I A . * , , 1 moraio ob enem zadrgovati jo privoščiti le še imovite dru- staja še slabši. Hitlerjevi mini- pasm:p< Ampak zmerom to ne žine. Meso je postalo "luksus" rtn krmijo gladno prebivalstvo ho fraja)o< Zdramili se bodo in na mize delavcev prihaja 8 Propagando in jim v omotič- - omotice, v katero jih je za- nem navdušenju kažejo novo yJbala na(.jjska propaganda, in vojno mornarico, topove in t0(|aj bodo zahtevali kruha in tanke — češ, glejte, Nemčija mas,a ne pa kanone. je danes zopet svobodna dežela! Zdaj vidite sami, da so topovi važnejši nego maslo! Izplačalo se ie, da smo hranili pri živilih, kajti čimmanj zaje- samo še ob praznikih in še te- Beda v Italiji je znana stvar, življenski standard ni najbrže nrti na Kitajskem in Japonskem tako nizek, kakor v Mus-solinvjevi deželi. Tudi ona troši "SREČNO IN VESELO NOVO LETO ^ide - ampak iele ko se delavstvo organi.ira (N .oci.listicno ureditev .................... ............. dreibe. JSZ . .vojim glasilom "Proletarcem" tvori del mednarodnega de- ITIO, tolrko Več nam 0Sride špansko ljudstVO. ako SC Uv.Wef. gibanja v delu .graditev take druibe. Ste vi s nami? "OVe topove . . . bojevanje. Iftlerjll ill katoliški Cerkvi pO- 7 # —_ Nemci, ki so bili ponosni na | V Av^lriii jo pod faftlsmom--f:,SK,rm mimimmmm>»<• militaristično "glorijo" že pod I postalo poman jkan je tolikšno, da se samomori vsled bede presenetljivo množe. Ameriška časniška agencija Associated Prens poroča z Dunaja v depeši z dne 23. decembra, da si v tem mestu vzame življenje povprečno šest ljudi na dan Cene najpotrebnejšim živilom so se dvignile toliko, da je morala posredovati vlada in odredila znižanje, kar pa ni pomagalo, ker so stotisoči brez sredstev, Beda jih tira v obup in posledica so samomori in poskusni samomori. Prav v tako pomanjkanje r. i, da niu urmc režim. PRIZADEVANJA ZA POMIRJENJE NEMŠKEGA DIKTATORJA, PREDNO ZANETI SVETOVNI VOJNI POŽAR Francija namiguje, da je pripravljena vrniti Nemčiji kolonije v kupnino za mir v Evropi ADOLF HITLKR je civilno vojno v Španiji spremenil v svojo vojno v toliki meri, da bo blamaža zanj in Nemčijo, če dopusti zmago lojalistom. Raditega ponilja v pomoč faSitsom v Španijo ne samo vojni material, ampak zdaj poleg pilotov tudi vojake. General Franco priznava, da če ne dobi nadaljne tisoče nemških vojakov, je njegova stvar izgubljena. Hitler mu jih je obljubil 60,000 z vso moderno vojno opremo in pa strupene pline. V zameno za to pomoč je general Franco dal Nemčiji v izčrpavanje španske železne in druge rudnike ter ob enem razne poljske pridelke. Tako bi Španija v slučaju fašistične zmage postala provinca nemškega fašizma in kapitalizma. Francija skuša to preprečiti s "podkupavanjem" Hitlerja, oziroma Nemčije. Ponuja mu dve važni bivši nemški koloni- Jih J> 1)0 Španija vrnila, če ji v Afriki, ki sta zdaj pod ne v gotovini, pa v poljskih francosko upravo. V eni so Ž2- pridelkih, rudah in lesu. An-Lezni in drugi rudniki, v drugi in Francija bi v slučaju, pa veliki gozdovi in prostrani da se Je Hit,er pripravljen po-kra ji, ki so prikladni za živino- ^^ za ceno kolonij, pristale rejo. Kakor poročajo iz Pari- v intervencijo v Španiji, v ka-za, so mu ti dve koloniji pri- teri bi sodelovale tudi Nemčija pravljeni dati le. če Nemčija in ltalUa. Na ta način bi si Hit-neha pošiljati svoje čete v špa-i,er in Mussolini otela blamaže, n ijo in ako sklene sporazum s velesile bi z intervencijo Naravno, tudi ako bi Nemčija bila pripravljena sprejeti te kolonije in se obvezati za mir v Evropi, generala Franca ne more več pustiti na cedilu, ker ga je priznala za špansko vlado in mu poslala municije za milijone dolarjev. Ako on zma- Francduo, Anglijo in Italijo za varovanje miru v Evropi in za kontrolirano razoroževanje. rešile generala Franca pred porazom, ne da bi mu dale vla- (Nadaljevanje na 5. strani.) ARTHUR BRISBANE Arthur Brisbane, star 72 let, ie prošli teden umrl. časopisje ie na dolgo in široko poročalo, da je bil najboljše plačan časnikar na svetu. Prejemal je nad $200,000 na leto, poleg tega po je imel znatne druge dohodke. Pisal je večinoma "radikalno", in to na tak način, da je delavce odvračal od radikalizma. Ni čudno, če je imel tolikšno plačo! Ker je bil izredno sposoben in si je znal organizirati svoj personalni časniški štab, si je Hearstovo zaupanje tudi zaslužil in ta ga mu je nudil v polni meri moralno in gmotno. Mnogi naivni uredniki so črpali inspiracije za svoje "članke" iz Bri»bano-vega "Today" in iz njegovih drugih notic. Zdaj je to minilo, kajti Brisibanovih "radikalnih" inspiracij nič več ne bo. Pojavljajo pa se drugi "kolumnisti", ki skušajo pisati enako radikalno. SMOTItl V — LETI l«>37 L) Več kulturnega dela — to ie, več delavskih prireditev s prosvetnimi sporedi in predavanji v delavskem duhu. 2.) F eč agitacije za Prosvetno matico in več podpore za izvrševanje n ieni h nalog. — ■i.) r eč agitacije za "Proletarca%\ na katerega se delavci lahko zanesejo, da bo njihovo glasilo i v najkritičnejših časih in brezpogojno socialist i ven. 4.) } eč dela v naporih razpečavati med ljud' stvo dobre slovenske knjige, ki jih ima v zalogi Proletarčeva kn jigarna. ,)J Več boja proti odkritim in prikritim na-sprotnikom, ki vsak po svoje delujejo, da uničijo nli vsaj onemogočijo uspeh našemu pokretu. 6.) J eč načelnosti in soglasja v klubih JSZ in manj osebnosti in malenkostnih špetirov. 7.) Več boja proti brezbrižnosti, kajti ta je delavstvu najnevauiejša hiba. H.) Več delavske ideologije v delavskih podpornih društvih in v unijah. 9. Več volje za dosego uspehov v naših naporih in bojih, kakor smo jo imeli doslej. 10.) In končno, več članov in somišljenikov, ki so voljni in si>osolmi vršiti vse to delo. PROLETAREC LIST ZA INTER£SE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladij* Jugoslovanska Delartka TlikafM Druiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. _ NAROČNINA v Zedinjenih driavah aa calo lato $8.00; aa pol lai2 St.iai s* četrt leta $1.00. Inozematvo: za celo leto $3.50; aa pol tata $2.00. NAPADI NA TOVORNE LADJE OB SPANSKIH OBREŽJIH Vai rokopiai in oglaai morajo biti v na tem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega ted"' proletarec PtbHahed every Wedneaday by tha Yugoalav Workm«n'a Publiahin* Ce., Ine. EatafeHahed 1906. Editor................................Frank Zaits. Buaineaa Manager................. Charlea Pogorela«. Aaatetant Buaineaa Manager............ .John Rak Jr. SUBSCRiPTlON RATES: United States: One Year $3.00;. Si* Montha $1.75; Three Montha $1.00. Foreign Coun».riea, One Year $3.50; Six Montha $2.00. ^proletarec ~ 2301 S. Uwnd«le Av«. CHICAGO. ILL. T.I.»k.M> ROCKWELL UM. Na pra^u novega Ida Leto, ki izgineva v zgodovino, ne zaipueča za delavski razred nič posebno razveseljivega. Fašizem Še ni razmajan, četudi iz je iz Nemčije ustvaril bankrotirano državo, toda ob enem jo je spremenil v vojni stroj, ki preti svetovnemu miru bolj kot katerakoli druga dežela. V Španiji se odigrava svetovna vojna v miniaturi in nemški vojni stroj preiskuša v nji svoje tanke, aeroplane, strojnice in bombe. Hitlerju je konflikt v Spa/niji vaja za večjo vojno. Francija je dobila vlado ljudske fronte, toda reakcija je močna in preti s civilno vojno čim bi se z»bala, da kani francoski proletaflat proglasiti Francijo za socialistično republiko. /Italijanski diktator slavi triumf zmage z osvojitvijo Etio-pije. Katoliška cerkev organizira svetovno fronto za boj proti "komunizmu", kar v resnici pomeni boj za fašizem, katerega vsepovsod podpira, tudi v Nemčiji, Četudi je Hitler vzel cerkvi mnogo privilegijev in zatrl njene politične liste in katoliške politične ter napol politične organizacije, V Belgiji se dviga fašizem. V Zed. državah je kriza pojenjala, toda pričenjajo se težki industrialni boji, ker delavci ob niaki mezdi ne morejo živeti kot se za ljudi spodobi. Japonska je sklenila vojno zvezo z Nemčijo proti "komunizmu". Omaja si kos za kosom Kitajske in jača svoj vojni aparat za spopad s sovjetsko Unijo. Kitajska preživlja težko politično krizo, ki jo dela šibko in nesposobno za zmagovit odpor proti japonskemu imperializmu. Demokracija je doživela v tem letu težke udarce in obetajo se ji novi. Vendar pa je v letu 1936 tudi nekaj svetlih strani. Mednarodno delavstvo je na strani španske ljudske vlade in ji nudi moralno, gmotno in tudi oboroženo pomoč. Sovjetska Unija je »prejela ustavo, ki jo proglasa za najbolj demokratično na svetu. Volilni izid v Zed. državah prošlega novembra tolmačijo v demokratičnih deželah za zmago prtistašev demokracije, mednarodne kooperacije in svobode. Predsednik Roosevelt je v otvoritvenem govoru vseamer&ke konference v Buenos Airesu slavil demokracijo in obsojal avtokracije, ki rušijo svobodo doma in ob enem negujejo taktiko nasilja tudi v odnoša-jih z drugimi deželami. Demokratična misel prodira povsod, tudi v take dežele, ki mislijo, da so se zazidale pred njo. In vrh tega postaja jačje tisto najvažnejše gibanje današnje dobe, čigar zgodovinska naloga je zgraditi novo civilizacijo, ustvariti gospodarsko uredbo, v kateri bo ljudstvo imelo ne le politično, ampak tudi indu-strialno demokracijo. V novo leto ne stopamo resignirani, ampak v zavesti, da pripada svet bodočnosti delavskemu sloju. Socializem mora triumfirati. Reakcija na Japonskem za iztrebitev « i >i . tt rdeckarjev Zveza med Nemčijo in Japonsko proti "komunizmu" mora imeti vso mosročo praktično veljavo, je dejal japonski justični minister Raisaburo HayaŠi. Sodnemu aparatu je dal navodilo, da mora "iztrebiti vse komunistične elemente v mikadovem cesarstvu. Tudi če sta na Japonskem magari samo dva komunista, to dejstvo ne sme biti neopaženo," je dejal minister, "pač pa ju je treba nemudoma uničiti." Ako mislita HaLsaburo Hayaši in Hitler, da bosta odpravila nezadovoljnost množic z "uničevanjem komunistov", sta v zmoti. Kajti vzrok nezadovoljnosti in nepokoju v njunih deželah je beda, ne pa "komunizem". Sistem, ki ga negujeta v svojih deželah, ne vodi v »blagostanje, ampak v obup. Zato so taki diktatorji in režimi koncem konca poguba samemu sebi in to brez pomoči "komunizma", proti kateremu sklepajo zveze. C* • • lv « 1 •• 99 ainovi in hčere revolucije V Zed. državah imamo organizasijo, ki se imenuje "Hčere ameriške revolucije". V svoje vrste sprejema potomke rodbin, ki so obstajale še v času revolucije proti Amaliji. Slično organizacijo imajo moški. Imenuje se "Sinovi revolucije". Obe sta v resnici proti revoluciji, ne samo proti "krvavi" revoluciji, ampak proti vsakemu gibanju za odpravo sistema socialnih krivic — kajti socialne krivice so "ameriška Institucija" in naši očetje so umirali zanjo .. . Patrioti te vrste so pač brez sramu in za zgodovino, gospodarski razvoj in socialne potrebe širokih množic nimajo smisla. KOMENTARJI Španski faiiati imajo od vtaga počatka tvoja kontrarevolucije prv«n»tvo v tam, da »o »o polattili povelj* »Iva nad »korq v»o armado in vojnimi ladjami. Slednjih je posneje vsled odločne akcije mornarjev precej od-plulo pod poveljstvo lojalističae vlade. Ampak fašisti so • pomočjo vojnih ladij, ki »o jim ostale, dalje i portugalskimi vojnimi ladjami in ■ ladjami, ki sta jib generalu Francu poslala na pomoč Mussolini in Hitler, bili v stanju sastaviti svobodnemu prometu s španskimi lu* kami, ki so pod lojalis-tično vlado, veliko ovir. Nekatere ladje s tovorom vred, med njimi ena norvoska in par ruskih, so fašistične ladje s sodelovanjem nemških in italijanskih, zaplenile. Eno rusko so potopili. Pravijo, da ta ni bila edina, kajti o vojni v Španiji, osiroma o trgovskem prometu v španskih lukah velesile nočejo is-dati vsega kar vedo. Na sliki je španska vojna ladja "Espana", ki »o je ja po pričatku kontrarevolucij« polastila fašistična komanda. Ta in nekaj drugih rebelom omogočajo, da lahko voaijo Mure ia Maroka v Španijo skoro bres ovir. Enotna fronta Hitler, Mussolini, papež, klerikalni voditelj Jose Maria Gil Rob les v Španiji, katoliški škofje v Nemčiji, ar»tokrati, veleposestniki, bankirji, toriji v Angliji, fašisti v Franciji in drugi sovražniki napredka vsepovsod sc^v enotni fronti, da stro demokratično špansko republiko, da omajajo sovjetsko Unijo, da pripravijo padec vladi ljudske fronte v Franciji in da uničijo delavsko gibanje kjerkoli na svetu. Ali naj se v očigled združevanja sil svetovne reakcije delavstvo razdružuje? Vsak zaveden delavec bl moral smatrati za svojo glavno in najsvetejšo dolžnost negovati smisel za solidarnost in razumno delavsko akcijo. RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Letna seja kluba št. 11 v nedeljo 20. dec. je bila prilično dobro oibiska-na, čeravno je snežilo in so bila pota vsa ledena. Odbor kluba za leto 1937 je sledeči: taj-nik-blagajn k, Joseph Snoy; zapisnikar, Frank Matko. Organizatorji: Louis Gorenc Jr., za Bridgeport; John Vitez za Blaine; Joseph Skoff za Bar-ton in Louis Pavlinich za Bel-laire. Nadzornika sta Frank Vovk in John Vitez. Klub je prispeval $5 v podporo borite-ljem za demokracijo v Španiji iin tudi kolekto smo podvzeli v ta namen. Dalje je klub sklenil, da o-dobrava sklicanje izredne konvencije soc. stranke, ki se prične koncem marca v Chicagu, in da je naše članstvo stoodstotno za zgraditev farmarske-delavske stranke s socialističnimi principi. a • Iz zelo tehtnih vzrokov, ki smo jih izvedeli šele po klubo-vi seji, se igra in veselica kluba na določeni dan 13. februarja ne bo mogla vršiti, zato smo jo preklicali in obvestili o tem člane osebno in ostale pismeno. Novi datum za našo prireditev objavinfb v kratkem. • Kot je obrČaj vsako leto, smo tudi letos prejeli od prijateljev in somišljenikov vsakojaka božična in novoletna voščila. Hvala vsem. Celo "Big Tony" iz daljne Califorrvje se je o-glasil po dolgem času z obširnim prijateljskim pismom, v katerem pravi, da ostane agi-len agitator v prid delavstva en za "Proletarca". Tudi on u>pa, da se bo delavstvo zedi-nilo v pravi delavski stranki, a Koledarje smo prejeli in nam gredo precej dobro izpod rok. Seveda nas bi veselilo, če jih bi moglii prodati še več. Ampak eni so jih že kupili druge vrste, v par slučajih pa smo bili presenečeni, ker so koledarje vzeli taki, od katerih tega ne bi pričakovali, dočim jih na drugi strani niso hoteli vzeti nekateri izmed onih, ki so jih prei vedno kupili. Letos, ko se boljiše dela, pa ne. Well, pregovor pravi, da vsakdo sam ve, kaj dela, in da preveč siliti ni dobro. Tega se držim tudi pri razpečevanju koledarja, a kljub temu se nadejam, da jih bomo prodali lepo število. O vsebini se vsi pohvalno izražajo. V našem koledarju je štivo res prve vrste in brlo bi koristno, če bi ga imeli v vsaki slovenski hiši. _ * Tod so premogovniki doslej obratovali še dokaj dolyro in so napolnjen« z delavci, da novih sploh več ne najemajo. Ne ve se pa, koliko časa bo to trajalo. Stališče operatorjev, kakor so ga nedavno ofojasnili z ozirom na sklenitev nove pogodbe z U. M. W., ni nič kaj obetajoče in se ne ve, kaj se dogodi 1. aprila, ko poteče sedanja pogodba. Ljudje govore, da se železnice, jeklarne .in razna druga povzetja zalagajo s premogom. To pomeni, da se hočejo pripraviti za slučaj, če postanejo operatorji trmasti in se »puste z unijo v boj. Vsekakor se premogarji nadejajo, da bo sporazum do 1. aprila dosežen in jim ne bo treba znova v te- žko borbo z mogočnimi družbami. a Kot že omenjam, je eden organizatorjev našega kluba zdaj tudi s. John Vitez. On je spreten agitator in je bil tajnik kluba v Nanticoke, Pa. Je zelo požrtvovalen in bo gotovo storil, kolikor bo v njegovi moči, za pojačanje kluba, kot storita sodnigai Skoff in Pavli-nich. Na bodoči seji bomo ukrepali, kako čimbolj pospeftti naše delo v korist organizacije in "Proletarca". Orgije, ki jih je dal naš klub v izžrebanje, je dobil Joseph Bergant st. Imel je številko 105. a Prireditev federacije SNPJ 12. decembra je dokaj dobro izpadla. Ampak še vedno ni tistega zanimanja, kakr&no bi za tako organizacijo moralo biti. Federaci ja ima vendar dobre principe in vrši delo s stališča vzajemnosti in medsebojnega podpiranja ter bratske pomoči. • , Zelo sem bil presenečen, ko sem čital, da bosta John in Frances Rak -zapuštila Chicago in se naselila v Johnstownu. Pa., rn da jima vsled tega prirejajo čikaški sodrugi in prijatelji poslovilni večer. Oba dobro poznan. V Chicagu ju bodo pogrešali. John je vljuden, prijazen dečko, ravno tako njegova soproga. Ampak človek mora iti za kruhom, pa se napravi vrzel tam, od kjer od-idde in je prej deloval. V Johnstownu jima želim obilo sreče. — Joseph Snoy. trošijo denar iz svojih blagajn v agitaciji za kandidate kapitalističnih strank. V socialističnih ' organizacijah je zvršen pretežni del agi-tacijskih in drugih poslov (v uradih) brez odškodnine. Toda treba je plačevati stanarino od uradov, pisarniške potrebščine, znamke in še mnogo drugih stvari, ki jih je nemogoče dobiti zastonj. Slične težave ima socialistična stranka v Illinoisu in apelira na člane in somišljenike, -da ji tudi gmotno pomagajo, kolikor kdo more. Težkoče socialističnih organizacij* radi financ Največja težava socialističnih organizacij je pomanjkanje gmotnih sredstev. V nj.h so združeni ljudje, ki imajo vsakojake obligacije in prispevajo vsekrržem za delavsko stvar. Unije socialistične politike še ne podpirajo, pač pa Agitacija v pomoč španskemu ljudstvu med delavci v Montani Jardine, Mont. — Tu je rudnik, v katerem kopljejo zlato rudo. V njemu je uposlenih okrog 100 ljudi. Organizirani so v International Union of Mine, Mili and Smelters Work-ers (preje Westeni Federation of Miners). V njemu delajo poleg domačinov Črnogorci, Hrvati cn Slovenci. Tukajšnja okolica meji ob sloviti Yellowstone park, ki je posest Zed. držav. V njemu je v poletju zaposlenih precej delavcev, bodisi pri popravljanju potov, mostov, čiščenju, pri u-pravljanju domov za turiste itd. Jaz delam v tem parku, ker sem pri rudniški družbi na črni listi in me več ne uposli. Plača v rudniku je $4.25 na dan, v parku pa od $4 naprej, ampak ne daleč naprej.. . Ker sem zdaj brez dela, sem se odločil svoj prosti čas posvetiti zbiranju prispevkov v pomoč španskemu delavstvu, ki se bori za svojo svobodo proti navalu fašizma, in sem v ta namen pisal v urad JSZ po nabiralne pole, katere sem že prejel. Svoječasno sem bil član socialističnega kluba v naselbini Klein, Mont. Sem tudi član društva M. 132 SNPJ v isti naselbini. — Mike Konecni. Čudno, da so baš tisti voditelji, ki najglasnejše vpijejo, kako združiti delavce in farmarje v eno politično stranko, najibolj "razfranžani". Zdaj so tu, zdaj tam. V uri potrebe jih ni nikjer. a Edini slovenski svetovni časopis je "Ameriška Domovina" v Clevelandu, ki je inače le lokalno glasilo s par sto naročniki. Ampak o Božiču —- tedaj ti ta list izrezkov zdrči po vsem svetu! če ne verjamete, poglejte izdajo z dne 21. decembra/ v kateri poudarja, da je "akoro ni dežele aH države na avetu, kamor ne bi prišla 'Ameriška Domovina'." Vsa čast "metropoli", kajti ona edina premore svetovni slovenski dnevnik! a Katoličan: "Jaz sem boljši katoličan, kakor farji. Verujem v Boga, samo v cerkev ne hodim in v farje ne verjamem. Naprednjak: "Jaz sem boljši socialist, kakor tisti, ki so v klubu, če bi vsi tako mislili, kakor jaz, pa bi bilo vse boljše na svetu!" Rad;kalec: "Jaz imam socialistično prepričanje, čeprav nisem v stranki." ~ * Nova soha Ivana Cankarja v "metropoli" je gotova stvar. Oba tabora se še nadalje prerekata zgolj radi sohe. Ne vsled Roosevelta, kajti ta jima je bil skupen kandidat. Kaj prav za prav je na stvari? čigav je koncem konca Cankar? V metropoli se s ten>i pitanji jako malo a inače veliko pečajo. Katoličani vztrajajo, da se je spoved al svojih grehov, torej je Cankar pod marelo »v. Petra v nebesih tik škofa Barage. Kaj je Cankar pravzaprav pisal, nu, ja, to ni važno ne za ene. ne za druge. Torej nikar ne kupujte knjig, ki jih je napisal (well, ta apel je brez potrebe). a Kakšno je vreme? — Prepričanja in suknje — po vetru. a Bivši socialisti so za enotno fronto, če v nji ne bo socialistov — in bognedaj — komunistov! a "Taki principi!" —- Kakšni pa? Hm, Ameriška Domovina jamra, da so se mnogi veljaki demokratske stranke udeležili v Clevelandu banketa v počast kongresniku Sweeneyju, ki ni Rocseveltov demokrat. Zares šmentana reč, kajti jesti in piti so prišli na Sweeneyjev banket tudi nekateri slovenski koncil-mani in njihovi pajdaši — Bog jim ferdamaj tislio menaštro, ki so jo pojedli! (Opomb«.— Dozdaj ni od nje še nihče umrl.) a "Ljudska fronta je fooljševi- ŠTIRI NOVE KNJIGE | F D cankarjeve družbe knjige, ki jih je za leto 1937 izdala Cankar-jeva dražba ho dospele in vsebujejo prvovrstno delavsko slivo. V Ameriki jili razpošilja knjigarna Proletarca. Stanejo $1.23 s poštnino vred. Knjige ho sledeče: 1.) KOLEDAR Cankarjeve družbe za leto 1937. 2.) ROKE ANDREJA PODLIPNIKA. Socialna povest. Spisal Tone Selinkar. 3.) ŠTEFKA. Ali kako je družina Suna premagala krizo. Socialna povest. Spisal Ludvik Windher. 4.) SPLOŠNA ZGODOVINA SOCIALIZMA IN SOCIALNIH BO-JEV. V. zvezek. Spisal Max Beer. Cankar jet yi druiba je delavska knjižna ustanova, ki izdaja ksjigt r korist delavske izobrazbe. Ustanovljena je bila leta 1930. Pošljite naročnino čimprej! V zalogi imamo še nekaj garnitur knjig Cankarjeve družbe letnika 1936. Vsebuje sledeče knjige: Koledar — Hiša brez bken — Med potniki in mor-HJtrji — Splošna zgodovina socializma in socialnih bojev, III. in IV. zve-Skupaj 5 knjig. Cena $1.40 s poštnino vred. Kdor naroči oba letnika hkrati je cena $2.50. ški otrok." Tako ugotavlja P. Hugo. Ampak Čigava je vaša fronta ? Povejte še to, preča-stiti gospod! a Zvonko Novak Še živi! Jaz mu to privoščim. Naj ae pokori na tem svetu. Enakopravnost pravi, da se je oglasil pri njih in jim povedal, da ima v angleščino napisano knjigo, ki bi jo rad izdal. Želim mu uspeh v tem oziru, kakor ga je dosegel po krivici med Slovenci. Založnika pa je seveda težko najti. Ameriški knjigotržci ao biznismani. Zvonko to ve. Iskal je zveze. Adamiča pa slučajno ni bilo doma. Zvonko ni edini, ki je iskal njegove pomoči za izdanje svoje knjige v angleščini. Adamič ima pač svojih trublov zadosti, pa je dejal, "da se ravno pripravlja na potovanje v Južno Ameriko", če je Zvonkov rokopis vreden objave, upam, da dobi založnika vseeno in mnogo naročnikov tudi med Slovenci. a .. n i ni .....___ To jih je udaril — slovenske rdečkarje! Namreč nekdo v A. D. Kaj hudiča bi kolektali za obleko in hrano v pomoč španskemu ljudstvu! Tam naj gredo in se fajtajo, pravi on! Pa se je jako slabo odrezal, če ne še danes, čez nekaj tednov mu bo žal tako bedaste opombe. Vprašuje: Kaj slovenski socialisti store proti zatiranju Jugoslovanov v Primorju, ki je zdaj pod Italijo?! Vsekakor, Lojze, bore se proti, v zaporih so raditega, pretrpeli so nič koliko že, po-streijani so bili, zdaj pa Ti povej, koliko storite petolizniki Mussolinija in Vatikana, ki ste v enotni fronti s Hitlerjevimi rablji v Španiji in ki pomagate Vatikanu moralno in gmotno zatirati primorske Slovence! —< a Nihče, ki ima določno stališče, ga mu ni treba znova in znova pojasnjevati. a Čudno, da ljudje, ki store vse v svoji moči za razdruže-vanje delavstva, najbolj vpijejo za "edino možno pot, ki naj bo farmamko-delavska stranka". Na eni strani komunisti, na drugi resignirani starogardisti. Prvi vsaj resno mislijo, drugi so pretrudni, da bi mislili resno. Vse priznanje pa delu, ki so ga doslej storili. a V prošli volilni kampanji ni bilo med demokratskimi, liberalnimi in "delavskimi" časopisi nrkake razlike. Vsi so bili za demokratično stranko. Father Jager, to je bila "ljudska" (ali pa morda zgolj bizniška politična) fronta. Ob božičnih praznikih so isti časopisi enako vneto izrabljali komercio-naliziranje tega praznika za svoj kšeft. Taka je stvar, kaj bi se bali resnice! Kšeft je narejen, torej čakajmo naslednjega Božiča, in pa volitev čez štiri leta. a Ameriško ljudstvo bo odrešeno, ampak Mojzes, ki ga odvede iz puščave, mora biti A-meričan. Drugače ne presekamo morja! a Kakor razvidim iz poročil, je tukajšnji svetovni slovenski dnevnik mobiliziral za službo na fronti v Španiji v korist katoliške cerkve že nad tisoč slovenskih fantov, ki so pripravljeni tvegati življenja v obrambo od fašistov podrtih cerkva V Madridu. — če je to res, naj sodijo čitatelji v Clevelandu. Jerry Pengov. Ameriški socialisti na pomoč Španiji Socialistična stranka v New Yorku je mobilizirala večjo četo vešičakov za operiranje aeroplanov in za druga tehnična dela v Španiji. Buržvazno ameriško časopisje jo je zelo kritiziralo raditega, češ, da kr-Ai princip nevtralnosti, ki ga ta dežela tradicionalno spoštuje. Ameriški družinaki koledar 1937 je knjige, ki jo vem toplo priporočamo =5 tr ZELEZNA REKA Raketirstvo ne pozna nikakih meja ■—g* ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI Prevel is ruščine za "Proletarca" ANGELO CERKVENIK i: m (Nadaljevanje.) Tudi ranjence, ki sku&ajo hiteti, je zajela vsesplošna naglica. Ta se opira na nogo, povezano z umazanimi cunjami, drugi binglja med svojima bergljama, tretji se s svojimi omršavelimi rokami krčevito oprijema voza, vsi pa nenehno gledajo v sinjo daljavo . . . Deset in deset tisoč vnetih oči trmasto in napeto gleda v daljavo: Tam je sreča, tam je konec trpljenja, konec utrujenosti! Domače kubansko sonce jih žge. Ne glasu ne slišiš več ne pesmi ne gramofona. Vse, brezkončno škripanje voz v vrtincih prahu in zamolklo udarjanje konjskih kopit, težak korak zmešanih vojaških vrst, nemirna vojska muh, vse se vali nalik drveči reki, vse hrepeni po zapeljivi sinjini skrivnostne daljave. Kdaj se bodo odprla vrata ter bo moglo srce veselo klikniti: Tu so, tu so naši!? Pa vendar: če še tako hitijo, čeprav hitijo skozi toliko vasi in naselbin, nič se ne izpre-meni! Sinja daljava se vedno bolj in bolj oddaljuje! Sinja daljava ostane prav tako skrivnostna, prav tako nedosegljiva! če še tako hitijo, povsod slišijo isto: "Seve, saj so res bili tu! še pred včerajšnjim zvečer, pa so se naglo pripravili na odhod ter odkorakali .. Resnično, bili so tu! Tu so sledovi konj, seno je še zloženo. Vsepovsod stopiš na konjski gnoj. Zdaj pa je vse prazno. / Tu je stalo topništvo, še vedrto leži tod naokrog pepel pogasiih ognjev, še vedno so udrti globoko v zemljo sledovi težkih topniških voz, ki so izza naselbine zavili proti široki vozni cesti. Piramide starih topolov, ki rastejo ob potu. so hudo ranjene. Neštete osi močnih voz so jih hudo odrgnile. Vse priča, da so bili še pred kratkim tu, da so bili tu tisti, zavoljo katerih so boso-nožci korakali pod pokajočimi šrapneli nemške oklopnjače, zavoljo katerih so se bojevali z Gruizinci, zavoljo katerih so pokopali toliko drobnih otrok v gorskih globelih, zavoljo katerih so se liki blazneži tepli na vseh koncih in krajih s Kozaki. A vse nič ne pomaga . . . Sinja daljava je še vedno nedosegljiva in pusta. Kolona voz škripajoče vihra po cesti, hitri zaporedni udarci konjskih kopit neutrud-ljivo zvonijo, oblaki nadležnih muh neutrud-ljivo letijo za škripajočimi vozovi, brezkončni vrtinci prahu neutrudljivo zavijajo v za-dušljivo soparo deset in desettisoče — upanje deset in desettisočev se še vedno neutrudljivo zrcali v očeh, zročih tja daleč proti skrivnostnemu obzorju. Kožuh sedi v svojem pletenem vozu in mrko zre predse. Omršavel je, da se mu vse kosti poznajo. Koža mu je osmojena. Njegove oči, ki so se zožiile v dve ozki gubici, zrejo podnevi in ponoči v daljno črto na obzorju. Ta skrivnostna črta pa je tako zelo daleč! Kožuh zre s stisnjenimi čeljustmi. Naselbina za naselbino, kmetija za kmetijo ostaja za njim. Kozakinje jih srečujejo in se jim globoko priklanjajo. V njihovih, prijazno smehljajočih se očeh tli sovraštvo. Ko zapustijo poslednje vrste kolone vas, gledajo osuple za njimi. Nikogar niso ubili, nikogar oropali. Kako je vendar to mogoče? Takšna divja sodrga . . .! Ponoči »poročajo Kožuhu vedno eno ter isto: Kozaški oddelki jih puščajo naprej, ne streljajo nanje, vedno se jim umikajo s pota ... Ne napadajo jih ne podnevi ne ponoči. Za njimi se zopet združujejo, nikdar pa ne napadajo zadnje straže . .. "Prav tako! Opekki so si kremplje!" meni Kožuh. Mišice na njegovem obrazu zadovoljno zadrgetajo. Nato izda Kožuh ukaz: "Jezdeci naj se napotijo k vsem kolonam in k vsem oddelkom kolon. Sporočijo naj jim, da ne sme nihče zaostati. Nenehoma morajo korakati dalje. Ne za trenutek se ne smejo zaustaviti. Nočni počntek sme trajati najdlje tri pre!" f Zopet škripajo dolge vrste voz, izčrpani konji zopet vlečejo vozove, topovi bobnijo naglo in vihravo, čez kubanske stepe se nenehoma razlega mogočno bobnenje, razlega »e opoldne, ko je drugače vse tiho, prašno, ko sonce neznosno pripeka, po noč1! ko škropijo temno nebo lesketajoče se zvezde, zjutraj, ko se zor še ni zbudil. , . Kožuhu sporočajo: "Konji padajo, ljudje zaostajajo." Skozi iztisnjeni vrsti zob se mu iztisne beseda : "Vozovi naj ostanejo kar tam. Tovor pretovorite na druge vozove s konjsko vprego, k'i je še čila. Pazite na zaostale! Prisilite jih, morajo iti dalje! Korakati moramo nepretrgoma dalje!" Na deset in desettisoče oči zre v daljno črto, podnevi in ponoči zrejo čez sivorumena polja... Kakor so Kozakinje poročale že prej, tako pripovedujejo tudi zdaj s tlečim sovraštvom v očeh: "Seveda so bili tu; še včeraj so bili . . ." Niso lagale. Pogasli ognji, raztreseno seno, konjski gnoj v— vse to je potrjevalo njihove besede. Zdajci so je med vojaki in begunci razširila vest, ki so jo ponavljali otroci, ženske, vojaki: "Razstreljujejo mostove ... Z nami nočejo imeti nikakšnega opravka . . ." Vojaki krčevito stiskajo puške in zamolklo ponavljajo: "Mostove razstreljujejo... Z nami nočejo imeti nikakšnega opravka." Ko se prednja straža približa kakšni reki, kakšnemu potoku, kakšni globeli, tedaj opazi, da štrlijo kvišku črni trami razstreljenega in požganega mostu . . . Cesta je presekana, namesto ceste se nadalju je obup . .. Kožuh zgrbanči čelo ter zaukaže: "Postavite zopet most, prinesite trame in deske! Sestavite poseben oddelek iz ljudi, ki umejo obračati sekiro. Ti naj jezdijo hkratu s prednjo stražo. Trame in deske, ki jih bodo rabili za postavitev mostov, naj vzamejo pri prebivalcih." Sekire so začele peti. Rele sveže treščice so odletavale ter se v soncu bleščale. Nato so po škr pajočih, površno zloženih deskah drveli tisoči in tisoč-i voz, okorno topništvo. Konji so tesnobno puhali in prestrašeno zrli v vodo. človeška reka je brezkončna, še vedno zrejo vsi tja, kjer veže nedosegljiva črta stepo z nebeškim svodom. Kožuh je sklical poveljnike. Rekel jim je, medtem ko so mu mišice na podočnicah drgetale, popolnoma mirno: "Sodrugi, naša glavna armada se umika... Pred nam: beži jo ..." Mrko so mu odgovorili: "Ne moremo razumeti, zakaj bežijo . . ." "Bežijo in razstreljujejo mostove. Dolgo ne bomo mogli več vzdržati. Na tucate konjev nam je že poginilo. Ljudje so izčrpani do skrajnosti ter zaostajajo. Kozaki jih pobijajo. Pošteno smo jim zagodli ter se nas bojijo in se nam umikajo, generali se izogibajo vsakršnemu boju z nami, a kljub temu smo v železnem obroču, če bo šlo tako naprej, nas bo naposled ta obroč vendarle zadušil. Nabojev za puške in strojnice imamo prav malo, streliva za topove pa prav nič. Ukreniti moramo nekaj, kar nas bo reši 1 o iz te zagate." Pogledal jih je ostro s svojimi drobnimi stisnjenimi očmi. Vsi so molčali. Kožuh je zopet spregovor i. Besede iztisnjene skozi zobe, so zvenele ostro in razločno : "Moramo jih dohiteti. Konjenice ne moremo poslati. Naši konji niso nič pr da ter ne bi mogli bežati pred preganjalci. Kozaki bi vse pokončali. Potem bi se zopet opogumili ter bi nas z vseh strani napadli. Napraviti moramo kako drugače. Glavno armado moramo dohiteti, ter ji sporočiti, da smo tukaj." Nihče ni odgovoril. Kožuh je vprašal: "Kdo se zglasi prostovoljno?" Zglasil se je neki še popolnoma mlad po-voljnik. "Sodrug Selivanov, izberite si dvoje vojakov, vsedite se v avto in glejte, da se pod vsakim pogojem prebijete. Poročajte glavni armadi o nas! Obrazložite jim, kakšen je naš položaj; prepričajte jih, da nas utegnejo ugonobiti." (Dalje prihodnjič.) a- - Eno izmed mnogih agitacijskih del, ki #a naši napredni delavci z veseljem vrne, je razpečavanje AMERIŠKEGA DRUŽINSKEGA KOLEDARJA. Zavedajo ne, da ta knjiga zasluzi, da hi jo čital vsakdo, ki zna slovensko. O letniku 1937 se vsi pohvalno izražajo. Nadejamo se, da ho s sodelovanjem ntevilnih naših agitatorjev in somišljenikov kmalu ves razprodan. Naročila nprejema "ProletarecCena koledarju je 75r, kar je za t; platno vezano knjigo s tako vsebino in ilustracijami izredno malo. Angleške knjige, ki izhajajo v sto tisoče izvodih, so mnogo dražje. Ako vi še niste agitator za naš koledar, prosimo Vas, priporočite ga prijateljem in znancem. S takim šti-rom jim boste gotovo ustregli! Naročite fga tudi svojcem v starem kraju. Nesreče n« ameriških cetlah »o pogoste. Tisoče ljudi »e poškoduje ali pa pobije vitko leto. To je »icer nesreča u prizadete, ampak sreča za ad« vokate, ki to tožbe za odškodnine »premenili v tak raket, da tisti, ki ao bili pobiti, ali pohabljeni, ikoro ničesar ne dobe, kajti vse gre v "kritje legalnih stroškov" in aa "komišne". V Illinoisu je pričela oblast preganjati organi* ziraro tolpo raketirjev, med katerimi prednjačijo kajpada odvetniki in v svežo so si najeli rasne nameščence v bolnišnicah in na policiji, ki jih o nesreči takoj obveste. "zastopnik" gre nato k ponesrečencu ali k njegovim sorodnikom, in jih aagotovi, da se bo boril do skrajnosti, da prizadeti človek dobi čimvečjo odškodnino. Nato so, kakor je ugotovila preiskovalna komi* sija, ponesrečence odvažali v take bolnišnice, s katerimi so raketirji direkt« no v zvezi. Zdravniki so na pole za podpore in odškodnine navajali napačne podatke, poškodbe ter posledice so povečavali, da je kompanija plačala, bodisi prisiljeno ali prostovoljno, toliko večjo odškodnino. Seveda so prizadeti dobili le majhen odstotek. Tako vidimo, da sc ne izrablja samo delavcev pri delu. ampak da služi vsak slučaj v prid eni ali drugi raketirski skupini. Odkritja te vrste škandalov ne bodo odpravila tega stanja, pač pa spremenitev uprave. Sedanje politične uprava pripadajo kapitalističnim strankam in verjamejo načelu, da naj krade vsakdo, samo, ako more. Seveda "legalno", ne z revolverjem v roki. Mi pa propagiramo uprave, ki bodo izvoljene zato, da bodo služile ljudstvu. V ta namen pa je potrebno, da da ljudstvo slovo kapitalističnim strankam, kar dotlej vsled svoje nevednosti še ni bilo v stanju storiti. Na tej sliki je skupina takih obtožencev na zasliševanju pred todnikom v Chicagu. ekonomskih razmer ne bo delavcem nihče zboljšal, če si jih sami ne bodo! (Nadaljevanje s 1. strani.) vzlic VVagnerjevemu zakonu, ki ima namen protektirati delavce in nuditi za&cito unijam, to vladni posredovalci le malo-kje uspešni. Uniji ne preostaja drugega kakor vztrajati v stavki, ali pa popustiti v svojih zahtevah, pred vsem v zahtevi za priznanje unije. Vse družbe se skušajo zavarovati pred škodo v slučaju etavk s povečano produkcijo. Kupici jo si zaloge premoga, olja, železa itd., da jim stavke ne bi povzročile preveč neprilik in jim zmanjšale dobičke. Skoro vse sedanje organizatorične aktivnosti in stavke vodi odbor za industrialno organizacijo (C. I. O.), dočim je eksekutiva Ameriške delavske federacije, ki bi morala stati na čelu bojev za unije, pasivna. Vzrok je, ker nasprotuje organiziranju delavcev po industrijah namesto po strokah. Kapitalisti se togote in si žele fašističnih zakonov, kakršne imata Italija in Nemčija. Tam so stavke prepovedane in "unije" kontrolira in vodi vlada. Tak fašizem bi radi tudi ameriški izkoriščevalci in ga podpirajo. iV stavkah se poslužujejo v boju proti delavcem kljub "new dealu" nasilnih sredstev. Pomagajo jim šerifi in drugi oblastniki v političnih uradih. Drugače biti ne more, dokler bo oblast v rokah demokratske in republikanske stranke. Kapitalisti pač ne podpirajo svojih ftrank zato, da bi delavstvu služile, pač pa, da si z njimi pro-tektirajo svoj sistem. Socialisti so v kampanjah za unije jako aktivni in store kolikor morejo, da utrdijo v delavcih tudi duh idealizma za organizacijo. Ta bo v prihajajočih konfliktih potreben, kajti treba se bo odločno spoprijeti z najmogočnejšimi magnati v tej deželi, ki imajo na svoji strani ves kapitalistični, razred. Ampak pogoji za zmago so na strani delavcev. Treba jim je le, da so organizirani in da so pripravljeni biti aktivni in vztrajni v boju za svoje zahteve. glasovi iz našega gibanja Zbral Charles Pogorelec Strabane, Pa. — John Terčelj je poslal dve naročnini in $5 v podporo španskim bojevnikom za svobodo in demokracijo, katere je prispeval naš stari znanec in sodrug Louis Britz iz Laurenca, Pa. Ix>jze je vedno med prvimi, kadar se gre za pomoč delavski stvari. Bridgeport, Ohio. — Joseph Snov je poslal naročilo za 58 koledarjev, katere bodo razpe-čali sodrugi po raznih naselbinah vzhodnega Ohia. V pismu pravi: ko te razprodamo, se o-glasim z novim naročilom. Forest City, Pa. — Franki Rataic je ponovil svojo naroč-! nino na list in naročil 5 kole-' darjev. Tam se je včasih prodalo mnogo več iztisov. Kaj! neki delajo pri klubu št. 10 JSZ ? Burgettstown, Pa. — Iz tega mesta je naročil 18 iztisov koledarja Tone Jeram, tajnik kluba št. 19 JSZ. Girard, O. — John Kosin je jvoslal naročilo za 50 koledar-j jev, ki jih je naročil klub št j 222 JSZ. Za Girard moramo reči, da je vedno na svojem mestu v agitaciji za našo stvar. Tudi z oglasi so se to pot dobro postavili. Na agitaciji zanje je bila sodružica So>phie Tancek. Poslala jih je za $36.50. Vse priznanje njeni j agilnosti! Cleveland, O. — Klub št. 27 JSZ je poslal prvo naročilo za 200 koledarjev. Ko te razpe-čajo pišejo po novo zalogo, pravijo sodrugi. — Anton Jankovich je poslal 20 naročnin. Sheboygan, Wis. — Klub št. 235 JSZ je zadnje čase nekam v zastoju. Ne vem ali so tam že tako blizu uresničenja naših idej, da ni .treba več organizacije in agitacije, ali kaj? | Nekateri sodrugi, ki bi nikdar ne pričakoval od njih, so postali docela brezbrižni. Upa-j m o, da se niso ud ali maloduš-nosti toliko daleč, da bi docela resignirali. Kljub vsem pote-škočam bomo držali klub naprej, pravi Chas. Chuck. Na-i ročili so 30 iztisov koledarja. Newburgh, O. — Joe Lever. tajnik kluba št. 28 JSZ, je poslal naročilo za 50 koledarjev. Pravi, da prosperiteta pri njih še ni izza vogala. Ely, Minn. — Naš stari agi-, tatol* John Teran je poslal prvo naročilo za koledar, druga sledijo. Pravi, da so se delavske razmere nekoliko izboljšale, toda družbe najemajo večinoma le oženjene delavce. Jeklarska korporacija je zvi-i šala plačo za V . ^Rezultat kampanje za organiziranje delavstva jeklarske industrije! Aliquippa, Pa. — George Smrekar je poslal naročilo za 20 koledarjev. George je v aktivnostih za našo stvar vedno dečko na svojem mestu. Herminie, Pa. — Ta kolona bi ne bila popolna brez Anton Zornikovega imena. Zdaj je zaposlen z razpečavanjem knjig Cankarjeve družbe in koledarjev. Za oboje je poslal že naknadno naročilo in pravi, da to še ni vse. Poslal je tudi eno naročnino. Red Lodge, Mont. — K. Erz-nožnik je poslal dve naročnini. Pravi, d a so razmere zelo slabe in da bo klub št. 35 JSZ postal pasiven. Sodrugom svetujemo. če so razmere takšne, da jim ni mogoče plačevati rednih prispevkov, naj se poslu-žijo izjemnih znamk, ki so po 5c vsaka. Te znamke ima stranka in JSZ ravno za po-podobne slučaje. Razume se, da član, ki prejema te znamke ni prikrajšan na svojih pravicah v klubu, niti najmanje ne. pač pa je istotako dobrostoječ član kot vsak drugi. To ne pomeni, da kadar začne tak član delati, da bo moral plačevati zaostalo redno članarino, pač pa od tedaj naprej, ko mu bodo razmere dopuščale. Torej sodrugi kluba št. 35, ne v pasivnost, pač pa še bolj aktivni postanite v svoji agitaciji za socialistične ideje. Klub je naročil tudi 10 iztisov koledarja. Girard, O. — John Tancek je poslal dve naročnini in $18.-33 v pod|>oro španskim delavcem, katere je prispevalo dru-Mvo št. 49 SNPJ in posamezni člani. Bear River, Colo. — Anton l>olinar je poslal dve naročnini in naročil tri iztise koledarja. VVaukegan, 111. — Klub št. 45 JSZ je poslal $15.00 za tiskovni sklad Proletarca. Frances Zakovšek je poslala štiri naročnine. Milwaukee, Wis. — Leonard Alpner je poslal dve naročnini. Pravi, da so zdaj zaposleni z razpečavanjem koledarja. Njih namen je, da ga letos raz-pečajo več kot kdaj prej. Upamo, da se to uresniči. Chicago, 111. — V uradu se je zglasil Joe Oblak ter pustil 5 naročnin na list, plačal za prvih 10 razprodanih koledarjev in za en oglas v njemu. VVillard, Wis.—-Mike Krultz, naša stara korenina iz severa nam piše: Pošljite mi hitro 10 iztisov koledarja! Pasja dlaka. bil bi skoraj pozabil, pa je sreča, da me je več naših stalnih odjemalcev podrezalo, kako to, da koledarja še ni? Razume se, da smo radevolje ustregli njemu in ostalim Wil-lardčanom. Pullman, III. — Peter Vr-hovnik je razprodal prvo zalogo koledarja, naročil jih je še pet, in če še to ne bo dovolj, se pa vidimo na Silvestrovi zabavi kluba št. 1 in jih vzamem še več, omenja Peter v pismu. Arma, Kans. — Anton šular je poslal 1 naročnino na list. Koledarjev je naročil 110 in pravi, da gredo zelo dobro v denar. Najbrž jih bo rabil še več. Strabane, Pa. — Jacob Pav-čič je bil bolj tiho zadnje čase. Prošli teden se je zglasil s štirimi naročninami. Wardner, Ida. — M. Absec ie ponovil naročnino za celo leto, zraven pa naročil dva koledarja. Chicago, III. — Kolona ne bi bila popolna, ako bi ne omenil agilnosti tudi nekaterih naših čikaških agitatorjev. Naročnin so pridobili: Chas. Pogorelec 12, Frank Bizjak 2 in Frank Zaitz 2, Pri raz prodajan ju koledarja so agilni John Thaler, Frank Podlipec, Tone Putz, Chas. Pogorelec, Frank Bizjak, Kristina Turpin, Jennie Ladstatter, Mary Matjasich, Frances Swolshak, Luka Groser, Joe Oblak, Joe Mačus in Frank Udovrch. Mnogi sodrugi in sodružice so bili zadnje čase za.posljeni tudi z razdprodajo vstopnic za Silvestrovo zabavo kluba št. 1 JSZ, katera obeta biti ena največjih, kar jih je klub priredil zadnja leta. Ampak ne pozabite — če še nimate vstopnic — da si prihranite 20 krajcarjev- pri vsaki, ako si jih nabavite v pred-prodaji. Pri blagajni bodo brezpogojno po 60c, kakor je tiskano na njih. če je še nimate, vam jo rade volje prodajo člani in članice kluba, ali pa jih naročite koHkor hočete po predprodajni ceni pri tajniku kluba John Raku v uradu Proletarca. Telefon, Rockwell 2864. Ob polnoči se bomo na tej zabavi nadvse ceremonijalno poslovili od starega leta, ga brcnili z vso močjo, kamor spada, in pozdravili našega mladega dečka, Novo leto 1937. Nato bomo vsaj nekaj ur še bolj pozabili, kar je bilo v letu 1936 slabega, se zabavali kolikor se bo največ dalo, in nato se proti jutru v mladem Novem letu podali k počitku— hmm, nato pa, ko vstanemo, v vsakdanje skrbi, vrag jih po-citraj! — P.O. Kam pa, prijatelj, na starega leta večer? Chicago, 111 — Pri nas je to malenkostno vprašanje, namreč tisto, ki je v tem naslovu. Mi kajpada pojdemo, kakor vsako leto, na Silvestrovo zabavo kluba št. 1. Vršila se bo v četrtek večer 31. decembra v dvorani SNPJ. Brali smo. da nam bo na vrhu sviral "za stare in mlade" John Kochevar s svojimi muzikalnimi fanti, v spodnji dvorani pa bosta po fantovsko in godčevsko vlekla meh naša stara znanca, četudi mlada po letih, Tony Omerza j in Frank Gradfsek. Vsako leto so se tega dne zbrali naši rojaki in njih prijatelji na klubovi Silvestrovi zabavi, in uverjeni smo, da se snidemo z njimi spet na tej prireditvi. Bo "luštno", ker muzika bo izboma v spodnji in gornji dvorani, hrana po domače pripravljena, pijača prvovrstne kakovosti, torej se bomo res dobro imeli. Najnovejši diktator Na sliki je polkovnik Bati-sta, ki se je z vojaškim priti- COL. FUIX»ENClO BATISTA skom prikopal v ospredje republike Kube rn "legalno", toda vzlic temu s silo, strmoglavil predsednika Gomeza. Tiskovni fond Proletarca IX. IZKAZ VVaukegan, III. Kllth *t. 45 JSZ $15.00. Pueblo, Colo. Neimenovan $2.00. Chicago, III. John Kprohar $1.00. Cicero. III. Kristina Turpin 75<\ New York. N. Y. Jo»-»! Frank Pellan.) ma pričel, je bila Levvisova U. dom, to poslopje smo nato po- Pri««, Utah, Po $1: Ko*« Žel* in M. w. komaj še senca nekda- vezali in izboljševali, a prišel i^""p^l nje svoje moči. Progresivna je ta bratomorni boj in izgle- l.iohn Intihar, skupaj $4.00. (Nabral unija je smatrala, da jo bo z da, da te ustanove ne bo mogo-jJoteph Peternel.) lahka nasledila ne samo v Ilili- če rešiti. Tudi nekateri posa- Nokomi., Ill Dr. »t. 209 SNPJ $1. noisu, ampak povsod! Ust a no- mezniki so ob svoje hiše edino .,KEuc,;d' ? .V kL fuVV P° j, . . . j i n iii- w • i. . i- Jaco«b Hujro, Frank Gorjanc, vila si je tednik Progresave vsled boja, kfi je nastal radi Frank p«^ Paui Lt.nasif Frank nič važnega povedati Dudu- Miner* ki Je v P0***" "ra- teh dveh tekmujočih si uijij. Maurič, Frank T g«l, Fiank Se^rulin, kovii mu je povedal, da sta dlkalno" urejevan. Njegov u- Precej slovenskih premogar- J<>hn Jamnik, Anton Urh in Matt. rednik je bil potem odstavljen jev v Springfieldu je veliko tr-i^th' hkuraj $5'50' lt>i<n,m na*'m «<>dru-! poveljstva med Trento in tako zelo, da so nas smrtno za- *om v Springfieldu, katerih ni ! fronto. sovražili. Izkazalo pa se je, da zb,tl na-tla n \bent° Berenini pa je bil v Trentu. Sedel je v sobi predmestne vile ter premišljeval. Kakšno dem ki navdušiio y» kako kl s0 nekateri V početku O- Ar*on Medved. Terezija Medved in dem. k se navousijo /a keko j nPnn Vtlentln Raapotnik, *kn*p*j $6.55. reč preko noč , in so v tem s u- *Ia*aIi za socialistično orcn-h (Nrbral Anton Štrukelj.) Chicago, III. Paula Skavich $1; po 50c: Helen Arko, Rudolph Hribar, Fiank Car r, Anna Beniscur, Katka Zupančič, Ajrnef« M. Heidenreicfo, Frank Rudman in Joseph P. Kristan; ne^rano na božienici društev SNPJ NAROČITE SI NAJNOVEJŠO KNJIGO LOUIS ADAMIČA t CRADLE OF LIFE (ZIBGL ŽIVLJENJA) H smo bili mi v pravem, ne pa sramovanje, ne napa li v listih, oni in tisti socialisti, kr so se ne prožnje s fiz cnirii napadi.; 3(>cf gkupaj i0 (Nabral Chas. Po-smatrali za "militanteM in pod- CMa,i so 7'vesti unijeltim in so-!^rciec.) burio je neki moral povzročiti I pri i Prorressive Miners unijo, cialiatičnim načelom, docim so Arm«. K.n.. Dr. *t. 609 SNPJ $2. njegov pobeg! "Militantom gre vsaj prizna- 8e mn(>P takozvani radi-1 So Chic.go lil. Dr št. 490 SNPJ Bil je nervozen. Pred enim nje. da so napako kaj kmalu kalni elementi udali Higašva- Brijav^ 50c; - mesecem se ni smrti skoraj spoznali in so danes bodisi ak- varstvu — in danes, kaj vidi-prav nič bal. Pravzaprav ni na tivni za U. M. W., katero so mo! ~ Poročevalec, smrt nikdar mislil. Bil je apa- prej napadali, ali pa indife- tičen nroti vsemu, karkoli bi rentni. Nekateri pa so šli odpr- Po/|nA»>a cnanclfim utegnilo priti — samo nasproti to v boj za U. M. W. of A., ka- ""H111 a fn>nti ne. Fronta je bila huj- tero so prej grajali. Thomas jc ša od smrti, hujša nego vse, bil v glasilu Progressive Miner kar bi ga moglo tukaj doleteti, že velikokrat napaden, poseb-(Dalje prihodnjič.) no pa še militantni sooalist --Povvers Hapgood, ki ga je pro- Vodie Progresivne ru- šlo poletje najela Levvisova U. darake uniie v škripcih M- w in Ka P°^Iala v l^om, J ,da deluje za združenje delav- Springfield, 111. — Zvezni »tva v Levvisovi uniji premo- detektivi, ki so preiskovali garjev. člani progresivne un.:- bombne napade na premogov- je so Hapgoodu toliko naga- ne vlake v južnem lllinoisu, so jali, da ne bi uspel, pa je bil nedavno pričeli z aretacijami, j radi tega poslan na agitacijo p D rt. 221 SSPZ Med aretiranci je tudi W;:lliam za unijo med jeklarske de-jFranJ"Kocja'n $Mn John PeUo 50c,J delavcem III. IZKAZ Chicago. IIUeHr- »t. 39 SNPJ $10; po 25c: Jo^in Kosteh, Dora GoVtz, Vidna Pa-vich, Jaeoh Poljšak in Jacob Brlja-vac; Mary Asinbrever 20c; Ro.se Spanich 10<\ skupaj $4.05. (Posla5 Jaeo*b Brljavac.) No. Chicago. IH. Po 50c: Anton Celarec, Anton Kobal. Mary Stanov-nik. Ste ve Valenčič, Ja-ck Brenčič in Anton lic; John Kojfovšek 25c; Frank Pezdir 2(k\ skupaj $3.45. (Poslal Anton Stanovnik.) Johni town, Pa. Dr. št. 254 SNPJ $1; po 50c: Joseph Widmar, Math Pristave«, Frank Turšič, John Medle, John Dežela n in Frank Petrov- nabrano mt d člani na seji $9.85, skupaj $19.85. (Poslal Joihn Potokar.) Scattle. w«»h. Po $1: I*ucas DeU4s Ski- Ijak in Herman Rosen^ein, skujvaj j • ' . «» ,, t V „ «.00. (Poslal I o«., Debelj.k.) tel Ml'ft,' J„°*", Joli.t, Ml. Dr. 115 SNPJ tl.U;\l™k "' "fj, n Jj L | „ , , r, . •• »oki. a- Bukovec, Itfna-tz (»mznik, Jos. Lu- nabrano med elani na seji $.5.51; An- ton Zetko $1. skupaj $6.25. (Poslal-Frank Sternisha.) Jerome, Pa. Dr. št. 503 SNPJ $5. Keck, ki je bil vodilna glava lavce. s k u naj $3.50. (Poslal Martin Sabolo- Dr. H. 174 ■ Progressive Miners unije. I Slovenski naselbini v Sprimr- vič.) V bojih med člani te unije fiieldu je ta bratomorni boj Pur.glore. w. v«, in U. M. W. of A. je bilo več i škodoval toliko, da ne bo iz^z "'J^fITh^ . , , . , ... ... . . i m Frank Pellan; po 50c: rrc<1 Mlal, delavcev, b rtov in deputijev njega nikdar vee okrevala.: A(lulph //a(J(l, ,fernej Fmctich in ubitih in nešteto pa jih je do- ker bo prej izginila. Pred leti i Štefan Jajrodič, sku^j $6.oo. (Na- bilo poškodbe v pretepih. ESiraa/ttt - PRIZADEVANJA ZA P 0 MIR J EN J E 17. dec. 1982 do avgusta 1935. Vvseh bombnih napadov na vlake Cn proge je bilo 23. Zvezni zakon določa za kršilce, katerim se zločin takih napadov dokaže, zaporno kazen deset let in $10,000 globe. Od leta 1932, ko je bila pro- (Nadaljevanje s 1. strani.) gresivna unija ustanovljena, se d0 Španije, pač pa bi diktirale i rale pred Mussolinijem in mu "novo" vlado. Sedanja bi se dovolile vzeti Etiopijo, morala umakniti. Ti dogodki nas uče, da do- Tako je Španija postala ko- kler delavski razred "e doseže cka v igri velesil, ki vadljajo absolutne moči v državi, ne za njeno usodo. Kapitalizem more biti odločujoč faktor, pa Anglije in Franci je noče loja- čeprav je zastopan v vladi, ka-listične zmage, ker se boji, da kor je zdaj na primer v Fran-bi se Španija potem razvila v ciji. Francoska vnanja in no- NEMŠKEGA DIKTATORJA, ZANETI SVETOVNI VOJNI PREDNO POŽAR V zalogi imamo tudi sledeče Adamičeve knjige: LAUGIHNC IN THE JUNGLE____$3.00 GRANDSONS ............... 2.50 l)YNAMITE ................ 2.00 K\JiaRXA PROLETARCA 2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. je med premogarji v lllinoisu veliko spremenilo. Prejšnji prijatelji so postali vsled razdelitve v dva tabora smrtni sovražniki. Tudi krvne osvete so se dogajale, kakor v Siciliji, Kaiabriji in Albaniji. Tisočerim ljudem je bilo ogrenje-no življenje. Požigi iz maščevanja niso bili redek pojav. Olovek ni bil varen za svoje trantja politika se mora kljub delavskim zastopnikom v vladi in vzlic premierju Blumu ravnati po tradicijah kapitalistične francoske politike in Pilite po cenik naše knjigarne) socialistično državo. Niti ne mara, da bi postala fašistična pod Hitlerjevo komando in s kosti niti podnevu. Grožnje so'tem važna provinca nemškega letele vsevprek. imperializma.- Zaradi tega Prodre«*'vna unija premogar- francoska ponudba, ki nudi pogodb — tajnih in javnih —-jev je od početka veliko obe- Hitlerju bogate kolonije za va- ki jih ima z drujrimi državami, tala. Nastala je več ali manj iz do. Ce ne pograbi po nji in bo larich, ?kmpaj $1.50. (Naibral Frank Horvat.) Detroit, Mich. Paul Ocopek $2; John Spehar $1.25; po $1: Janeko-vich, Lavvrence Skijra, Philip .Stavar in Tom Petrich; Prijatelj 55c; Ru-dolph Junko 51 c; po 50c: Leo Jun-ko, Katherine Krainz, A. Cedilnik, Leo Kocjan, Frank Krese, Anthony Novince, R. Orlich, Albin Serdonor, Ju Ji a Menton, Stevo Cupovich, Peter Benedict, Joe Schmaltz, Joe Aub?.!, Joe Zupancich in Katherine Junko; Mike K u las h 30c; Frank Ho.stnik 31c; po 25?: Jacob Gorup, Jera (irum. Mary Padar, J. S]>enda], Mary 0'Branovich, Jennie Batbich, Jennie Predel, Mary Maiit A|fne» Meyer, Anton Jurca ml., Joe Brown, Joe Tanko, Anna Kom, Mary Bernik, France« Zabkar, Anton Semec, Tony Stepa nich, Tho*. Broz, £>tev* Las lavi; h, Anton Grum, George fttimac, Frank Zabkar, Jchn Cotman, loseph Hochevar, S".eve Stupper, Joe Zri-mcc, (ieoijft? Marčič, Boško Faii h, Matt. Stimac, Anton Obranovič, John Ozankh, Joe Crnkovuti, Val. Maisel, M. Kaj t na, Bell PutlJ. M. Skoda, Mm. ftkoo 20c: John Vihtelich in S. Kosirnik; po lOc: Marv Potočnik in M. Plankar, skupaj $27.02. (Nahmla Katie Junko.) South Fork, Pa. Mantin JazbinAek 50c; po 26c: Frank Mranik, Mirko Urgurich, John Sikora, Michael Gla-van, Joseph Shaffer, Jchn Pirince, John Gnruriih in Michael Shaffer, sku|>aj $2.50. (Nabral J. Prince.) Conemaugh, Pa. Dr. H. 36 JSKJ $20; John Jancer $2; John Ceglar $1; po 5Qc: Joe Mele, Louii Gall in John Mivc; po 25c: Jon. Turk, Joe Petrovčič, Joe Brezovec, John Jančar, Martin Birk, Joe Medle, Anton RovanAtk, Rose Baretič, Frank Zupančič, John VevSek, John Vidiin-ar, Vic. Dremly, Joa. Turk, Mr«. Jos. Turk; po 20c: Jernej Lunder in Jo-hn Brezovec; po 15c: Frank Svete; po lOc: John Kolar, Matt K robci, Vic-tor RovanAck, Frank Meserko, Anton I^tk^ar, Joe -&Ut»oc, Joe Pucel, John Deielan. John Kooler, Matt TurAič, Fr. G. Rovanaek, Joe Vičič, Vid Ro-vnanšek, skupaj $30.15, odpeto za poštnino č:»<('?a $30.00. (Na- bral Martin Jar^r.) Irwin, Pa. Dr. H. 41 SNPJ $5.00. Hotletter, Pa. Dr. »t. 318 ŠNPJ $6; po $1: Vincenc Rejnik in John Rejnik; po 50c: Jo3e]i(h Dtbelak, Joseph Zabkar, Joseph Arh, Anton Troha. Lou:s KeAe in Louis Planin-sek; |X) 25c: Joseph Dobelak mJ., Jo-to|>h Zakrajšek, John Zabkar, Joseph Zabkar ml., Samuel Andros, skupaj $11.25. (Nabral John Resnik.) Cicero. III. Dr. At. 449 SNPJ $5; po $1: John Thaler, Anton Putz, To-ay Blažon in John Sprphar; Frank Mai(rolle 65c; po 50c; Frank Tau-char, Frank Podlioec, Jennie Koren; po 25c: John Fabjan, J. Adams, An-dy Brecelnik, John Pelterlin, Frank Zaitz, Mike Knapich, Anton Slabe, Euirene Mozetioh, Ana Ulčar, EJiza-bdth Kure, Ed. Križman; po 10?: Joe Komu' ha r, Ix>uis Ulčar; po 15-c: Helen Wouk in M. Bartol, skupaj $14.50. (Poslal Frank Marjjolle.) Frankfort Height«, lil. Frank Jesh $1.00. Red Lodge, Mont. Dr. st. 81 SNPJ $2.50; po $l:%John KoprivAek in Ru-dolph Krivitz; po 50c: John ZiTjeK, Maiy Polk, Chas. Kolarich, Fr. 2i-bert John Sepec, K. Erznožnik; po 25c: Mary Primoz-ch in John Mayer, skupaj $8.00. (Posl?l K. Erznožnik.) Chicago, III. Po 50c: Anton Medved, Rose Ptapish in Frank Bizjak; po 25c: John Hujan, Alvin Rak, Al-vin A. Goste, Charles Rak. Julii Horzen; po lOc: Frank Ande!, Pep. H&drala, John Jureč:č; Frank Her-zogr 15c, skupaj $3.20. (Nabral Fr. Bizjak.) Young»town, O. Dr. st. 108 JSKJ $5.00. ' Akron. O. Dr. št. 53 ?DZ $3; Matt Pausič $1; Lou:h Vala nt 50c; po 25»c: Joseph Petelin, John Puctpvrh in Jennie Hillraan; Fi*ank Anderluh 15<*; Jennie Koš-a lOc, skupaj $5.50, (Poslal M»+t PauAič.) Ro»lyn. VVash. Dr. at. 83 SSPZ $5. Wal»erbur». Colo. Dr. Št. 299 S. N. P. J. $5; Igna? Urban $2; po $1: Eli Manch in Peter Vrbick; po 50c: Joe Košir, Loui? Shu^tar, Eid. Toan-šič, Nick Ozegovich, Geo. Stisrlich, Eli RLmac, Louis Zutman, Jack Pau-licti, John Čolnar, John Lipich in Jchn Novljan; po 25-c: Frank L. Tomšič, Tony Brgroch. RulolnJi Siy-duhar, John Zorman, Ed. Hribar, Joe Zuder, Martin Bencich, Frank Pod-bevšek, Joe Koširnik, Frances Košir-nik, Joe Corian, Martin Kormaš, Blaž frtrovas ml., Steve Vukovich, Pete Grjfich, Joe Zupančiič, Mary Strovas; Frank GJavan lOc; skupaj $18.85. (Nabiralca Tony Brjroch in Geo. SfligMch.) Arma, Kan«. Dr. Št. 48 SSPZ $2. Che«wick, Pa. Dr. št. 203 JSKJ $5; Joseph J. Szazepanski $2.50, skupaj $7.50. (Poslal Joseph TomcicJi.) Gowanda, N. Y. Po $1: John Kon-tel in Kari St<'rni>4ia: po 50c: Jernej Krašovec in Martin M a te kovich, sku-|wj $3.00. (Nabral Martin Matcko-vich.) Sku|*j v tem izkazu $249.77, prejšnji izkaz $293.3«, skupaj $543.13. DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan raze nsrede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. BARF.TINCIC & SON j Tal 147B / ( POGREBNI ZAVOD | 424 Broad Stre«t * JOHNSTOWN, PA. • ia ■ m Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOUR*,: At 3724 W. 26th Strciet 1:30—8:30; 6:30—«.30 Pai.y Tal. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Diily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sundaj br appointmenta only Residence Tel.t Crawford S440 If io anaarer — Call Austin 5700 Milvvaukee Leader Največji ameriški socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 IJ na leto. $3.00 ca pol leta, $1.50 ia tri mesece. Nailovi 540 W. Juneaa Aee. MILWAUKEE, WIS. 13. ............. I ■ : .. -"irpp A Yugo«lav Weekly Devoted to the Interest of the Worker* OFFICIAL OKUAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC »CUUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM M ON WEALTH NO. 1529. PublUhad wc«kly at 2301 S. Lawndala ava. CHICAGO, ILL., December 30, 1936. VOL. xx; VifHO IS DEMOCRATIC NOVV? In England when a King, far more real po\ver than K mg hint* that he m:ght make an Ed vvard VIII ever had. But the unusual propoaal to Parlia- A. F. of L. lagged behind on ment the Monarch ia given the the que*tion of unemployment boot. In the United States it is difficult even to get adequate publie discussion of a pro posa 1 to assert the authorily of Congress on social legislation as againat the dietates of the Supreme Court. insurance and it has lagged on almlUl bt;i- the wake of the wor«t politk-al lick-j j.7 . mg to guide you but those head- i^« reaction f»ver ha« had in Amer- *s setting up an organization ]ine!,__n hist " of lawyers vvho stand for so- who would vou think bad won the '' °ryn i eleetion** Dunng the campaign President Cial reform. eleetion. Roosevelt gave his pledge that this Roosevelt? Or I,andon? i , 4V- n . u It is indeed a pity that the # •ort of th,n* w«u,d not >»«PP«n. American Federation of Labor , * . v , , , After„ eLectk)n' J1 u«. loud think State« Conference of Mavors, VVPA cannot make up its mind about it was I andt>n |bo« Harry Hopkins reiterated that s^"j^.^ln0,sgradual socialization of up other natural resources "VVe can not find an insurance comr*any that vvill jfive us insurance against company unions revolting. "We can not find out who join* the union. The U. S. Senate Committee inve»tit an an exuse to in-cr<«ase prices. This pays for the \vajr** raise, and we p re|>ortetedly, taused ahiver« to run dovvn the apinea of our sub-stantial citi*e<.s. The lia.^is of the reports was the bili passed by the Chamfor of Depuities in which the pnnciple of "eminrnt do main" ia ex« tended 'to include iproperty other than land. I^stt September, Preaident Carde-iian sent to Con?ress the draft of a bili jrivinjf the President of Mexico vvhMher our industrial relation ex- P*>wer to take private property other perts are vvorkinic for u« or the CIO. "Ali our money could not buy the eleetion for the Kansas sunflovver. Maybe we should have invesfted our money in an Idaho oo^tato. "K. T. VVe-ir ?fpilleermitting them to expn>pria/te property other than land, if sueh expropriation is for the benefit of the publie. out for an amendment that vvill make it possible to pass labor and social legislation that vvill stick. State* Follow Suit Cardena* himself, as governor of Six young Nacis who on their ovvn au'hor'ty raidtnl I/eon Trotsky's villa at Hoenefoss in Norway and srtole a Mkhoacan, had ha' with these wholeale lay- the autocratic rule of this na- _ . . , . , iv There can be no juestion of mo- tion by nine Old Men vvho have ney. Suffknent furxls are available THE MADRID SITUATION pJedge. But even vvhile Hopkins vvas making his statement, VVPA vvorkers were being laid off in great numbers. The lay-offs have inereased .«teadily, and are seheduled to go on inereasing »teadily for the rest of the year. Merry Chri<*tn>as! — New York Post. ' NEW YEAR'S EVE DANCE Chicago, III. Thursday night, I)e- of Proletarec. You ean also make re-ccmkjer 31, marks the end of anoiher servations by calling Rockvvell 2864. year. It vvill be a nip.bt of celebration Have your friends cele6rate with us, a^ the oM ye«r fades out and the < vviuhing one another a Happy New nevv year comet in. The comrades Year Thurs^«><1 falsthooci>m not only in a defendve counter attack, but by means of a powerful offensive. It is most in-npiring to see the reponse of th1 mopJe, itheir optimism and courage. The morale of th> people of Madrid vvill be a very promi*ing foetor for n final eonquest over Fascism. Capitalist Prosperity The weekly letter of the Administrative and Research Corporation says, "There are Mtill nearly nine million unemployed." Its fisrures would naturally be conservative. There nvay stili be over 10 million. However, nine million is suf-ficiently trog-ic. And thry call this profrperity! The admis«ion . . . It's only 40c if the ticket is purchased in advance. (At the door the priče will be »>0c. (Note: The Post is not a Socialist j Get them for the advance priče from can they be arrayed against each paper. It supported Roosevelt.) any branch member or at the office other?—Eugene V. Debs. TRIUMPHS OF MODERN CIVILIZATION AT LEAST! ByCOVAMI I hear the thunder mutt'ring, the brewing of the »torm,— I ien«e the Old World dying, the New World taking form: I »ee the feaating rich men their ears to justice aealt And hear the people« groaning beneath the Iron Heel. From out the alums and junglea beyond the Golden Coasta, Where bread in fear ia eaten, where hunger haunts the hosts, I hear a protest rising: it is the bitter cry Of women, men and chlidren that Greed condemns to die. I see the Workers coming in One Big Union strong, The red flags gleaming, flaming, their battlelines along; I see the future rising in glory from the past,— I see the Workers moving in unity at last! By E. Fanny Simon that the plantation from which the land vvas taken permit the use of its machines hy the peasants and work-ers, members of the co-operatives. In čase the plantation refuse* to grand this, the machines are expro-priated; the government proeeeds to fix the priče anr'we<* deemed of benefit to ali the people, and (3) prevent hoarding or monopol i a nff for the 'benefit of a fevv to the detriment of the masses/ thus making for an uneperty after as^amenU are to be determined l»y au ex|>ert. In čase the rywner disagree vvith the value net they <*an go to the courts and the courts, after ealling in espeitj, will determine its value. There m no further appeal once the court decidts. The Carde nas government has had the auppont of the great majority of the unorkers and peasante and a««aiM to be folk>wing a policy of support-ing the demandn of labor. Nevertheless, the statement made by Saneh ez Tapia, the secretavy tf the Department of National &rois-my, that industriaJists having invest-ments in Mexico or who eontemplate making them have nothing to fear from the law is correot. The Cardc-nas government does not intend te cngage in vvholesale »^propriations. It will not turn Mexico over night lato a Socialist commor>wealth. It vvill, however, not permit too great an exploitation of the work«g and peasants. At most, it beHeves ki partial and graduai socialization of the land and other natural resourets for the benefit of Mexieans and trill prevent their exploitation for the benefit of foreign investors only. Signs of the Times The United States Steel Corpors-tion has been summoned before s publie body to confess and repe nt its sins in interferring vvith the self-organization of its vvorkers. You may take that as a sign of social progress. U. S. Steel vvas bom crying "Down vvith the Unions!" and now it's yanked into court for it. IIIIIUIH..... VEARCH LIGHT ni......... ■ I Donald 1 IIIM. Donald Lotrich ,Milil To ring out this old year and to ring in the new, we'll gather at the S.N.P.J. Hali Thursday evening, December 31, in large numbers, I hope. The old custom calls for rejoice-ment, hilarity, fun and an abundance of eats and drinks. None of these vvill be lacking on the occasion. If mere vvishing really meant anything, we'd have aH the happiness human beings can possibly enjoy. But vvijh-ing is a fanciful habit, though not harmful, certainly not the least meaningful. From custom, and as a habit, some people go about wish-ing happy new years vvithout giving thought to vvhat that means. From one to another they pass their hand-shake. In giving the Socialist salute we give the thoughtful vvish of in-X'lliigence, tolerance and forbear-ance. VVe can prevail upon otLers to see the fallacy of not knovving why they shower others with their empty wishes. Hovv vve vvish that some of the vvorkers vvould get vvise to themselves and vvish themselves some good sense. a Nevv Year's day is the day on vvhich you should sit dovvn and pond-er. Yes, glance back over the past and plan for the future; individual* as vvell as organizations. Our Party has gone thru a critical year. It has survived the terrible misunderstand-ing and the spiteful damage by the boldness of a limited fevv to carry on. The vvorld has been rocking from the blasts of Hitler, Mussolini and Japan. Thousands of strikes everywhere is an indication that the vvorkers are aetive. Russia's vvar strength has served as an equalizer in Europe. There vvere no serious outbursts among the American Slo-venes in 1930 and our Jugoslav Socialist Federation is stili nurturing the one hope of avvakening the Jugoslav vvorkers. We are a race of OUR XMAS PARTY Chicafo, III. We had a Xmas party lawt Thursday evening at the Slovenj Labor Center. Approximately 40 of our friends and comrades vvere present and enjoyed a fine evening of entertainment. The "Grab Bag" vvas the center of aittraction and every-4>ody got a big kick from the pre-sents they received. Games vvere played and gifts avvarded to the vvin-ners. The tables were covered vvith good eats aml vv vvages. Only socialization of the means of production and distribution vvill permanently right that wrong. And to us Socialists it doesn't mske a particle of difference who does tn«j socializing just so it is done by hon-est, sane and scientific methods. W« opposc the prasent administrstion and the republicans because they lH tstv pOWei ,t, n italist system which is the deadly ta-emy of socialization.