GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM ELNSI nasa i/ • smučina LETNIK 15 ŠTEVILKA 7 JULIJ 1976 Ob razpravi zakona o zdiužeaem delo ANALIZA SAMOUPRAVNIH RAZMER V OZD ELAN V zvezi z javno razpravo osnutka zakona o združenem delu, je bil sklican dne 28. 6. 1976 politični aktiv OZD Elan. Na prvem sestanku aktiva je bil izvoljm odbor za vodenje javne razprave osnutka zakona o zdrutenem delu. Istočasno je bil sprejet sklep, da se v samo razpravo zakona vključi tudi obravnava analize o samoupravnih razmerah v OZD Elan. Analiza kot taka naj bi bila podlaga za nadaljevanje že začetih akcij za še boljše samoupravno organiziranje delavcev v TOZD in podjetju kot celoti. Politični aktiv je dne 28. 6. 1976 pripravljeno analizo obravnaval in jo z nekaterimi dopolnili tudi sprejel. Analiza samoupravnih razmer v OZD ELAN temelji na organiziranju delavcev v TOZD in delovni or- ganizaciji ELAN ter nakazuje smernice že začete akcije za še doslednejše organiziranje delavcev v njihovi družbeni preobrazbi, ki jo uresničujemo v sedanjem družbenoraz-vojnem obdobju na podlagi nove ustave in doslednega uresničevanja osvoboditve dela in delovnega človeka. I. KONSTITUIRANJE TOZD IN DO: Po sprejemu nove ustave in zakona o konstituiranju organizacij združenega dela je bilo v letu 1973 opravljeno konstituiranje temeljnih organizacij združenega dela na podlagi analize pogojev za organiziranje TOZD, kakor tudi v skladu z razvojno politiko podjetja in nenazadnje •tudi z namenom, da se delavcem v neposredni proizvodnji zagotovi čim neposrednejšo obliko odločanja in upravljanja z rezultati njihovega dela. Ustanovitev dveh TOZD je pogojevalo panožno načelo, saj sta bili obe temeljni organizaciji še pred konsti- Veselo na dopust Ob razpravi na zboru delavcev TOZD-ŠR tuiranjem v lastni zaokroženi celoti, toda v funkciji medsebojne odvisnosti. Zato je bila odločitev za ustanovitev dveh TOZD in skupnih služb sorazmerno lahka. Sama analiza o pogojih za organiziranje TOZD, kakor tudi široko zasnovana javna razprava vseh delavcev je pokazala, da je organiziranje dveh temeljnih organizacij samo nadaljevanje procesa uresničevanja samoupravljanja in kot logična posledica tega je bil dne 11. 12. 1973 na zborih delovnih ljudi sprejet sklep o konstituiranju. TOZD športni rekviziti, katere glavna dejavnost oziroma proizvodna usmerjenost je izdelovanje smuči, telovadnega orodja in čolnov. Dne 12. 12. 1973 pa so zbori delovnih ljudi sprejeli sklep o konstituiranju. TOZD Inštitut Elan katere glavna dejavnost je raziskovanje in razvoj na področju športne opreme. TOZD Športni rekviziti in TOZD Inštitut Elan sta se na podlagi prostovoljne in soglasno izražene volje delavcev v TOZD združili v organizacijo združenega dela ELAN tovarna športnega orodja predvsem zaradi doseganja naslednjih skupnih ciljev: — nujna povezanost proizvodnega, razvojnega in raziskovalnega dela — združevanje dela in sredstev za učinkovitejše doseganje dogovorjenih ciljev — vskilajeni razvojni programi v pogledu samoupravnega in poslovnega razvoja — elementi enake socialne varnosti in stabilnosti delavcev obeh (Nadaljevanje na 2. strani) Namesto obiska Elanu pismo na Bled STRAN 4 Na ta način cest ne bo! STRAN 5 Petmesečno poslovanje uspešno STRAN 4 Izredna živahnost samoupravne dejavnosti STRAN 3 Ob razpravi zakona ... (Nadaljevanje s 1. strani) TOZD in Delovne skupnosti skupnih služb. Z združitvijo obeh TOZD v dedovim organizacijo sta se temeljni organizaciji s samoupravnim sporazumom o združevanju sporazumeli katere pristojnosti prenašata na delovno organizacijo. Te pristojnosti so naslednje: — organizacija in koordinacija dela — nabavne in prodajne posle, ter raziskava trga — finačne posle in knjigovodsko evidenco — materialno in tehnično kontrolo poslovanja in dela — gospodarsko propagando, reklamo in sejme — pravne, splošne in kadrovske zadeve — kontrolo kakovosti izdelkov v vseh fazah razvoja in kakovost materialov. Prav tako temeljni organizaciji prepuščata delovni organizaciji kot celoti, da opravlja v svojem imenu in za račun TOZD ves promet blaga in storitev. Za opravljanje vseh naštetih nalog sta se TOZD odločili, da ustanovita Delovno skupnost skupnih služb. Delovni skupnosti skupnih služb zagotavljata TOZD toliko sredstev, da ji je omogočeno opraviti obseg storitev, ki jih je dolžna opraviti. II. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI Delitev stvari in sredstev po TOZD je bila izvršena na podlagi dejanskega stanja. Delitvene bilance smo izdelali sorazmerno lahko, ker je TOZD Inštitut od začetkov v finančni evidenci ločeno izkazovan in ima tudi svoj žiro račun. Iz zgornje ugotovitve, da je vseskozi obstojala ločeno finančna evidenca za TOZD Inštitut izhaja tudi naslednja ugotovitev, da so pri razdelitvi stvari in sredstev upoštevani tudi prejšnji prispevki delavcev (minulo delo). Zapiranje v ozke okvire enega TOZD ni prisotno, ker so proizvodnja, znanstveno raziskovalno delo in skupni posli tako tesno povezani, da so na eni strani jasno zasnovane meje njihovega dela, na drugi strani pa soodvisnost in nujnost sodelovanja. Ekonomski položaj TOZD se posebno v letošnjem letu vidno popravlja, gledano z zornega kota proizvodnje in prodaje. S stališča ugotavljanje dohodka pa bodo v letošnjem letu (že 30. 6. 76) nastopile težave, ker obračun temelji na plačani realizaciji. Pri nas pa v tem primeru nastopata dva elementa, ki to situacijo otežujeta m sicer: 1. Vsa proizvodnja in prodaja od 15. 6.—30. 6.1976 bo zagotovljena s plačili na 1. 7.1976, torej bomo prodano proizvodnjo, a ne plačano do 30. 6.1976 morali pokriti iz ustvarjenega dohodka. Vemo namreč, da vštevamo letos v dohodek samo plačano realizacijo. Ugotavljamo, da to ni samo Elanov problem, ampak je to obče jugoslovanski, zna se zgoditi, če predpis ne bo spremenjen, da bo veliko TOZD do 30. 6.1976 izkazovalo izgubo. 2. Prodajo na inozemsko tržišče nimamo zavarovano z ustreznimi instrumenti. Kakor zakon o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev izključuje privatni sektor in izvoz ju zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka vključuje, in bomo ob polletju neplačano realizacijo iz teh naslovov morali odšteti od dohodka. — O dohodku in sredstvih za razširjeno reprodukcijo se odloča na ravni TOZD. — Samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je izdelan na ravni delovne organizacije in TOZD in se vsako leto usklajuje z branžnim (pomožnim) sporazumom in sindikalno listo. Z letnim gospodarskim načrtom in zaključnim računom, ki se sprejema na zborih, najprej pa obravnava po delovnih skupinah, je omogočeno kar najposrednejše spremljanje in konrtoliranje gibanja dohodka TOZD. Načelo delitve po delu in rezultatih dela še ni izpeljano v vseh možnih dimenzijah. Temu področju dela bo v bodoče treba posvetiti več pozornosti in načrtnega raziskovanja. Težnjam po uravnilovki je treba nasproti postaviti delovni prispevek in odgovorno delo. Razlike, ki temeljijo na tej osnovi so vedno zaželjene. O sredstvih, ki se namenijo za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti (skupne potrebe) se odloča praviloma na zborih. Opaziti pa je — zadnje čase — da se ta problematika skuša sprejemati in reševati mimo zborov, predvsem zaradi časovne stiske, ker programi potreb samoupravnih interesnih skupnosti niso pravočasno pripravljeni za razpravo. Planiranje: Zaradi zagotovitve izpolnjevanja dogovorjenih skupnih ciljev TOZD Športni rekviziti in TOZD Inštitut združenih v delovno organizacijo, zlasti z namenom, da se dosežejo večji skupni rezultati delovne organizacije in posamezne TOZD je dogovorjena enotna metodologija planiranja. Plan delovne organizacije kot celote, ni le seštevek planov TOZD, temveč rešuje zlasti še naslednja vprašanja: — določanje razpolaganja z družbenimi sredstvi, zlasti glede raznih skupnih vlaganj in za določanje prioritete vlaganj v eno od TOZD, vse to z opredelitvijo namena, — izločanje dohodka TOZD v združena sredstva delovne organizacije, — zgraditev solidarnosti med TOZD glede delitve dohodka in osebnih dohodkov, kakor tudi glede zagotavljanja obratnih sredstev, sredstev za medsebojne sanacije in pokrivanje izgub, — urejanje kreditnih odnosov nasploh, — način oblikovanja sredstev za delo skupnih služb, — morebitna vlaganja v druge or. ganizacije združenega dela, ali v skupne namene za zadovoljevanje družbenih potreb v okviru družbenopolitičnih skupnosti. Načrtovanje predstavlja osnovni instrument, s katerim se realizira poslovna politika temeljnih organizacij in delovne organizacije kot celote. Tako se v naši delovni organizaciji sestavljajo naslednji plani: — program razvoja delovne organizacije za petletno obdobje in za čas, ko ga predpišejo družbenopolitične skupnosti, — letni gospodarski načrt za vsako TOZD posebej in za delovno organizacijo v celoti, — operativni plan za krajša poslovna obdobja. Skupni plan delovne organizacije se sprejema po predhodnem soglasju obeh TOZD. S posebno pozornostjo pa se v tem pogledu sprejemajo perspektivni plani delovne organizacije, ki naj zagotavljajo gospodarjenje za daljši čas in jasno perspektivo vseh delavcev. III. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI Samoupravni sporazum o združevanju ureja medsebojne odnose in odgovornost med obema TOZD in delovno skupnostjo skupnih služb ter TOZD in delovno organizacijo. Obe temeljni organizaciji odgovarjata za obveznosti podjetja proti tretjim osebam solidarno z vsemi sredstvi, ki jih ima posamezna TOZD. Za obveznosti, ki jih prevzema ena TOZD, neomejeno solidarno odgovarja tudi druga TOZD v delovni organizaciji. Poleg samoupravnega sporazuma o združevanju zagotavlja nemoten in enovit proces samoupravljanja ter medsebojne soodvisnosti in solidarnosti še: — statut TOZD in DS Skupnih služb, — samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu TOZD in DS skupnih služb, — samoupravni sporazum o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke TOZD in DS skupnih služb; medtem ko so na ravni delovne organizacije veljavni naslednji splošni akti: — samoupravni sporazum o združevanju TOZD v podjetje, — statut delovne organizacije, — samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih, — samoupravni sporazum o sistemizaciji, — samoupravni sporazum o varstvu pri delu, — pravilnik o uporabi sredstev sklada skupne porabe. IV. SAMOUPRAVNI ODNOSI Delavci uresničujejo in uveljavljajo svojo temeljno pravico in dolžnost pri upravljanju TOZD in delovne organizacije neposredno in preko voljenih organov upravljanja v TOZD in delovni organizaciji. Neposredno upravljanje je organizira- no oziroma se uresničuje z neposrednim izjavljanjem na: — samoupravnih delovnih skupinah, — zborih delavcev, — referendumom, — volitvah. Kot najbolj neposredno in tvorno obliko samoupravljanja lahko navedemo delovanje delovnih skupin, ki s svojimi zavzetimi stališči do najpomembnejših vprašanj v zvezi z upravljanjem in odločanjem na zborih delovnih ljudi dajejo dokončno obliko sklepov in odločitev o nadaljnjem razvoju delovne organizacije ali TOZD. Kljub temu, da še ne moremo biti povsem zadovoljni z rezultati delovanja delovnih skupin, ki se še vedno prevečkrat zapirajo v ozke kroge (nezaupanje), pa vendar lahko trdimo, da je delovanje delovnih skupin pripomoglo k širšemu interesu delavca za razvoj socialističnih odnosov in doslednega uresničevanja samoupravljanja ter razvoj družbeno-ekonomskih odnosov v okviru delovne organizacije, kakor tudi širše družbe. Tako je pokazala dosedanja praksa, da so zbori delavcev predvsem pa delovne skupine postali mesto, na katerih se delavci resnično neposredno dogovarjajo in odločajo. Kljub triletnemu delovanju delovnih skupin pa se opaža, da prihaja premalo predlogov in spodbud za nadaljnji razvoj samoupravljanja in reševanje perečih problemov s strani delovnih skupin, take spodbude in predlogi delovnim skupinam prihajajo največkrat s strani strokovnih služb in le v manjši meri od družben o pol itičnih organizacij. Zato bo na tem področju potrebno vložiti še veliko dela in prav družbenopolitične organizacije so tiste, ki bodo marale usmeriti vse sile v to, da bo osnovna oblika neposrednega upravljanja — delovne skupine zaživele v vsej svoji širini in pomembnosti. Poleg neposredne- (Nadaljevanje na 3. strani) Visoka priznanja samoupravljalcem Tudi letos so bila v republiki podeljena visoka priznanja in denarne nagrade najzaslužnejšim samoupravljalcem na področju utrjevanja samoupravnih družbenih odnosov in za uspešno organiziranje in Srebrni znak sindikata Na osrednji proslavi praznika dela — 1. maja pri Sobcu so bila podeljena priznanja — srebrni znak sindikata najzaslužnejšim sindikal- uresničevanje samoupravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. To priznanje je prejela poleg drugih tudi član naše OZD, tov. JANC ■*anez- Čestitamo! nim delavcem v občini. Med drugimi ga je prejel tudi naš član kolektiva tov. Knafelj Slavko. čestitamo! Dobitniki srebrne sindikalne značke Izredna živahnost samoupravne dejavnosti Mesec junij je minil v zelo intenzivnih razpravah samoupravljalcev. V prvem krogu je bila priprava za vpis posojila za ceste ter tolmačenje novega zakona o združenem delu. Za oboje so bili ločeno postavljeni posebni odbori za pripravo gradiva in vodenje razprav, posebej pa sta bili izdani dve številki »Internih Informacij«. Ta tematika se je obravnavala pred tem tudi na vseh nivojih vodstva podjetja in na družbeno-političnih organizacijah. V drugem krogu je vseh 39 delovnih skupin, 5 zborov delovnih ljudi in 4 delavski sveti, obravnavalo tekočo 'problematiko. Izmed teh so odločali o treh važnih dokumentih. a) O spremembi 'pravilnika o uporabi sredstev za stanovanjsko izgradnjo, IV. Poglavje, 16; 21. in 22. člen. Bistvo sprememb se nanaša na dopolnitev kriterijev za dodelitev najemnih stanovanj. Dosedanji veljavni kriteriji so bili nepopolni, zaradi tega je bilo otežkočeno delo komisije, da bi objektivno ocenila vse razmere prosilcev. S sprejetjem novih kriterijev pričakujemo, da bo Ob razpravi zakona (Nadaljevanje z 2. strani) ga upravljanja delavci uresničujejo svoje samoupravne pravice in dolžnosti tudi preko delegatov v organih upravljanja, torej v delavskih svetih TOZD in Delovni skupnosti skupnih služb, odborih delavskega nadzorstva in odborih za medsebojna razmerja. Na ravni delovne organizacije ter v delavskem svetu in njegovih izvoljenih organih (upravni odbor m nekaterih občasnih komisijah), odboru za vprašanje osebnih dohodkov in odboru delavskega nadzorstva. Pristojnosti in medsebojna obveznost posameznih samoupravnih organov pa so določene v statutu TOZD, Delovni skupnosti skupnih služb ter statutu delovne organizacije. Dosedanja praksa samoupravnega delovanja v delovni organizaciji in TOZD kaže, da je dana možnost vsem delavcem, do neposrednega odločanja, to se izraža tudi v posrednem odločanju preko svojih voljenih delegatov v samoupravnih organih. Kljub temu pa se še vedno pojavljajo podobni problemi, kot pri delovanju delovnih skupin, to je, da se zainteresiranost delavcev za upravljanja ne izraža v zadovoljivi meri. Vloga družbenopolitičnih organizacij, predvsem ZK in zveze sindikatov pri uresničevanju vseh akcij za boljšo samoupravno organiziranost je v naši delovni organizaciji dokaj pomembna. Poudariti je potrebno, da so bile in so družbenopolitične organizacije vedno nosilec vseh akcij za spremljanje družbeno ekonomskih odnosov, za boljšo organiziranost in za izboljšanje samoupravnih odnosov. Vendar tudi pri sami vlogi družbenopolitičnih organizacij predvsem OO ZK in sindikata, ter v njihovem delu in prizadevanju za uresničevanje samoupravljanja še ne moremo biti zadovoljni in potrebna bo še večja aktivnost, predvsem za boljše usklajevanje mnenj in odločitev pri skupnem nastopanju za sprejem novega zakona o združenem delu, ter uveljavljanju njegove vsebine v vsakdanjem življenju, predvsem pa pri uveljavitvi začete akcije nove organizacije, ki prav v novem zakonu dobiva svojo potrditev in veljalo. Novo organiziranje OZD ELAN: Ustanovitev dveh TOZD — Športni rekviziti in Inštitut je v tistem obdobju dobilo novo kvaliteto v samoupravnem organiziranju združenega dela. Kaj kmalu pa se je izkazalo, da je TOZD športni rekviziti sorazmerno močna temeljna organizacija in da so vanjo vključene tri osnovne dejavnosti in to: dejavnost smuči, telovadnega orodja in čolnov, ki so v svojem bistvu kljub medsebojni organizacijski povezavi delovna celota, vsaka s svojo proizvodno usmeritvijo. Iz tega razloga, kakor tudi zaradi boljše organizacije dela in v skladu Z razvojnimi načrti podjetja je bila v letu 1974 izvedena reorganizacija, oziroma postopna delitev TOZD Športni rekviziti v tri že posamezne dejavnosti. Ob podpori družbeno političnih organizacij in vseh zaposlenih delavcev je bila soglasno sprejeta odločitev v nadaljnjo delitev dela TOZD Športni rekviziti, saj je že sam razvoj temeljne organizacije bil pogojen s tem, da se bo z razmejitvijo stroškov in ugotavljanjem celotnega dohodka izboljšalo poleg same organizacije dela in prihranka določenih stroškov poslovanja tudi samoupravna organiziranost delavcev in povečala njihova možnost odločanja in upravljanja. Skozi vse obdobje od reorganizacije dalje se spremlja delovanje in uspešnost posamezne dejavnosti. Pozitivni rezultati in to, da so po zakonu dane možnosti delavcem, oziroma so dolžni, da organizirajo temeljne organizacije, pod določenimi pogoji (vsaka dejavnost je delovna celota s svojo proizvodno usmeritvijo, prav tako je vsaka dejavnost sposobna ustvarjati celoten dohodek in pridobivati dohodek; delavci lahko uresničujejo svoje družbeno ekonomske odnose in druge samoupravne pravice) so utemeljeni razlogi za organiziranje novih temeljnih organizacij združenega dela. Zakon o združenem delu dopušča dokaj na široko odprte možnosti za poglobljeno samoupravno organiziranje, zato se bodo iskale še ostale rešitve glede statusa nekaterih delovnih enot — obratov in trgovin. Analizo so pripravili: Koder Pavel, Prislan Andrej, Vidic Miran V obravnavi je bilo kritično ocenjeno predvsem delo delegatov v samoupravnih organih. Ugotavlja se, da povezava delegatov z delavci sredine, ki so delegate izvolili ne poteka v delegatskem smislu, tako da se pojavijo tudi zastoji prenašanja mnenj in stališč delavcev preko delegatov na samoupravne organe in obratno. Zaradi tega bo nujno potrebno več poglobljenega dela na področju izobraževanja in izpopolnjevanja delegatov, kar moramo ugotoviti, da do sedaj ni bilo storjeno. Prav tako je kritično ocenjeno tudi sprejemanje po samoupravni poti programov in načrtov samoupravnih interesnih skupnosti. Predvsem zaradi časovne stiske, ker programi niso pravočasno pripravljeni za razpravo, se ta problematika rešuje na hitro, kar ima za posledico dostikrat odklonilna stališča delavcev. v bodoče ocenjevanje prosilcev izvedeno popolnejše. b) o spremembi Samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest, predvsem za formiranje novih delovnih mest in delitve deila dejavnosti smuči, telovadnega orodja in plastike, TOZD — IE ter v nekaterih obratih in službah. e) O spremembi Samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov na osnovi merila, ki je usklajeno s sindikalno listo 1976. V naslednji etapi samoupravne dejavnosti, tik pred kolektivnim dopustom pa sta bili na dnevnem redu dve zelo pomembni zadevi: a) Zaključek javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in b) SAMOUPRAVNI SPORAZUMI Na ravni republike: — dogovor o temeljih družbenega plana v SRS, — samoupravni sporazum razvoja železniških zmogljivosti 1976 do 1980, — samoupravni sporazum o temeljih razvoja magistralnih in regionalnih cest 1976—1980, — samoupravni sporazum o temeljih samoupravnega plana razvoja 'luških zmogljivosti 1976—1980, — samoupravni sporazum razvoja PTT storitev 1976—1980, — družbeni dogovor o inovacijah, — samoupravni sporazum o osnovah plana stanovanjskih skupnosti SRS 1976—1980, — družbeni dogovor o razvoju zunanjetrgovinske menjave blaga in storitev, izboljšanju njene regionalne strukture ter racionalnem nadomeščanju uvoza 1976—1980, — družbeni dogovor o pospeševanju skladnejšega regionailnega razvoja Slovenije 1976—1980, — samoupravni sporazum o posebnih pogojih za razporejanje strokovnih delavcev na delo v poslovne enote v tujini, — samoupravni sporazum o ustanovitvi izobraževalne skupnosti za lesarstvo SRS, — samoupravni sporazum o skupnem izvajanju raziskovalne dejavnosti v lesarstvu, — samoupravni sporazum o temeljih samoupravnih planov SIS za nafto in plin 1976—1980; Regijski, občinski in krajevne skupnosti: — dogovor o temeljih družbenega plana SO Radovljica 76—80, — sam. spor. o temeljih srednjeročnega plana SIS za obdobje 1976—1980, — dogovori o osnovah srednjeročnega plana KS 76—80, — sam. spor. o osnovah plana SIS 76-80, — dogovor o temeljih družbenega plana 'kmetijske panoge skupnosti Radovljica 76—80, — sam. spor. o ustanovitvi SIS za varstvo pravic v občinah Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Tržič, — družbeni dogovor o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SO Radovljica, — sam. spor. o ustanovitvi območne SIS za PTT promet. — sam. spor. o ustanovitvi SIS za varstvo zraika gorenjskih občin: Jesenice, Kranj, Škofja Loka, Ra-dovlljica, Tržič. II. SAMOUPRAVNI SPORAZUM OZD ELAN — o osnovah srednjeročnega plana 1976-1980 III. VPIS POSOJILA ZA CESTE — kot prispevek podjetja Vsem sodelujočim v vaji ljudske obrambe V vaji ljudske obrambe, ki smo jo izvedli v kolektivu, so vsi sodelujoči pokazali visoko stopnjo resnosti in odgovornosti ter pripravljenosti za izpolnjevanje dobljenih nalog. Zato je vaja dobro in sorazmerno zelo hitro potekala tako, da so bile nekatere naloge hitreje končane, kot je bilo predvideno. Sindikalni Odbor ljudske obrambe OZD ELAN se zahvaljuje vsem zaposlenim, zlasti pa sodelujočim pri izvajanju nalog, ki so bile z njihove strani zares dobro izvedene. Odbor za LO OZD ELAN piknik uspel V soboto 3. julija je KOOS organiziral piknik v Krpinu. To je tradicija že nekaj let. Odziv je bil množičen, ocenjeno je bilo na pikniku blizu 700 udeležencev, članov OZD, njihovih svojcev in upokjencev. Organizacija je bila vzorna, preskrba zelo dobra, za kar gre zahvala predvsem našim kuharicam in strežnemu osebju iz vrst sindikata in gasilcev, ki so s prsotovljnim delom prihranili marsikak dinar. Strelci pa so na pikniku pritegnili kar 64 tekmovalcev iz Elanovih vrst in 25 tujih. Med domačimi so bili najboljši: 1. Dragan Milan 66 krogov 2. Pristavec Slavi 66 krogov 3. Mencinger Oto 64 krogov 4. Vojsk Dolfe 62 krogov itd. M. O uspehu naših gasilk smo pisali že v prejšnji številki Petmesečno poslovanje—uspešno Eim Za nami je pet mesecev letošnjega poslovnega leta, poslovne rezultate v tem obdobju pa ocenjujemo in primerjamo z istim obdobjem lanskega leta in letnim načrtom za leto 1976, kjer smo si naloge oziroma rezultate planirali. V letošnjem letu izjemoma ni bi- lo potrebno izdelati četrtletnega periodičnega obračuna, to iz razloga, ker so letos tekle v tem obdobju priprave, povezane z zakonom o ugotavljanju dohodka in zakonom o zagotavljanju plačil. Podatki v tem poročilu so še vsi na osnovi fakturirane realizacije, pa tudi ugotovljen ostanek dohodka. Na področju proizvodne dejavnosti za obravnavano obdobje lahko ugodno, če ne uspešno, ocenimo naša prizadevanja za količinski obseg, vrednostni obseg in efekte proizvodnje. Pri oskrbi proizvodnje s surovinami, so se pojavile težave, kot posledica spremenjenih splošnih pogojev gospodarjenja, predvsem ukrepov na zvezni ravni s področja uvoza surovin. Vendar moramo napisati, da zaradi tega proizvodnja ni trpela bistvenih izpadov. Izredno povečanje izvoza, predvsem na konvertibilnem področju, ki smo ga sicer načrtovali z gospodarskim načrtom, velja še posebej ASI KUPRM EKSTRUDER- 0 BO kupim. Ponudbe s ocrno pošljite na naslov: Henrik Kljun, Brezje, 68273 Leskovec. 19989-5 LES za zidavo, rabljen kupim. I" ELANOV 6oln T 400 kupim. Ponudbe pod »Tak o j «t ^ KOLO. staro kupim. Ponudbe rxxi P< SOE U< ifr d< SOE kc m k< SOI oj di St 10 S4 rtfMftER ELAN GT 400 s prik<> lico, brez motorja kupim. Ponudbe pOd afW/wim«» „ J MONTA2NO leseno barako ali prikolico kupim; Ponudbe s ceno pod »Montažno.« 20425-5 REZALNI Stroj maxdma, perfecta ali slično kupim. Tel. 317010. 20468-5 ANGLEŠČINO in nemMdno 2000 , S kupim takoj. Ponudbe pod JfcOLN GT 401 ali nekaj podobnega nujno kupim. Nagrado 2.000 din, kdor mi odstopi vrstni red pri Elanu do 30. 6. 1976. Ponudbe telefon 063-730-730 po 20. uri zvečer. 1730-5 lQTAMn. Gornje »Male oglase« je poleg drugih prineslo DELO 26. junija letos na 12. strani. To pa niso edini tovrstni oglasi. Vsi od Jeraja pa nam zgovorno povedo, da je interes za Elanove čolne izredno velik, predvsem zdaj v dopustnišlkem času. Zdaj je Elanov čoln težko dobiti, kdor se ni na odkup že preje pripravil. To pa nam pove tudi to, da čolnov manjka, da jih bo potrebno izdelati še več, da bi kar čimveč kupcev lahko vsak čas zadovoljili. poudariti, saj se s tem intenzivno vključujemo v stabilizacijska prizadevanja celotne naše družbe. Tudi prodaja na domačem trgu ne zaostaja, kar velja povedati tudi zato, ker so se v letošnjem letu bistveno spremenili pogoji plačevanja. Stremeti pa moramo za še večjo proizvodnjo, prizadevati za zmanjševanje stroškov, da bomo tako s povečanim obsegom poslovanja do- 43,8 %, prodaja za 25,3 %. Stroški so porasli naipram letu 1975 za 29 %, pogodbene obveznosti za 1 %, zakonske obveznosti za 18 % in osebni dohodki za 20 %. Pri osebnih dohodkih naj posebej naglasim, da spoštujemo resolucijo o družbenem ekonomskem razvoju SR Slovenije in pomožni samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov in dohodka. Povprečni Delovni sestanek naših inozemskih predstavnikov segli tudi večji ostanak dohodka, oziroma sredstva za razširjeno reprodukcijo. Zaloge surovin in nedovršene proizvodnje ter gotovih izdelkov so se napram letu 1975 zvišale, vendar ne toliko, da bi ogrozile našo 'likvidnost. Predvsem pa velja omeniti naloge iz preteklih let, za katere moramo najti ekonomsko upravičeno rešitev za njihovo likvidacijo. Temeljita izterjava dolgov in ugodna prodaja sta nam omogočili, da z nalogami v razmerju do istega obdobja lani nismo ogrozili likvidnosti, v roku smo poravnali vse obveznosti iz preteklega leta, sedaj pa sprotno plačujemo vse dolgove iz katerihkoli naslovov poslovanja. Do konca meseca junija še nismo uporabili drugih plačilnih instrumentov, kakor redno virmansko plačilo v zakonitem roku. Investicijska dejavnost je tekla v okviru letnega investicijskega plana, porabili smo oziroma realizirali četrtino planiranih tovrstnih sredstev. Da nam bo slika petmesečnega poslovanja jasnejša, dajem v nadaljevanju nekaj številčnih pokazateljev: Vrednost proizvodnje je napram letu 1975 za 11,2%, celotni dohodek za 48 %, dohodek za 42 % višji. Napram letnemu načrtu pa je CD dosežen za 40,5 %, proizvodnja za mesečni osebni dohodek je v znesku din 3.433,00. Število zaposllenih se je zmanjšalo za 1,1 % in znaša 835 delavcev, opravljenih je za 0,9 % manj ur. ZAKLJUČEK Doseženi rezultati v petih mesecih, seveda niso popolno merilo, da bi sprejemalli dokončne odiločitve ali jih enostavno primerjali z letnim gospodarskim načrtom, saj ima predvsem na prodajo močan vpliv časovno obdobje — sezona. Odstopanja po področjih od mačrtanih ciljev, ki so bila za to obdobje ugotovljena, naj bodo izbrana področja, v katerih bomo v prihodnjih obdobjih vložili še večje napore, oziroma prizadevanja vseh, ,ki zdru-žujomo delo v delovni organizaciji »ELAN«. Ta področja so predvsem: — še povečati proizvodnjo in prodajo, — zmanjšati stroške, — stimulativnejše deliti sredstva za osebne dohodke, — vedno paziti na zaloge in najti opravičljivo rešitev za starejše zaloge. Vse to je v Elanu mogoče. Imamo bogat strojni park, izredno smo bogati na številčnosti in strukturi zaposlenih. Ce to vključimo nam ne ostane drugo, kakor siklep, da lahko dosežemo še več. Koder Pavle Pred olimpiado L’EQUIPE, 28. 5. 76 13. julija bodo v Herinem templju v Olimpiji prižgalli olimpijski ogenj. 550 tekačev ga bo v dveh dneh prineslo do Aten. Zvečer, 15. julija, ga bodo tam namestili med dve naelektreni plošči in kodirani signal ognja poslali preko satelita v Ottawo (Kanada). Tam bo signal sprožili laserski žarek, s katerim bodo prižgali ogenj v žari pred parlamentom. 15. julija ob 15. uri po lokalnem času bo krenila na pot štafeta 250 tekačev z ognjem iz Ottavve v Montreal (do 17. julija), od tam naslednjih 250 v treh dneh v Kingston, kjer bodo tekmovanja v jadranju in veslanju ter na druga prizorišča tekmovanj v olimpijskih disciplinah. V Montrealu bo 25 nosačev stalno skrbelo za ogenj. Vsi »svečeniki« olimpijskega ognja bodo ime- li posebne obleke (belo-rdeče) ter aluminijasto baklo z olivnim ognjem. L J H 7 *' =-S tv v T 1T ^ z ° 'v-7 2> \ ir & r** **'J * T- Spoštovana, Želimo izraziti našo prisrčno dobrodošlico ob vašem obisku naše dežele. Kljub dejstvu, da sta naši deželi daleč narazen, ena na vzhodu, druga na zahodu smo vedno zelo občudovali vašo deželo, katera Ima dolgo zgodovino in kulturo. Vsi smo bili zelo počaščeni, ko so nas informirali, da boste obiskali našo tovarno. Zelo smo obžalovali, ko je bil planirani obisk odpovedan zaradi spremembe vaše poti. Medtem že dalj časa vemo, da vi In vaša družina uživate v športu in preživite več časa v sezoni na smučanju. Naša firma Je znana kot ena največjih proizvajalcev smuči na svetu in je tudi obenem znana po svojih modernih izvedbah in obsegu proizvodnje in uživa velik sloves, kajti naše proizvode izvažamo daleč na vsa večja tržišča sveta. Zelo obžalujemo, da nismo mogli pokazati kako proizvajamo smuči, za katere se vi tako zanimate. Obenem želimo podariti vaši družini celotni set smuči, katere je izdelala naša firma v spomin na vaš cenjeni obisk pri nas. Steli si bomo v čast, če boste sprejeli ta skromna darila. Namesto obiska v Elanu, pismo na Bled Dne 13. in 14. junija sta se mudila na zasebnem obisku na Gorenjskem japonski prestolonaslednik princ AKIHITO in soproga princesa MIČIKO v okviru meddržavnega obiska v Jugoslaviji. V protokolu je bil tudi obisk gostov v Elanu, ki pa je kasneje odpadel. Namesto njihovega obiska pri nas, jih je isti dan v dvorcu na Bledu obiskal naš predstavnik Mr. Suzuki od firme Dai Ichi Shoji iz Tokya, ki nas zastopa na Japonskem. Mr. Suzuki je bil sprejet z vsemi častmi. Gostoma je izročil naše pismo, ki vam ga posredujemo zgoraj v japonščini s prevodom. IMa ta način cest ne bo! PRVI KROG VPISOVANJA POSOJILA ZA CESTE OD 11.—15. 6. 1976 NI DOSEGEL PREDVIDENEGA REZULTATA Prva akcija, iki smo jo skupno pripravili z vodstvom podjetja in s predstavniki družbenopolitičnih organizacij za vpis posojila za ceste v izplačilnih dneh OD za mesec maj, od 11.—15. junija letos, je bila dobro zamišljena. Odziv nanjo pa ni bil zadovoljiv. Iz spodnjega pregleda ugotavljamo, da japosojilo vpisalo 49 % zaposlenih (409), da pa je višina vpisana zaposlenega v poprečju le 1.100.— din, na posameznih vpisnih mestih pa še dosti nižja (od 576,00 do 1.520,00 din). Tako smo zbrali v prvem krogu 448.700,00 din, ikar je le 33,6% od predvidene vsote 1,334.000 din, ki predstavlja polovico mesečnih dohodkov v aprilu. To pomeni, da posojila ni še vipisalo več kot polovica deflavcev (415) in da se je 409 deflavcev, ki so posojilo že vpisali, odločilo za prenizke vsote. Res je, da vpis še ni končan in da bomo ponovno akcijo sprejeli bolj odgovorno kot v prvi fazi. Radi pa bi vsem članom kolektiva povedali, če se naš odnos do te potrebne družbene akcije ne bo spremenil, da cest ne bo! Kaj pa to pomeni, pa si lahko predstavljamo. Ali upamo nase prevzeti težo odgovornosti te naše generacije? K* (/) i 'g, Enota, oddelek Skupno del. Vpisalo oosoj. Ni vpisa1'' posoj. Znesek vpis. posoj. % vpisnikov napram zaposl. vpisano popreč. na enega 1. UPRAVNA ZGRADBA 153 95 58 146.600 60 1.520.— 2. SGI; STO; SERVIS; TRGOVINA 58 31 27 36.100 53 1.160.— 3. INSTITUT 30 25 5 31.800 83 1.270.— 4. TEL. O; RAZREZ; SKLAD. LESA 84 61 23 63.000 73 1.030,— 5. OC; KO; PO; SO 178 67 111 78.000 38 1.160,— 6. OBRAT SMUČI HALA A 84 42 42 27.300 50 646,— 7. POVRS. OBD. SMUČI 102 47 55 27.100 46 576.— 8. POLIZD. in NADALJ. OBDEL. SMUČI 135 41 94 38.800 30 940.— OZD ELAN SKUPNO: 824 409 415 448.700 1.100.— 1 2 3 4 5 6 2:1 3:1 4:7 100% (1)2 IV. OD) (Nadaljevanje na 6. strani) 49% 51 % 33,6 1,334000 Iz državnega prvenstva v orodni telovadbi v Novem mestu, ki je bilo opremljeno v glavnem z Elanovim orodjem, ki se je odlično obneslo. Naši proizvodi telovadnega orodja so zelo iskani in cenjeni. Obstojajo tudi realne možnosti za izvoz, le cene niso še konkurenčne. »Bodeči jež« v nodoljni metalni To pot je »jež« s kratkimi bodicami, se pravi prispevek bo malo kraj. ši kot sicer. S tem pa ni rečeno, da v nadaljni metalni, kjer se je mudil, nimajo problemov in težav. Pa tudi uspehov. Vendar tudi na ježa že pritiska poletna vročina, k sreči ima trdo kožo, da mu takoj ne pride do živega. Iz nadaljne metalne so sodelovali v razgovoru: Avsenek Anka Peternel Janez Avsenek Janez Kaj vas najbolj žuli zadnje čase? 2e cel teden nam je manjkalo po-liuretan smuči, ki niso prišle iz polizdelka zaradi pomanjkanja materiala. Tako smo se sami dogovorili med seboj, da bomo drug za drugim izkoristili kakšen dopust. Vendar se nam to ne zdi prav, prvič zaradi izpada proizvodnje, ki ga bomo zopet mi morali nadoknaditi, drugič zaradi trošenja svojih letnih dopustniških dni. Kako pa je z odnosom dela z delavnico polizdelka? Vprašanje je mišljeno tako: polizdelek I. izmena — nadaljna I. izmena in polizdelek II. izmena — nadaljna II. izmena. Pravkar bomo poskusno začeli obratno: polizdelek I. izmena — nadaljna II. in polizdelek II. izmena, nadaljna I. izmena. To naj bi izboljšalo odnose med mojstri in pa efekt dela zaradi uravnovešenja moči. Kako se bo obneslo še ne vemo. Kopičenja smuči v delavnici ni več, vse gredo sproti naprej. Ali je kaj dosti popravil smuči iz polizdelka? Precej. Toliko, da so praktično vsi popravljalci iz hale B angažirani pri popravilih v naši delavnici. Napake so predvsem sledeče: vtiski, prekratka masa v peti, odlepljanje konic, kiršnerji v konici in druge. Kako pa se med seboj razumete? Kar dobro. Ribarije ne poznamo, niti ne razlike med mladimi in starejšimi delavci. Izpade zaradi bo-lovanja sami nadoknadimo ali z režijskimi delavci ali kako drugače. Celo mojster večkrat fizično dela, tudi po cel šiht. Kaj pa stroji In delovne priprave? To pa je dokaj izrabljeno. Brusilni stroji, dvostranska rezalka, za rezkanje žlebičev, vse je preveč komplicirano in zanje nimamo rezervnih delov. Nova brusilka za drsno oblogo je šla le nekaj dni, od takrat pa že pol leta stoji. Izboljšala naj bi kvaliteto drsne ploskve, pri delu pa bi nudila večjo varnost. Iz vsega tega ni nič. Pa tako draga je bila. Seveda bi jo nujno potrebovali, vendar, če bi tudi delala ne bi imela zadostnih kapacitet. In nagrajevanje? Plače so vedno premajhne napram potrebam, ki jih imamo. Vendar nam ni prav, da se ni upoštevala volja naše delovne skupine o povečanju kategorije na delovnih mestih graviranja in žigosanje smuči iz IV. na V. grupo pri dopolnitvi sistemizacije delovnih mest. Kakšno vlogo odigrava pri vas kontrolna služba? »JUKO« v Jugoslovanski koordinacijski odbor za rehabilitacijo v psihiatriji — »JUKO« je organiziral XI. športne igre bolnikov psihiatričnih ustanov in obenem IV. jugoslovanski simpozij o rehabilitaciji v psihiatriji v dneh od 23. do 26. junija v Begunjah. Elan je prevzel pokroviteljstvo nad to prireditvijo. V zvezi s tem je Elan imeli pri organizaciji in izvedbi teh iger določene obveznosti. Posodil je nekaj tistih športnih naprav in izdelkov, ki so bili za izvedbo tekem potrebni. Nadalje je prevzel soodgovornost tehnične izvedbe, organizacije in sojenja. Brez te pomoči osebje bolnice ne bi zmoglo prevzeti nase te odgovornosti. Taiko so sodelovali s strani Elana: Knafelj Slavko, Pintar Alojz, Kozamernik Stane, Vogelnik Jurij, Dežman Jože, Kolman Bojan, Cerar Janez, Potočnik Zvone, Praprotnik Filip in Urh Jože. Naš sodniški zbor je odlično opravil svojo dolžnost in jim gre s tega mesta izredna pohvala. Ozvočenja prireditve je pre- Pozitivno. So zahtevni in natančni, vendar pa tudi kar sami popravijo večkrat drobne napake na smučeh. Sicer so odnosi v celoti v delavnici dobri, prav tako sodelovanje na vseh nivojih. Ljudje se trudijo pri delu. Le način nagrajevanja po planu proizvodnje je treba dopolniti. Nekaj besed smo še izmenjali o: Novem zakonu o združenem delu in pa o posojilu za ceste. Mnenja so, da je treba drugi krog akcije za vpis posojila za ceste izvesti ob dnevu izplačila OD za mesec junij. Zaključek: Ali bo tudi ta prispevek končal brez komentarja? Naslednjič bo pribodel »bodeči jež« v lakirnico in to sredi poletja. Tam pa bo bolj vroče! Na svidenje! K. S. Begunjah vzel Hrovat Janez. Našim sodnikom pa sta pomagala še Ravnikar Marjan iz Radovljice in Bogataj Miran iz Begunj. Prireditev je zelo dobro uspela. Tekmovalci in spremljevalci so odnesli iz Begunj kar najlepše vtise, prav tako tudi dobro ime naše tovarne. S. K. Dragocena pošta POST CARD pn Srene £LAkf uspzšno i/l/oeuti. -c/am 'on iz. ^ees- s yUG)0SL AVI 4* EU&OPg- Izumi in tehnične izboljšave Pri pripravi proge na »Hraški gmajni« za moto cross, so marljivo pomagali tudi vojaki iz Boh. Bele in Radovljice MOTO CROSS 8. avgusta v Lescah Državno prvenstvo 1976 v moto crossu kategorija 50 in 125 ccm bo 8. avgusta 1976 v Lescah Avto-moto savez Jugoslavije, odbor za moto šport, je poveril izvedbo ene od skupaj sedmih dirk v moto crossu motorjev 50 in 125 ccm avto-moto društvu v Radovljici. S tem je ne le samo društvu izkazal priznanje za njegovo vsestransko uspešno dejavnost, temveč mu je s tem zaupal izvedbo zahtevne naloge, organizacijo dirke za najvišjo državno lovoriko. Ker bo ta prireditev prvič v Radovljici, natančneje pod Lescami pri odcepu ceste proti campingu Sobcc (Na »hrvaški gmajni«), je razumljivo, da bo od članov AMD, prostovoljcev, terjala izrednih naporov in prepričani smo, da bodo tudi uspeli. Na ta dogodek se že dalj časa vestno pripravljajo. Ustanovili so Cross comite. V častnem odboru so vidni predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini, predseduje pa mu narodni heroj Tonček Dežman. Vodstvo tekmovanja je poverjeno izkušenim delavcem iz področja avto moto športa in drugih strokovnjakov, tako da bo uspeh zagotov- Tekači 1976/77 Tekaški svetovni pokal: 18.—19. 12. Davos (SUI) 15 km 5.-6. 1. BOHINJ (JUG) 15 km 11.—12. 1. Castelrotto 30 km 15.—16. 1. Rek am Winkl (BRD) 15lkm 21.—23. 1. Le Brassus (SUI) 15 km 18.—23. 1. Nove Mesto (CSF) 30 km 27.—30. 1. Oborhof (DDR) 15 km, 30 km 24.-27. 2. Lahti (FIN) 15 km, 50 km 3.—6. 3. Falun (SWE) 30 km 10.—13. 3. Holmenkollen (NOR) 15 km, 50 km Svetovni pokal tekačev bo prihodnjo sezono že četrtič, še vodno pa je neuraden. V poštev pride 10 prireditev s skupno 13 tdkmami. Stela pa se bo za svetovni pokal le taka tekma, kjer bo startalo najmanj 10 tekmovalcev, ki so v pretekli sezoni nabrali vsaj 20 ali več točk za svetovni pokal. V pretekli sezoni je doseglo najmanj 20 točk 42 tekmovalcev. Komisija za izume in tehnične izboljšave je na 15. redni seji predlagala UO, da nagradi avtorje sledečih vlog: — CUFBR Filip, KOKALJ Rudi, ZUPAN Drago za vlogo štev. 219: »STANCA ZA PLOSCICE KONIC«. Vsak avtor prejme po 33,30 din nagrade (idejna nagrada). — POTOČNIK Cvetan, ALBININI Anton, DOBRE Stane, TOMAN Slavko in MILATOVIC Ivan za vlogo štev. 211: »Krivljenje in oblikovanje Ščitnikov« in sicer: POTOČNIK Cvetanu, ALBININI Antonu in DOBRE Stanetu vsakemu po 4.452,66 din, TOMAN Slavku pripada 2.671,60 din in MILATOVIC Ivanu 1.335,80 din nagrade. — POTOČNIK Cvetan, ALBININI Anton in DOBRE Stane za vlogo št. 2126 »VLIVEK ZA PU«. Vsak od njih prejme po 1000,00 din nagrade za vlogo. — POTOČNIK Pavel (ključ.) za vlogo štev. 214: »Izboljšava na PU stroju«. Avtor te vloge prejme 500,00 din nagrade. — POTOČNIK Pavel (ključ.) in TOMAN Slavko za vlogo št. 215: »Izboljšava na stroju za odkrivanje zg. robnikov.« POTOČNIK Pavel prejme 236,18 din nagrade, TOMAN Slavko pa 141,70 din. — MULEJ Jože za vlogo št. 216: »Rezkanje kotnikov za modele smuči«. Avtor gornje vloge prejme 576 din nagrade. Košir T. Novo - novo Šport, Ziirich, 11. 6. 1976 V švicarski moški alpski A reprezentanci bodo: R. Berthod, Good, H. Hemmi, Liischor, Porgiitzi, Roux, Russi, Tresch, Vesti in Colombin, pri ženskah pa: De Agostini, More-rod, Nadig, Oberholzer in Zurbrin-gen. Hansi Hinterseer bo v prihodnji sezoni vendaille nastopal za Avstrijo- LA GAZZETTA DELLO ŠPORT, 19. 6. 1976 Karl Gustav XVI, kralj Švedske, je odlikoval Stenmarka z zlato kolajno za športne dosežke. ljen. AMSJ pa bo na to dirko poslal delegata, lov. Zorič Ljubana iz Karlovca. Gradbeni odbor vestno pripravlja progo in vse drugo, kar spada zraven. Angažirana bo tudi zdravstvena, reševalna in prometna služba, gasilci, Civilna zaščita, posebno pa mladina in vojska. Oskrbo bodo prevzela sosedna trgovska podjetja. Kot že omenjeno, bo dirka osrednja točka ob praznovanju občinskega praznika Radovljica, zato je razumljivo, da bo pokroviteljstvo imel predsednik občinske skupščine tov. Polde Pernuš. Na ta dan pa sovpada tudi proslava 30 letnice obstoja ljudske tehnike — Zveze organizacij za tehnično kulturo v Radovljici. Tako, da bo na dan 8. avgusta, če bo vreme zadovoljivo, izredno zanimivo pod leškim klancem. Prireditev po propozicijah mora biti ob vsakem vremenu. Bližina campinga Šobec, Bleda in Radovljice, ki imajo ta čas zasedene vse turistične kapacitete, bo prav gotov vplivala na velik obisk. Poskrbljeno bo tudi za nemoteno parkiranje na razsežnih travnikih pod cesto v smeri Sobec. Pripravljajo tudi reklamni bilten s štartno listo. Prav lako bodo podjetja obširno reklamirala svoje proizvode in dejavnosti s panoji in drugimi sredstvi. Odziv za sodelovanje in pomoč vseh dejavnikov za uspešno izvedbo državnega prvenstva v motocrossu je že zdaj izredno velik, tako da ne bo organizacije združenega dela, društva ali privatne dejavnosti, ki ne bi prirediteljem priskočila na pomoč, kajti tak dogodek je v občini edinstven in velikega pomena, zato mora biti skrb nas vseh. Se nekaj podatkov o dirkah posa. meznikov za leto 1976 v moto crossu motorjev 50 in 125 ccm: 1. V. 1976 je bila že prva dirka v Črnomlju 1. VII. 1976 v Tolminu 8. VIII. 1976 bo v Radovljici 22. VIII. 1976 bo v Savskem Marofu 12. IX. 1976 bo zopet v Črnomlju 19. IX. 1976 bo v Velenju 3. X. 1976 pa bo še v Kopru 17. X. 1976 pa bo v Orehovi vasi — ekipno za Trofejo Jugoslavije. Organizacijski odbor vabi tako vse ljubitelje avto moto športa in druge krajane in turiste na veliko prireditev 8. VIII. 1976 v Lesce. Na svidenje! Na ta način cest ne bo! (Nadaljevanje s 5. strani) Življenje in razvoj morata teči naprej. V vsej dosedanji zgodovini je bilo tako. Alli hočemo prav mi ta razvoj ustaviti, ali hočemo kolo zgodovine obrniti nazaj? Mislimo da ne, in da vsak posameznik od nas tega prav res ne želi. Vendar je nerazumljivo, da to ne izrazi s pristopom k tej akciji. Pripombe posameznikov, češ, ne dam za ceste, zame so dobre take kot so, jaz jih ne rabim in podobno, so lokalistične. Vsak tak misli le nase. Ni nam mar družbeni napredek in to v dvajsetem stoletju! Ali bomo začeli podirati to, kar so naši predniki komaj uspeli začeti v zadnjih nekaj stoletjih? Pa so živeli slabše 'kot mi. Imelli so mnogo manjše možnosti, a veliko več dobre volje. In ta nam manjka. Da ni denarja, ta naša trditev ne drži. Za vse mogoče druge stvari pa ga je vedno dovolj, to vidimo na vseh področjih in na vsakem koraku. V vseh evropskih državah, tudi pri naših sosedih imajo problem cest v glavnem rešen. Tudi mi ga moramo. In zdaj je prilika, zdaj je čas za to. Človeku je kar nerodno, iko prestopi mejo in se iz lepih in modernih cestišč začne spuščati po naših ozkih, ovinkastih in neurejenih vsakovrstnih poteh in cestah. In to v času ekspanzije inozemskega turizma, ko v našo državo prihaja vedno več tujcev, ko turizem predstavlja važen gospodarski faktor. Naše negativno stališče do te akcije bi vzbudilo obsodbo naše mlade generacije, naših otrok in potomcev. Le kaj si bodo mislili o nas. Ali ni to tudi del zapuščine našim bodočim rodovom? Nekateri so se spotaknili v lokalni plan cest, 'ki ga je posredovala občina v okviru renoviranja cest. Konkretno ob cesto na Pokljuko, češ da bo le za vikendaše. Ta cesta je tudi strateško važna v obrambne namene, zato jo bo v veliki meri sofinancirala vojska. Namenjena pa je tudi turizmu. Ce jo mi zdaj ne rabimo, pa jo bodo rabili naši otroci in turistični gostje. Pa ne gre tu toliko za te lokalne potrebe renoviranja cest. Pri vpisu posojila so prioritetne magistralne povezave iz srednje Evrope na Balkan in v Malo Azijo. Gre predvsem za ključne povezave s svetom, kjer že močno zaostajamo. Pri tem gre seveda tudi za naš obstoj, ki nujno terja vključevanje v mednarodno delitev dela. Zato bomo še enkrat premislili in se odločili za vpis posojila vsi v OZD ELAN. Na vsak način moramo najti skupni jezik. Ne smemo in ne moremo zaostajati za drugimi OZD niti ne v občini, niti v republiki. Nekateri od njih so z vpisom posojila že daleč pred nami. Elan kot vzorna tovarna mora postati vzorna tudi ob tej akciji in mora dajati vzgled drugim. Zato vsi tisti, ki še niste vpisali posojilo, to storite takoj vsaj v taki višini kot je planirano, tisti pa, ki ste vpisali premalo, to čimprej nadoknadite. Le na ta način bomo zbrali skupaj v občini in tudi v republiki toliko sredstev, kolikor jih je za realizacijo programa potrebno, sicer bo vse propadlo. S. K. Amerikanci? Ne. Naši domači uporabniki cest. Ali jih poznate? Elanov cross REZULTATI SINDIKALNEGA KROSA ZA LETO 1976, KRPIN 11. 6. OB 17. URI ŽENSKE — do 25 let: 1. Gombovec Lidija — 3.07 2. Brejc Nuša — 3.47 3. Kolman Barbara — 3.49 4. Buršič Irena — 4.11 ŽENSKE 25—35 let: 1. Pristov Alenka 2. Praprotnik Lenka — 4.30 3. Lah Marija — 4.37 4. Ilc Juriča — 4.38 ŽENSKE nad 35 let: 1. Podlipec Amalija — 3.55 2. Vavpotič Marija — 4.23 3. Jagodic Ljudmila — 4.45 SMUCARIJA UPRAVA TRGOVINA TRGOVINA UPRAVA UPRAVA IE IE TRGOVINA TRGOVINA TRGOVINA EKIPE: Trgovina Uprava IE 3 6 3 1 10 1 10 6 Smučarija 10 22 10 23 MOŠKI nad 35 let 600 m: 1. Hrovat Janez 2. Mevlja Brane 3. Albinini Anton 4. Palovšnik Albin 5. Jagodic Stane 6. Janc Janez 7. Gašperin Janez 8. Justin Tone 9. Mohorč Marjan 10. Radovan Franc 11. Kozamernik Stane 12. Vrhovnik Robert 13. Lindič Ivan MOŠKI 25—35 let 1400 m: 1. Hanžič Janez 2. Dežman Jože 3. Kolkalj Rudi 4. Pretnar Miha 5. Piškur Silvo 6. Tonejc Niko 7. Zupan Drago 8. Dobida Janez MOŠKI do 25 let 2400 m: 1. Kozinc Boris 2. Korošec Brane 3. Mešanovič Enes 4. Hrovat Braniko 5. Kunšič Jože 6. Mikič Lado 7. Arnold Janez 8. Sitar Rok 9. Hrovat Danilo 10. Andrtle Leopold Diskvalificirani: Praprotnik Filip, Papler Miro, Pravdič Ljubo. SMUCARIJA 2.50 UPRAVA 3.12 PO 3.18 — PO 3.55 UPRAVA 4.01 UPRAVA 4.06 PO 4.07 IE 4.07 PO 4.30 PO 4.31 IE 4.50 PO 7.01 — PO 7.02 PO 3.52 UPRAVA 4.08 — IE 4.12 IE 4.13 — PO 4.37 PO 4.50 IE 4.55 — PO 5.30 IE 6.15 — PO 7.50 UPRAVA 7.53 PO 7.54 TO 8.05 — SMUCARIJA 8.23 — UPRAVA 8.31 — iPO 8.40 — PO 9.13 — UPRAVA 9.50 PO Uprava IE Smučarija 3 6 2 10 3 2 3 1 2 6 2 10 3 10 3 1 6 1 2 1 TO 1 30 19 17 11 šah — šah — šah — šah mtMk l Prane .. i, , 0 0 , 0 * i, i Br.r.n KI.. 1 i 1 0 i l * 1 *>ti*r»an o 0 1 U 1 * 1 •..-h .. < Fototlltk Zvon. A 4 0 . » 1 * 7» •l.ii« Frana 0 0 0 J 1 !■ 4 Vr.f.o r.„„ , l .. H 1. ,oo j.r.,. Vlnll(, , 0 O t , , *> ■ Mr,im 0 ; 4 0 0 o i . 4 H. k..M„ Pr.no , C o 0 1 0 0 i ?. <0 la / *» II. LIGA VI. TURNIR 9.VI.76 St. Pri Imele 1 J, 4 T M i i V ✓ ✓ N 0 0 0 0 a 0 2 Horvat MarlJka 1 V ✓ 0 1 2 1.-5. 67 3 Zajc Bojan 1 1 v / t \ 0 2 1.-3. 67 4 Dolar Ki lan 1 0 1 ^ v 2 1.-3. 67 5 Člani in članice Čof, čof .. Kakor skoraj vsako leto, smo tudi .letos organizirali sindikalni kros. 2e po prijavah smo vedeli, da bo letošnji kros rekorden po številu prijavljenih tekmovalcev. In nismo se motili. Napočila je odločilna ura. Ob zvokih Tacman muzike so se začeli tekmovalci in tekmovalke zbirati. Ne vedoč kaj jih čaka so se začeli ogrevati; tedaj pa!? ni 'bilo časa za razmišljati. Hitro smo stekli ik KLARI pod streho. Vsi smo v strahu pričakovali, da bomo morali kros prestaviti za kakšen teden. Tako smo čakali pod streho debelo uro. Medtem časom je nekaj potenciallnih .kandidatov za prva mesta izgubilo voljo in potrpljenje čakajoč na lepši jutri. Celo IVICA se je izneverila, kljub izgubljeni stavi. Toda kdor čaka, tudi dočaka. Neurje je nehalo in upanje se je vrnilo. Eden drugega smo bodrili, da le ne bo tako težko teči po razmočeni progi. In začelo se je. Najprej so startale tekmovalke, vse naenkrat. Na Borisov pok so poletele kot puščice iz lokov proti cilju. Prva pa je v cilj pritekla favoritinja Lidija. Tekmovalke je potrebno pohvaliti, kajti tako množično se še nikdar niso udeležile sindikalnega krosa. Naslednji so startali moški nad 35 let. Tu ni prišlo do nobenega presenečenja. Zmagujejo favoriti, se pravi tisti, ki cello leto primerno vzdržujejo kondicijo. Prav ta namen pa naj bi imel tudi sindikalni kros. . na kros! Janez je svojo formo dokazal. Tudi Brane z doseženim drugim mestom dokazuje, da bi se bolj splačalo trenirati tok kot pa nogomet. Pohvala naj gre tudi Robiju in Lindi, ki sta s svojim nastopom popestrila naš .kros. V skupini moški od 25—35 let zopet triumfirajo favoriti. Presenečenje je pripravil le Rudi, ki je par metrov pred ciljem prehitel konkurenco Miha in s tem dosegel 3. mesto. Prvo mesto je pritekel Janez z lepo prednostjo pred Jožem. Največje presenečenje pa nas je čakalo v skupini mlladeničev do 25 let. V cilj sta prva pritekla Fillip in Miro. Daleč za njima pa je še vodno neogret pritekel v cilj največji favorit Boris. Na vse splošno veliko razočaranje pa so kontrole ugotovile, da sta prva dva diskvalificirana zaradi rezanja proge na ovinku za kakšnih 400 m. Tako se favoriti prebijejo na prva mesta. Poldi pa z desetim mestom ni in ni bil zadovoljen. Obljubil je, da se bo za sledeči kros bolj temeljito pripravil. Koko Elanovi strelci med prvimi OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO ZA LETO 1976 Streljanje je bilo 26. 6. 1976 v prostorih Kulturnega doma v Podnartu. Od 112 tekmovalcev v moški konkurenci in od 200 možnih krogov, so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto Lotrič Franc VERIGA Lesce 2. mesto Kokalj Rudi ELAN Begunje 3. mesto Markelj Janez ISKRA Otoče 7. mesto Kocijančič Jaka ELAN Begunje 13. mesto Hrovat Jože ELAN Begunje 17. mesto Vidic Anton ELAN Begunje 19. mesto Peinkicher Anton ELAN Begunje 20. mesto Gašperin Janez ELAN Begunje 21. mesto Finžgar Bogdan ELAN Begunje 25. mesto Albinini Anton ELAN Begunje 34. mesto Praprotnik Filip ELAN Begunje 39. mesto Resman Andrej ELAN Begunje 52. mesto Pangerc Vester ELAN Begunje 54. mesto Tonejc Niiko ELAN Begunje 68. mesto Andrle Leopold ELAN Begunje 69. mesto Hegedič Lado ELAN Begunje 94. mesto Pretnar Miha ELAN Begunje 95. mesto Toman Slaviko ELAN Begunje Od 21 tekmovalk in od 200 možnih krogov naslednji: 6. mesto Mrak Angella ELAN Begunje 10. mesto Višnikar Dragica ELAN Begunje 21. mesto Gombovec Lidija ELAN Begunje Tako je naša ženska ekipa osvojila 5. mesto, sto in v skupni uvrstitvi smo zasedli odlično 2 177 krogov 166 /krogov 166 krogov 158 krogov 154 krogov 151 ikrogov 151 ikrogov 151 krogov 150 krogov 147 krogov 140 krogov 137 krogov 131 krogov 130 ikrogov 118 krogov 117 krogov 96 krogov 95 ikrogov pa je bil vrstni red 98 ikrogov 79 ikrogov 35 krogov moška ekipa 2. me-mesto. Kokalj Rudi Prostovoljna mladinska enota teritorialne obrambe 23 mladincev in mladink iz Elana je podpisalo pristop Akcija za vpis prostovoljcev v vsej radovljiški občini je v največjem razmahu. Pričakuje se vpis blizu 400 mladink in mladincev. V Elanu se je k tem pripravam pristopilo čisto sistematično. Izdelal se je seznam vseh kandidatov od 16—27 leta starosti, ki še niso služili vojske, pri mladinkah se je upoštevalo le tiste, ki še nimajo otrok. Iz pregleda so bili izvzeti tudi tisti, iki so že kakor koli vključeni v teritorialno obrambo, konkretno v civilno zaščito v podjetju ali na terenu, ali če so že vpisali pristop k prostovalnji mladinski enoti. Seznam je vseboval le kandidate iz radovljiške občine. Tako se je zbralo na sestanek dne 22. 6. 1976 24 mladincev in mladinlk, kjer jim je rezervni podpolkovnik tov. Staroverslki obrazložil namen in naloge, ki jih čakajo v prostovoljni unoti. Sodelovali so tudi predstavniki družbeno-političnih organizacij pod vodstvom predsednika mladinske organizacije Elan. Od 24 navzočih jih je 23 podpisalo pristopne izjave. S. K. Kadri — kadri — kadri V mesecu maju in juniju so lastnost delavca v naši OZD pridobili naslednji delavci: 1. Erman Stašo, elkonomist v nabavnem sektorju 2. Cirin Dušan, KV slikopleskar v pomožnem obratu 3. Mohorč Janez, KV mizar v obratu smuči 4. Pipan Ivka, absolvent VSOD, v prodajnem selkitorju 5. Bugarski Petar, KV mehanik v prodajnem sektorju, trgovina Zagreb Lastnost delavca so v tem času izgubili naslednji delavci: 1. Košir Jože, PK delavec iz prodajnega sektorja, sporazumno šah RANG LISTA ELANOVIH ŠA-HISTOV V DRUGEM TROMESEČJU I. LIGA 1. Vrečko 2. Dragan 3. Potočnik 4. Jerala 5. Legat 6. iPeterman 7. Langus 8. Resman Fr. 9. Blažič 10. Mevlja II. LIGA 1. Resman A. 2. Horvat 3. Dolar 4. Koselj 5. Hrovat 6. Pangerc 7. Zajc 2. Stopanian Cveta, Komercialist iz nabavnega sektorja, samovoljna 3. Triplat Stanko, PK delavec iz priprave lesa, sporazumno 4. Griovsky Ciril, PK delavec iz prodajnega sektorja, 'inval. upokojitev 5. Resman Magdalena, PK delavka iz obrata smuči, sporazumno 6. Batestin Ivana, iz prodajnega sektorja, sporazumno 7. Balant Jože, dipl. ing. strojništva iz prodajnega sektorja, sporazumno 8. Stroj Janez, PK delavec iz prodajnega sektorja, sporazumno L’EQUIPE, 19. 5. 76 Francoska smučarska zveza (predsednik Charles Garot) je povabila nazaj v svojo ekipo šest nekdanjih reprezentantov. To so: Britt in Ingrid Lafforgue, Jean Noel Augert, Henri Duvtllard, Roger Rossat-Mig-nod in Patric Russdl. 91.5 % 73.5 % 71,0% 64.0 % 52.0 % 46.5 % 37.5 % 36.0 % 15.0 % 81.5 % 73.5 % 63.5 % 61,5% 28.5 % 8,5 % Pokali zmagovalcev crossa ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža KOVAČ MATIJA se najlopše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za podarjeni venec in izrečeno sožalje, enako tudi pevcem iz Žirovnice za poslovilne pesmi ob njegovem prearnem grobu. žalujoča žena Jožica in ostalo sorodstvo UREDNIŠKI ODBOR: ing. Zajc Bojan, Janša Stanislav, Bulovec Franc, Kolman Franc, Knafelj Slavko, Brajnik Vane — ODGOVORNI UREDNIK: Knafelj Slavko — Izhaja mesečno — Za člane kolektiva brezplačno — Tiska Gorenjski tisk, Kranj Pomembnejši obiski Vlak bratstva in enotnosti Je nekaj gostov pripeljal tudi na ogled Elana Sindikalni funkcionarji Ugande, Gane, Nigerije, Zimbabvve, Etiopije in Zambije na obisku pri nas