GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev 606-70/3-24 Stev. 14 (524) Leto Xt NOVO MESTO, 7. APRILA 1960 UREJUJE uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Tone Gosnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice). Poštni predal Novo mesto 33 - TELEFON uredništva in uprave št 127 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje *DeIo* v Ljubljani Povečati proizvodnjo ■m V Četrtek 31. marca so odborniki obeh zborov ObLO Novo mesto na ločenih sejah Prva konferenca delavskih svetov V črnomaljski občini Se pripravljajo na konferenco delavskih svetov, ki bo v nedeljo, 10. aprila. Konferen. oa bo deljena na dva dela: na delovni in manifestativni del. Namen prvega dela konference je, da se ob sodelovanju prav vseh članov delavskih »vetov in upravnih od-boTov doseže široka mobili-lacija sil na vseh področjih gospodarstva v občini za čim uspešnejše doseganje plan. skih nalog v tekočem letu, saj bo zahteval za občino predvideni dvig vrednosti družbenega bruto proizvoda ■a 40% izrednih naporov prav vsega belokranjskega prebivalstva. Sleherni uprav, ljavec mora poznati ne samo naloge svojega podjetja, ampak tudi življenje in pereča vprašanja vse občine. Drugi del konference pa bo posvečen deseti obletnici začetka dela delavskega samoupravljanja, spominu na dobo prvih korakov delav. sitih svetov, ki so bili podobni korakom človeka v prvem letu življenja, ko je še nebogljen otrok. V zaključnem pestrem sporedu bodo sodelovali člani posameznih črnomaljskih delovnih kolek tivov. Sprejet je družbeni plan občine Novo mesto za leto 1960 — Plan je napet, zato ga bomo uresničil) le s plansko disciplino, združevanjem sredstev, gospodarskim sodelovanjem in skrajnim varčevanjem na vseh področjih — Največji vzpon v industrijski proizvodnji, v kmetijstvu in obrti sprejeli družbeni plan in proračun za leto 1960. Z nalogami, ki jih družbeni plan vsebuje, bodo letos eno leto pred rokom izpolnjene naloge petletnega perspektivnega plana razvoja občine Novo mesto. Družbeni bruto proizvod bo letos dosegel 15 milijard 596 milijonov in bo za 24 odstotkov višji kot lani, "narodni dohodek pa bo letos znašal 6 milijard 571 milijonov in bo za 27 odstotkov višji kot lani. Na seji je bil ustanovljen tudi združeni sklad gospodarskih organizacij ter izvoljen upravni odbor, ki ta sklad vodi. Združeni sklad posluje samostojno kot del družbenega investicijskega sklada pri občini. Sredstva tega sklada bodo dobivala podjetja v obliki kratkoročnih posojil za manjše rekonstrukcije v proizvodnji, ki se hitro vračajo. Industrijska proizvodnja se bo povečala za 41 odstotkov, kmetijska v družbenem sektorju za 61 odstotkov in proizvodnja v družbenem sektorju obrti za 20 odstotkov. Povečanje industrijske proizvodnje temelji predvsem na 21 odstotnem povečanju proizvodnje v Industriji motornih vozil, ki bo uvedla serijsko proizvodnjo dostavnih vozil, na TAKO PA NE! Med Številnimi občnimi zbori sindikalnih podružnic v našem okraju Je bil pred kratkim tudi občni zbor sindikalne podružnice delavcev gostinsko turistične stroke. Najprej si na kratko oglejmo potek občnega zbora: Za uvodnimi običajnostmi so se zvrstila poročila: zunanje in notranje politično poročilo, poročilo upravnega odbora sindikalne podružnice, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora in: -Tovariši in tovarišice! Slišali ste poročila, ki so vam dala dovolj snovi za razpravo. Prosim, da jih v razpravi še dopolnite. Otvarjam razpravo.- Razpravljali so: tajnik Gostinske zbornice, štirje direktorji in dva gosta. Volitve: od 126 Članov se je občnega zbora udeležilo ln volilo 59 članov! »Rezultate volitev bomo objavili pozneje, sklepe bomo sestavili pozneje... Zahvaljujem se vam za udeležbo in koristne napotke za delo v prihodnje ter vas vabim na majhen družabni večer (beri: drugi del občnega zbora!)«. Zdaj pa ga bom skušal še malo razčleniti. Poročilo upravnega odbora obsega 8 strani. Razen uspehov in težav minulega leta govori tudi o prizadevanjih za kadre, za uvedbo nagrajevanja po učinku in podobno. Med drugim pravi: organiziranih je bilo toliko in toliko tečajev, uvedli smo nagrajevanje po učinku... Na osmi strani pa piše: »Upravni odbor se je sestal le dvakrat... To neaktivnost je deloma pripisati dejstvu, da je bila podružnica skoraj vse leto brez tajnika. Kljub napakam pa, kot je že iz dosedanjega dela Poročila razvidno, pasivizacija ni bila tako očitna, saj so kljub temu delali posamezniki po vseh vprašanjih, kot bi sicer moral delati UO kot celota.*« . Ali se vam ne zdi, da s takim poročilom zavajate samega seoe. Na eni strani govorimo o uspehih, češ naredili smo to in Ono, na drugi strani pa odkrito priznamo, da pravzaprav nismo nič nareaiu. ker smo imeli samo dve seji. In potem se oslanjamo še na posameznike, ki so delali po vseh vprašanjih, po katerihi naj w tudi upravni odbor. Tako se uspavamo s tujimi lovorikami, vtem primeru z delom Gostinske zbornice, ki Je razen vseh v Poročim opisanih uspehov skoraj gotovo zagrešila tudi poročilo upravnega odbora sindikalne podružnice. ____ n Razprava! Vrtela se Je predvsem okoli družbene prehrane, do izraza so prišle celo nekatere nezdrave tendence. Tistim, ki 8»e"]° na družoeno prehrano s trgovske plati, naj povemo, da Je to zeio važna veja gostinstva, ki Jo Je treba bolj življenjsko Jem»«-pa ali Je to sploh bila razprava? Nič nimamo proti temu. da govore tudi direktorji, vendar se čudimo, da ostali člani nimajo kaj povedati niti kaj vprašati. Morda bo res držalo, da se boje govoriti, kot ml ie nekdo omenil. Vemo namreč, da Je to zelo naporen poklic, ki od vsakega posameznika terja mnogo prizadevanj in sposobnosti. Vemo tudi, da »o zaposleni od Jutra do večera in pogosto Se pozno v noč. a kljub vsemu ni bilo med člani nikogar, ki bi rekel besedo v prid človeka. Prav tako vemo, da so med zaposlenimi v nekaterin gostinskih podjetjih odnosi precej neurejeni. Zanimivo bi DQOU na primer vedeti, kje bo vzroki za tolikšno fluktuacijo v Hotelu Kandila? Pa tudi o podjetju VINO ni bilo dosti govora, čeravno vemo, da tamkaj marsikaj radi kar po domače uredijo. Sindikalna organizacija je prva poklicana, da skrbi za človeKa. Na gre zanikati uspehov, doseženih minulo leto na področju gostinstva ln turizma. Prav je, da je z njimi seznanjen sleherni član sindikata Prav pa bi bilo, da bi sindikat obravnaval tudi široko poglavje skrbi za človeka. Tem bol), ker vemo, da organi delavskega samoupravljanja v manjših podjetjih - tako tudi v gostinskih - Se nimajo prave besede. Kaj pogosti so Se primeri individualnega vodenja manjših podjetjih. Tudi o tem bi se morali pogovoriti na sindikalnih sestankih. . Človek ki prisostvuje takšnemu občnemu zboru dobi nehote vtis, da je občni zbor zaradi občnega zbora, torej zato. ker pač mora biti s poudnrkom na drugem delu, ki Je običajno živahnejši, namesto, dn bi bilo obratno ali pa vsaj enakovredno. Tovariši in tovariSlce: tako pa ne I 73 odstotnem povečanju v No-volesu zaradi novega obrata vezanih plošč v Straži in 25 odstotnem povečanju proizvodnje v Tovarni zdravil >Krka«, kjer bo že letos stekel novi obrat jodovih kontrastnih sredstev v Ločni. V kmetijstvo smo doslej premalo vlagali, zato bi lahko postalo ovira naglemu razvoju ostalih panog gospodarstva. Doseči moramo intenzivno kmetijsko proizvodnjo, ki bo neodvisna od vremenskih razmer. Letos bomo v kmetijstvo vložili 370 milijonov dinarjev intvesticij. Kmetijske organizacije morajo združevati sredstva in sosednje zadruge s pomočjo združenih sredstev graditi objekte, ki jih bodo skupno uporabjale. Pohiteti moramo z gradnjo pitališč za teleta in govejo živino. Z avtomobilsko cesto je turistično zanimivo področje Dolenjske dobilo velike možnosti za razvoj turizma. Ker primanjkuje ležišč za goste in so tudi zmogljivosti prehrambenih objektov premajhne, moramo letos zaključiti gradnjo hotela Grad Otočec, pri Otočcu na avtomobilski Šmarjeških Toplic in hotela cesti. Še naprej pa bo treba urejati tudi ostala gostišča, da bi povečali gostinske zmogljivosti. S pomočjo obrtnih delavnic družbenega sektorja, ki se lepo razvijajo, se bo proizvodnja obrti letos povečala za 20 odstotkov, še vedno pa je Čutiti pomanjkanje uslužnostnih obrti v delavskih središčih. Lanski družbeni plan je bil dosežen v bruto proizvodu s 102,12 odstotka, v narodnem dohodku pa s 104,3 odstotka. Konec letošnjega leta bomo naloge petletnega perspektivnega plana v družbenem dohodku presegli za 5 odstotkov, medtem ko bo narodni dohodek za 2 odstotka nižji od Boju proti malariji predvidenega. Letošnji družbeni plan je sorazmerno napet. Da bi ga dosegli, moramo že takoj v začetku leta pričeti s popolno proizvodnjo in z njo nadaljevati vse leto. Proizvodna podjetja naj do skrajnosti izkoristijo proizvodne zmogljivosti z uvajanjem dela v dveh ali treh izmenah in naj izboljšujejo organizacijo dela. Ker se bo letos na novo zaposlilo le 437 ljudi, moramo dvigniti storilnost dela za 8 odstotkov. Z nagrajevanjem po učinku bomo v delavcu vzbudili zanimanje za proizvodnjo. Storilnost bomo povečali tudi s strokovno vzgojo in z usposabljanjem delavcev na delovnih mestih. Z združevanjem sredstev za gospodarske investicije bomo pri vlaganju v proizvodnjo dosegli večji učinek, z gospodarskim sodelovanjem med podjetji pa bomo bolje izkoristili proizvodne zmogljivosti in obenem povečali proizvodnjo. Potrošniški krediti za nakup premoga Banke in hranilnice bodo v smislu uredbe o dovoljevanju potrošniških kreditov dajale v letu 1960 potrošniške kredite za nakup premega. Omenjeni krediti bodo dodeljevani od 1. marca do 30/*3 unija 1960. Potrošniške kredite za nakup premoga lahko dobe delavci in uslužbenci prek podjetij, organizacij in zavodov, kjer so zaposleni. PAZI: NA CESTI NISI SAM! Kolesarji so najštevilnejši uporabniki miših cest. Statistike kažejo, da prav oni zakrivijo zelo veliko prometnih nesreč. Zato Je prvi teden v mescu prometa posvečen kolesarjem. O tem berite na 6. strani je posvečen letošnji svetovni dan zdravstva Letošnji svetovni dan zdravja je posvečen boju proti malariji, ki je še veoVio ena najbolj nevarnih bolezni v svetovnem merilu, sui vsako leto sboli in umre veliko število VREME •a čaa od 8. lo 17. aprila Nestalno vreme s pogostimi Padavinami In hladno Okron ll» aprlu prrhodno sneg do •Uln. — Proti 17 aprilu pa »* •rtCftknJe zboljšanje vremena Dr. V. M. ljudi za to boleznijo. Žrtve so milijonske in Če pomislimo, da umre letno 10—15 odstotkov otrok za malarijo, je načrtni boj proti tej lw>lezni vsekakor zelo potreben. V naši državi malarija ni problem. Medtem ko je v času med obema svetovnima vojnama zbolelo v Jugoslaviji letno 150.000 do 250.000 ljudi, so znižali uspešni napori proti tej bolezni po letu 1948 sle vilo obohdih tako zeb\ da je bilo leta l'»52 registriranih vsega 700 dokn/anih mala ričnih bol« (likov« posnele pa ie manj in da jih sedaj letno zboli le ie nekaj. PRAZNIK MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD V NOVEM MESTU Praznik mladinskih delovnih brigad, 1. april, je mladina Novega mesta proslavila na prostem. Taborniki so pripravili kres, ki je simbolična prikazoval Triglav. Srednje-S, Jska mladina pa je pripravila spored, ki je obsegal pevske točke in recitacije. — O pomenu dneva mladinskih delovnih brigad je spregovoril komandant okrajnega štaba MDB Lado Kotnik. Na kratko je orisal pomen velikega praznika naše mladine in njen doprinos k izgradnji lepše bodočnosti. — Slavnosti sta prisostvovala komandanta VI. novomeške »Katja Rupena« in IX. novomeške »Alojz Kolman«, ki sta bili na Dan republike odlikovani od predsednika republike tovariša Tita z Redom dela I. stopnje oziroma III. stopnje. Priznanji je predal komandantoma sekretar Okrajnega odbora SZDL Novo mesto tovariš Roman Ogrin in jima čestital k izrednim uspehom. Komandanta sta se zahvalila in z vsem optimizmom poudarila, da bodo naše letošnje brigade sledile zgleda svojih predhodnic. Ob tabornem ognju je mladina zapela brigadne pesmi in z brigadirskim kolom zaključila lepo prireditev, ki je bila dostojna dneva mladinskih brigad. V sredo zvečer je odpotovalo v Srbijo 99 brigadirjev, članov XI. novomeške MDB »Janko Brodari?«- Iz Leskovca nam pišejo, da ee ie ukvarjajo s traktorjem, ki so ga vzeli s seboj na gradilišče avtomobilske ceste. Vse domače lepo pozdravljajo! — In še naslov: XI. novomeška MDB »Janko Brodarič«, Omladinsko naselje D juro Djakovič, Beli breg, pošta Grdelica, Srbija. Poživitev domačih obrti V zadnjem času je bilo več sestankov, ki jih je organiziral »Imerobrt« iz Ljubljane. Na njih so obravnavali vprašanja lončarstva, pletarstva, vezilj-stva in izdelovanje turističnih spominov. Lončarji bodo izdelali nove vzorce zanimivih predmetov, ki jih doslej ni bilo na našem trgu. Pomanjkanje materiala za vezenje je oviralo razvoj te svojčas precej razširjene dejavnosti v Beli krajini. Tam tudi niso bili pravilni odnosi med izdelovalci in zadrugami, ki hi morale razpečavati predmete hišne dejavnosti. To so ugotovili na sestankih v Črnomlju in Adiešičih. Na novo se je prijavilo čez 30 žena in deklet, ki bodo v kratkem začele z delom v kolikor bodo dobile material. Odpirajo se torej nove možnosti stalnega zaslužka. Svojčas je bilo v Beli krajini tudi nekaj tečajev za pletarstvo in so bile možnosti razvoja te obrti vidne, vendar pa je stvar zamrla. Upajmo, da bo v bodoče v tem cziru bolje. Vča- sih se je tudi precej govorilo in pisalo o vrbovih nasadih, vendar do tega ni prišlo. Povpraševanje po pletarskih izdelkih pa je veliko, zato bi bilo prav, da bi tej panogi posvetili več pozornosti. Ko bodo prvi vzorci izdeia-ni, jih bo podjetje »Interobrt« razstavilo v Novem mestu, kar bo vsekakor zanimivo. Razveseljivo je, da pri tem delu sodelujeta tudi Dolenjski in Belokranjski muzej. B. R. Predstavniki turističnih podjetij na Dolenjsksm Skupina 31 turističnih predstavnikov podjetij iz Slovenije, Hrvatske, Srbije ter Bosne in Hercegovine je pod vodstvom predstavnikov Turistične zveze Slovenije v soboto dopoldne prispela na Dolenjsko. Predstavniki turističnih podjetij so najprej obiskali Polževo. Od tam so se pripeljali v Novo mesto, kjer so Jih sprejeli predstavniki Dolenjske tuiistlčne zveze. V njihovem spremstvu so obiskali Dolenjske Toplice, kjer so si ogledali kopališke naprave ln tamošnji muzej NOB. V Novem mestu so si ogledali Dolenjski muzej, Tintorettovo sliko v kapiteljski cerkvi, spomenike ln druge značilnosti. Iz Novega mesta so se odpeljali na Otočec, zatem pa na ogled Šmarjeških in Catfttklh Toplic, kjer so tudi prenočili. Od tu so natlaljevall pot po Štajerski. Predstavniki turističnih podjetij so se zelo podrobno zanimali za gostinske zmogljivosti naših turističnih središč, za cene, prometne zveze n drugo. Pri tem niso skrivali prijetnega presenečenja nad lepotami Dolenjske ln Zasavja, saj so Jih mnogi od njih videli prvič. V Sloveniji že vrsto let nismo imeli nobenega primera malarije. Zaradi tega posvečamo pri nas svetovni dan zdravja borbi proti vsem nalezljivim boleznim, ki še daleč niM> vse izkoreninjene. Nekatere se res pojavljajo v manjši meri kot preje, zato pa so druge v porastu. C c se hočemo 1m> r i t i proti nalezljivim boleznini, potem mornmo skrbeti za stalen dvig naše kulture in splošne ter osebne higiene, ker le visoko kulturna ljudstvu liihko napovedo uspešen boj nalezljivim boleznim. (Nadaljevanje na 3. strani) Zahvala zdravstvenim delavcem Kakor se z zaupanjem v različnih težavah obračamo k svojim materam, t prav takšnim zaupanjem iščemo pomoči pri vas v boleznih in poškodbah. In kakor nam vse težave z močjo svoje ljubezni odstranjujejo ali vsaj ublažujejo matere, tako nam tudi vi z močjo svoje človekoljubnosti ublažuje in odstranjujete bolečine in vračate nas, kakor tudi vse, ki so se vam zaupali v bridkostih bolezni, zopet zdrave in srečne svojim družinam in družbi na delovna mesta. V blagem in razumevajočem izrazu vaših obrazov so bolnikom prikrite vse težave in neprijetnosti vašega poklica, ki jih v svoji človekoljubnosti plemenito zatajujete. Čeprav včasih do kraja utrujeni, često hitite, bodisi podnevi ali ponoči, v poletni vročini ali nalivu, kakor tudi v snegu in zimskem mrazu, celo v najbolj oddaljene gorske vasi do človeka, strtega v bolečinah, da ga mogoče v težkih trenutkih življenja rešite smrti. Nič, niti nevarnosti, ki vam grozijo pri kužnih boleznih, ne morejo preprečiti vašega plemenitega hotenja: pomagati človeku! Ob mednarodnem dnevu zdravstva vam, dragi naši zdravstveni delavci, kakor tudi zdravstvenim delavcem vsega sveta, javno izražamo v globokem spošto-vanjo našo veliko zahvalo in občudovan je. Podmladkarji Rdečega križa osnovne šole v Metliki Mladi zadružniki že orieio ledino Zveza prijateljev mladine je v svojem delu dosegla v zadnjih letih nekaj prav lepih uspehov pri vključitvi mladega rodu v razne dejavnosti otrok-pionirjev in mladine. Tako je pridobila pri organizaciji vsakoletnih šahovskih tekmovanj pravo armado pionirjev šahistov, ki danes aktivno delajo v krožkih, mladinci pa v šahovski organizaciji. V naslednjih letih je usmerila svojo dejavnost v tehnično smer in s pomočjo Ljudske tehnike vključila nove vrste nažih najmlajših v to organizacijo. Od lanske jeseni pa že teče novo delo. V akcijo socializacije vasi so se vključili tudi pionirji — mladi zadružniki, ki v raznih akcijah pospešujejo napredek na vasa. Ustanovili so pionirske zadruge, kmetijske in gozdarske krožke, organizirali demonstracije in ekskurzije, razen tega se udejstvu-jejo še vedno v šahu, v tehničnih krožkih, ukvarjajo se s folkloro, z dramatiko in drugim delom. Tudi v novomeškem okraju so se pionirji in mladina z vso pridnostjo in mladostno prešernostjo lotili akcije za socializacijo vasi in s tem v zvezi v tekmovanje. Nad 80 odredov je že prijavilo svoje bogate načrte in na občinske in okrajne komisije že prihajajo prva poročila s tega tekmovanja. Pričakujemo, da se bo v tekmovanje vključilo okoli 120 odredov iz novomeškega okraja. V občini Videm-Krško tekmujejo vsd odredi, prednjačita predvsem Lesfcovec in Senuše; v trebanjski občini gre nekoliko težje, vendar prizadevanje posameznih zadrug in krožkov ne bo zaman. V Beli krajini tudi ne počivajo; najbolj delovni so v Črnomlju, v Dragatušu in Tribučah. V Suhi krajini so se vključili v tekmovanje vsi odredi žužemberške občine in so pri delu prav iznajdljivi. Novomeška občina se je sicer v pripravah nekoliko zamudila, vendar se vidni rezultati že kažejo. V sevniški občini je vključenih vseh 18 odredov, na novo pa so pri vseh ustanovili še gozda-nske krožke. Tudi senovška in brežiška občina nista zadnji v tej veliki akciji ter pridno delata. Zanimivo in hvalevredno je, da se je prijavilo za skupno tekmovanje s pionirji tudi vseh 43 aktivov mladih zadružnikov in tudi nekaj aktivov LMS. Veliko podpore nudijo našim najmlajšim kmetijske zadruge, ki jim pomagajo s semeni, z demonstracijami in s strokovnjaki. Tudi kmetijski tehniki po občinah so v tej akciji opravili veliko delo. Okrajna zadružna zveza je ž vsem razumevanjem pomagala tako z nasvebi kot materialno. Upamo, da bo letošnja akcija naših pionirjev uspela tako kot lanska in da bomo zabeležili lahko nekaj vidnejših uspehov. Po vaiseh se čuti že nov duh, ki veje iz te akcije in čc bomo dosegli vsaj del tega. kar smo si zamislili, bo opravljeno veliko delo !n amo lahko Zvezi prijateljev mladine hvaležni. -mtr- Stran 2 ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V naši državi imamo lepo Število že dobro znanih vele-6ejmov im sejmov, zlasti v Ljubljani, Zagrebu ln Beogradu. Ti sejmi imajo poleg svojih zanimivosti za obiskovalce tudi velik gospodarski in ekonomski pomen. V zadnjem času pa smo dobili še dva sejma, ki pa sta povsem nekaj novega. To sta stalna sejma presežkov osnovnih sredstev na beograjskem in novosadskem sejmišču. Kaj je narekovalo potrebo po takem sejmu oziToma kakšen je njegov namen in pomen? Naša industrija se je rekonstruirala in modernizirala. In posledica tega je, da le v mnogih podjetjih in tovarnah ostalo Pri tem precej osnovnih sredstev »čez«. Ta s-recistva pa po nepotrebnem in tudi precej bremenijo ekonomičnost proizvodnje Kajpak, če bi šlo za povsem amortizirana in iztrošena sredstva, bi se jih podjetje s pomočjo »Odpada« lahko hitro iz-nebilo. Toda to so še uporabljivi stroji, ki lahko drugemu Lani: 21,109.000 ton premoga! V letu 1959 je znašala v naši državi celokupna proizvodnja premoga 21,109.000 ton. kar je za 11,2 % več od proizvodnje, dosežene v 1. 1958. Glede na vrste premoga, je bil v celokupni proizvodnji udeležen črni s 8,1 °/o, rjavi s 43,2 odstotka in lignit s 50,7 °/o. Pri primerjavi ustvarjene lanskoletne proizvodnje s postavkami družbenega plana ugotovimo, da je bil plan presežen za 4 % in to največ pri lignitu. Skozi vse ieto niso imeli rudniki nobenih težav glede prodaje nakopanega premoga, saj je bila potrošnja višja od proizvodnje, zato so se zmanjšale zaloge pri potrošnikih in rudnikih. Na trgu se je še posebej občutilo pomanjkanje debelih vrst premoga. Se posebno močno je bil zabeležen porast porabe v široki potrošnji. Porast porabe v gospodinjstvu se obeta še nadalje spričo podražitve električne energije. Letos zahteva dinamika razvijanja novih in povečanih kapacitet proizvajalcev od rudnikov 22,5(W 000 ton premoga. To kol.'ćino pa bodo dosegli premogovniki le tedaj, če bodo dosegali planske naloge že takoj v prvem tro-mesečju ter povečali zahtevani obseg proizvodnje v drugi polovici leta. proizvajalcu koristno služijo Se dolgo vrsto let. In najti za ta »odvečna« sredstva pravega kupca, pravo podjetje, to je namen obeh teh stalnih sejmov v Beogradu in Novem Sadu. Na to pametno misel je prišlo novosadsko podjetje »Jugoko mercija« Konec lanskega leta je na novosadskem sejmu priredilo prvi tak sejem in v treh mesecih je bilo ustvarjenega skoraj 600 milijonov dinarjev prometa Sredi januarja leto* je »Jugokomercija« ocorla podoben sejem v Beogradu. V enem samem tednu je promet dosegel okrog 300 milijonov dinarjev. Oba sejma sta presegla vsa pričakovanja. Na njima pa se ne samo prodaja in kupuje, temve* se osnovna sredstva tudi zamenjujejo in prepisujejo. Se letos bocV> take sejme odprli tudi v Zagrebu, Ljubljani, Mariboru in v drugih mestih v državi. Brežiške gospodarske novice ■ NOVA NAHAJALIŠČA NAFTE je odikrila rasuskovatina skupina v okolici Katande. V globini 1000 cio 1700 metrov so naleteli na 7 vrelcev, ki imajo po okoli 100 metrov debele plahti nalte. V spodnjem sloju nafte je mnogo naravnega plina. h. TOVARNO ZAPESTNIH UR bo začela poleti graditi Industrijska kovnica »Marko Oresković« iz Zagreba. To b» t«rva tovarna te vrste pri nas. Predstavniki podjetja so že navezali sti'ke z neko švicarsko tovarno, s katero bodo v kooperaciji proizvajali po prvi etapi graditve l;oli 350.000 zapest-nih ur s 17 do 21 rubini. Manj proizvodov — pa zato ceneje! Novoteks je do lani proizvajal 80 vrst blaga, zdaj pa so to število zmanjšali na 14 vrtt blaga. Izdelki so zato kvalitetnejši, razen tega pa je to vplivalo tudi na ceno, saj jih stane meter blaga letos povprečno 800 dinarjev manj kot prej. Nabirajte zdravilna zelišča List: bršlina (bisljana); Cvet: lapuha, malih marjetic; Korenine: bedeče neže-kom-pava, habat - smrdljivi bezeg, male norice - male beladone, regrata, pekoče koprive, tro- bentič; Lubje: češmjnovih korenin, češminov.h palic; Mah: hrastov; Cen« in navodila za nabiranje dobite pij vaši zadrugi ali pri podjetju 30SAD, skladišče Novo mesto, Slakova ul. 8 Nabiralci, pohitite z nabiranjem lapuhovega cveta, ki ima letos lepo ceno! % Družbeni bruto proizvod ln narodni dohodek sta sorazmerno nizka. Zaradi slabo razvite industrije občina nima dovolj sredstev, da bi zadostila vsem potrebam. Šlo bo le z združevanjem sredstev podjetij, le-ta pa tega ne smejo razumeti kot odvzem sredstev. Združena sredstva bo treba razen za investicijske naložbe v industrijo in obrt porabiti tudi za gradnjo stanovanj. Se letos se bodo morali Brežičani odločiti za gradnjo 25 do 30 stanovanjskega bloka, ki bo cenejši kot manjše gradnje. Združiti sredstva in se pogovoriti o tem, kako jih nato porabiti, je zato velika naloga. $ Gospodarsko sodelovanje v industriji. Stroji in proizvodna sredstva v industriji niso dovolj izkoriščeni. V razvitejših področjih se industrija, zaradi pomanjkanja prostora v mestih, ne more več širiti in zato išče drugod podjetja, ki bi z njo gospodarsko sodelovala. S takšnimi koope-racijskimi stiki bo mogoče slabo razvito, brežiško industrijo dvigniti na višjo raven in povečati njeno akumulacijo. Razvita industrijska podjetja od drugod prispevajo potrebne investicije. O gospodarskem sodelovanju moramo torej razmišljati in iskati ko-operacijskih stikov. # Nagrajevanje po učinku se v podjetjih dobro uveljavlja. V prvi polovici lanskega leta je bilo po učinku nagrajevanih le 35 odstotkov v občini, zdaj jih je že 65 odstot- Pri plačevanju proračunskega prispevka — rekord! Gospodarske organizacije so lani plačale za ll°/i več proračunskega pr spevka kot je bilo predvideno v planu. Vendar ta presežek ne gre na račun visoke zavesti, ampak na račun višjih osebnih dohodkov. Osebni dohodki zaposlenih so namreč lan: porasli, na ta račun pa se je povečal seveda tudi delež proračunskega prispevka. Enako je stanje pri ustanovah, zavodih, družbenih organizacijah in v zasebnem sektorju Tudi našteti so plačal: ll°/o proračunskega prispevka več. kot je bilo planirano. Razlcg je tuč>i tu enak. v obeh primerih pa bo neka' vzroka tudi v nerealnem planiranju. kov. Čeprav je to še sorazmerno malo, so uspehi že vidni. Proizvodnja se je povečala za 17 odstotkov, bruto proizvod na enega zaposlenega pa od prejšnjih 438.000 din na 501.000 din. »Na svidenje, gospod predsednik, vse naše osebne želje vas spremljajo,« je dejal general de Gaulle, bo se je poslavljal od premiera ZSSR Hruščeva. Predsednik de Gaulle je dodal, da se bosta kmalu spet videla in končal pozdrav z besedama: »Živela republika!« Predsednik sovjetske vlade je odgovoril: »Živela Francija, gospod predsednik, živelo francosko-sovjetsko prijateljstvo in na svidenje maja.« Tako se je premier HruSčev poslovi! od svojega gostitelja predsednika de Gauila po enajstdnevnem uradnem obisku v Franciji. Nekdo je zapisal, da je Hruščev imel več uspeha pri francoskem ljudstvu kot pri njegovih voditeljih O tem, kakšen je uspeh ali posledice bo imel obl^k Hruščeva v Franciji, je težko govoriti. Zakaj niso samo uradna sporočila in uradni razgovori izključno merilo za plodove državniškega obiska. Vsi poročevalci in komentatorji se strinjajo, da je sovjetski premier zelo prodoren človek in da zna včasih kar brez ovinkov ptiti do cilja (pa tudi po ovinkih). Naj bo tako ali drugače, glavna Hruščevljeva pot do francoskega ljudstva je bila med obiskom vsekakor obsodba Nemčije v p iteklosti in posebej Bonna v sedanjosti. Težko je spet oceniti, kakšen vpliv so imele Hruščevlje. ve besede na francoske množice v Verdu-nu in drugod, toda nikakor ne gre pozabiti, da je bila Francija že dvakrat napadena (tako kot Rusija in pozneje Sovjetska zveza) in da ljudje le nimajo tako slabega spomina. Po naključju sta si Francija ln Zahodna Nemčija danes uradno blizu, toda nelagodje, ki ga čutijo v Bonnu po napadih Hruščeva, neugodje, kako je te napade sprejelo francosko ljudstvo, dokazuje, da Je to prijateljstvo med obema državama le morda samo na uradnem nivoju. De Gaulle in Hruščev sta al dejala na svidenje. Mislila sta na sestanek poglavarjev Štirih držav oziroma sestanek na vrhu, o katerem svet razpravlja že najmanj poldrugo leto in do katerega bo zdaj naposled prišlo. Mimo obiska Hruščeva sodi v priprave na »vrh« tudi nedavni obisk britanskega premiera Macmillana no jakostjo pod 4,75, splaval po vodi sporazum o ustavitvi poskusov. Položaj Zahoda je postal Se bolj nevzdržen, ko je ZSSR privolila, da sklene sporazum o ustavitvi poskusov na zemlji, v morju in v. zraku ločeno od sporazuma o podzemskih poskusih, če Zahod privoli, da bo počakal s temi poskusi, to je, da jih ne ho izvajal, dokler obe strani ne najdeta zadovoljivih možnosti za sklenitev Po obisku v Franciji pri Eiscnhovverju. Oba državnika sta se sestala v Camp Davidu, v tisti rezidenci predsednika Eisenhovverja, kjer je bil tudi Hruščev med svojim obiskom v ZDA. Pobuda za ta sestanek je očitno prišla od britanskega premiera, ki je čutil, da mora pregovoriti predsednika Eisenho-«erja, naj se odloči glede ustavitve atomskih poskusov. Znano je, da so se pogajanja o ustavitvi poskusov v Ženevi zataknila ob vprašanju nadzorstva nad »majhnimi« podzemskimi eksplozijami atomskih bomb pod jakostjo 10 kiloton. Sovjetska stran je trdila, da jih je mogoče odkriti oziroma ločiti od navadnih potresnik sunkov, medtem ko je Zahod trdil, da to ni mogoče. Predvsem so to trdili Američani, medtem ko je bilo stališče Britancev precej nerodno. Ti so namreč zagovarjali ameriško stališče zaradi zavezništva z ZDA, niso pa bili povsem zadovoljni z njim. Zavedali so se namreč, da je ameriško stališče več ali manj nevzdržno pred svetovno javnostjo, ki ni mogla razumeti, da bi prav zaradi podzemskih poskusov, m to bomb s seizmič- sporazuma o ustavitvi tudi podzemskih poskusov. V Camp Davidu sta Macmillan in Ei-senhovver sklenila, da bo Zahod privolil v prostovoljno začasno ustavitev vseh podzemskih poskusov z bombami z jakostjo izpod 19 kiloton s pogojem, da pride do sklenitve sporazuma o ustavitvi vseh drugih poskusov, ki jih je mogoče odkriti. Četudi velja začasna ustavitev podzemskih poskusov — z zahodne strani — samo do začetka prihodnjega leta, to je dotlej, dokler bo Eisenhower Se predsednik ZDA, medtem ko ZSSR vztraja na štiriletni ustavitvi teh poskusov, je upati, da to nesoglasje ne bo pokopalo sporazuma, ki bi ga lahko podpisali Se pred obiskom predsednika Eisenhovverja v ZSSR. S podpisom sporazuma o ustavitvi atomskih poskusov bi bil storjen pomemben korak naprej v okviru razorožitvene. ga vprašanja in bi se okrepilo zaupanje med Vzhodom in Zahodom. Vsekakor pa bi bilo s tem v marsičem olajšano tudi delo razorožitvenega odbora desetorice, ki je letos marca začel z delom v Ženevi. Pravi dolenjski cviček Na splošno Štejejo prj nas vsako kislo, šibko in rdečkasto vino z Dolenjskega za cviček. Mnogi mislijo celo, da se prideluje tudi bel: cviček, kar pa je velika zmota. Pod imenom cviček razumemo samo posebno dolenjsko rdeče vino, ki ima svojstvene lastnosti in tudi primeren sloves- 2al, da se pod imenom cv cek točijo, kljub predpisom novega vinskega zakona. tucUi razne mešanice in potvorbe iz črnega dalmatinskega srbskega in drugega rdečega vina iz južnih krajev. k:. jih mešajo potem z domačimi kislimi belimi vinj ali celo s samo-rodneami- S tem nastaja seveda velikanska gospodarska škoda za pridelovalce pristnega cvička na Dolenjskem. Ni pa tudi cviček vsak rdečkast »za-vrtavček« iz slabih vinskih vinogradov, kd ima komaj 7 odstotkov alkohola in običajno 9 pa tudi več promila kisline. Pravi cviček ima 9 do 10 odstotkov alkohola in 7—8 promila kisline. Tako ga poznajo vinšča-k in potrošniki ter ljubitelji pravega dolenjskega cvička kot zdravilno vino (diabetiki, bolnj na prebavilih), podobno kraškemu teranu. PODROČJE PRAVEGA CVIČKA Pristni cv ček pridelujejo sa* mo n« Dolenjskem in to na področju sedanjega novomeškega okraja — na področju, kjer so talne in pocJ.iebne razmere ugodne za to svojstveno vino. Znano je, da je najboljši cviček iz gričevja mokronoskega ln tržiškega okoliša Malkovec, CIrnik, Telče. proti Krškemu, Tr£ka gora. Drenovec. Studenec, Raka Leskovec. dalje proti Cerkljam na gričevju, na desni strani Save Čatež do Velike doline. To področje se potem razprost ra ob Krki. pod Gorjanci, kjer je znamenita Gadova peč, Podbočje, Kostanjevica, proti Šentjerneju. Pletarje, V ČRNOMLJU SMO ZVEDELI Negospodarske investicije so trd oreh v vseh občinah, saj bodo v letošnjih proračunih ostala le pičla sredstva za te namene. V družbenem planu občine Črnomelj bodo na področju zdravstva predvideli gradnjo novega zdravstvenega doma v Črnomlju ter preureditev zdravstvenih postaj na Vinici in v Semiču. Na področju šolstva ie predviden začetek gradnje šole v Dra-gatušu, od ostalih komunalnih dejavnosti v občini pa dokončna ureditev spnmenika padlim bjrcem na Giičku in asfaltiranje dela ceste od Črnomlja proti Muiliki. Za novi zdra.stveni dom b:do letos potrebovali piibl l-no 12 milijonov dinarjev. Od tega je že zago:ovljen;h 7 milijonov, nekaj bo prispevala občina, nekaj Okrajni zavod za socialno zavarovanje, nekaj pa Republiški svet za zdravstvo. S temi sredstvi bodo stavbo letos spravili pod streho, piihcdnjn leto pa z gradnjo nadaljevali. Preureditev zdravstvenih postaj na V.niči in v Semiču bo veljnla skupaj milijon jn pol dinarjev. Še dve mirnopeški Bivše samostojno trgovsko podjetje -Preskrba- iz Mirne peči se je s 1. januarjem združilo z novomeškim -Rogom«« in je zdaj njegova poslovalnica. Ko sem vprašal potrošnike, če čutijo zaradi tega kakšno razliko, jih je odgovorila večina, da ne. Pripombe sta dala le dva: eden, da je mast cenejš:i, drugi pa. da je zadnje čase 80'/o moka slabša (vendar je takoj sam dodal, da je temu kriv mlin !n ne trgovina). J P. * V Mirni peči bodo ustano-Vfli čevljarsko delavnico, ki naj bi opravljala uslužnostno obrt, hkrati pa delala tudi za novomeško Industrijo obutve. Prostore za delavnico 'majo že izbrane, a jih morajo še urediti. Za začetek — otvoriti Jo nameravajo okoli 1. maja — bo zaposlovala 3 mojstre, 3 pomočnike in 1 vajenca. Ko sem vprašal enega izmed teh, zakaj bodo šli v socialistični sektor, se le na kratko odrezal : — Bomo vsaj socialno zavarovani. Nagrajevanje po ekonomskih enutah bodo a 1. aprilom letos uvedi; v premogovniku Kunižarca. Dr zdaj je bilo po uč nku plačanih 70 °/c vseh del. Zanimivo je tudi to, da Je bila po učinku doslej plačana tudi polovica uslužbencev Kolektiv rudnika bo torej csvojil obliko nagrajevanja, v.Sjj od dosedanje. Samo enega zdravnika v vsej obč ni so Imeli do lanskega leta. Lani so uspelj povečati število zdravnikov na 4 To sicer še ni dovolj, lahko S| pa m slimo, da je v pr mer-javi s prejšnjim stanjem zdaj mn go boljše tudi na področju zdravstva. Zametek novega kombinata lesne Industr je v Črnomlju ie ustvarjen z zdtuž tvijo Zage Zora, Mizarske zadruge in podjetji Mizar. Nivo podjetje je sposobno na*topatj na tigu z drobno in konkurenčno proizvodnjo Z zdiuževa-njem sredstev bodo v občini ustvarili skupen znesek 7 milijonov dinarjev ter ta sredstva Investirali v novo mizarsko pedetje in poizkusili iz nJega izoblikovat* komb;nat lesene industrije. Proizvajali bodo predvsem kuhinjsko poh šlvo, saj je povpraševanje zanj na trgu najbolj živahno. Tolsti vrh, Prežek, Gaberje, na levi strani Krke pa znamenita Trška gora Pri Novem mestu. Hmeljndk, Grčevje. Bela cerkev. Vinj! vrh. Smarjeta, Skoc-jan, Bučka ter bližnja okolica. Zemlja na tem področju je vulkanskega izvora — lahkj lapor, ki tiiaje cvičku poseben karakterističen okus, prijetno kislino in moč, posebno cvetico, rdeče v-tio s polno vsebino. Poznavalci tujih vin ga primerjajo z najboljšimi vini, ki j:h pridtlu-lejo v višjih legah v okolici Vezuva in Etne (450-800... visoko) v Italiji, kjer so podobna vulkanska tla in svetovno znana vina, kakor Lacrimae Chri-sti i. dr. Omeniti pa moramo, da fino rdeče bizeljsko vino in znana belokranjska črnina ne predstavljata o*riček. temveč imata svojaten značaj dobrega namiznega vina (glej brošuro »Naš cvček« od J. Likarja — KK). CVIČEK V STARIH ČASIH 2e v rimskih časih so pridelovali na Dolenjskem dobra vina. Največji razvoj tega vinogradništva zaznamujejo zgodovinarji od XVI. do XIX. stol. (Valvasor). Strogi predp si za vinogradniško preizvodnjo, ki so jih predpisale '»Gorske bukve«, so imeli za iposledico, da se je v teh krajih pridelovalo odlično vino in tov.se do Napoleonovih časov. V poznejši dobi nI bilo pravega razvoja. Ob pojavu trtne uši v drugj polovici XIX. stol. ln naprej je tudi na Dolenjskem vinogradništvo propadalo Sele z obnovo proti koncu XIX. stol., ko so pričeli gojiti trte na ameriških podlagah, se je zopet povzdignilo vinogradništvo na Dolenjskem. V tej dob! se je poleg različnih podlag vneslo tudi preveč tujih 8ort, ki so izpodrivale dobre cu-mače v nske sorte (vetlinec tva-minec, rulandec in dr.). Nastala je velika nejasnost glede prave pridelave vina na Dolenjskem. Izdajala so se razna navodi'la več ali manj v škodo pridelovanja pristnega dolenjskega cvička. Tudi druga svetovna vojna našemu vinogradništvu ni prizanesla- Polagoma začenjamo načrtno obnovo vinogradništva na Dolenjskem in s tem sodobno, gospodarsko uprav cen0 pridelavo pristnega cvička- Po statističnih podatkih se prideluje vino v krškem okraju na površini okoli l-487 ha. Od tega odpade na cviček okol! 85 odatotkov, ostalo na belo vino. 2al. Oi se Je v zadnjih desetlet-lih močno razširilo pridelovanje samorodnjc, kakor otelo, klinton, (zabela, šmarnicp ln dr. T' hlbrldi se gojijo zaradi tega, ker jth toliko ne napadajo bolezni In lih ni treba »kropiti, dajejo pa redne donofe. čeprav je to vino zdravju škodljivo (metilalkohol)! V tem le veliko zlo za pr delovanje Pravega cvička. S temi spmoroc"»i|eami moJno kvarimo dolenjski cvl- SVOJE PRVOVRSTNE IZPFLKE PRIPOROČA POTROŠNIKOM KONFEKCIJA I I * * SEVNICA ček, ker se mešajo z njim in ga s tem močno kvarijo, kupcev za tako vino je čedalje manj. KATERE SORTE ITT DAJEJO PRAVI CVIČEK? Glavna vinska trta za cviček je žametna črnina, ki mu daje lepo kristalno čisto, prikupno rubinskordečo barvo in prijeten, poseben okus ter prijetno kislino. N: prav, ako mešajo med žametno črnino nekatere črne sorte, kakor modro fran-kinjo, portugalko itd., hoteč dati s tem bolj črno barvo pravemu cvičku. Tako zmanjšujejo pravo lastnost dolenjskemu cvičku. Bolje in pravilneje ravnajo tisti vinogradniki, ki te dve sorti pridelujejo zase ker ju tucJi dobro vnovčijo kot zgodnjo odlično črnino. Ponavljamo, da je vsako mešanje črnine s prej navedenimi sa-morodnicam: naravnost škodljivo in negospodarsko. Seveda imajo tudi samorodnice svojo vrednost, zlasti za predelovanje v sac»ne sokove Ti hlbrldi predstavljajo odlično surovinsko osnovo za •zdelavo brezalkoholnih pijač, ki imajo primerno kislino tn tudi grozdni sladkor-Kdor je le poskusil tak grozdni sok (pr: nas ga KZ Gabrovka prideluje po več vagonov letno v svoji novi predelovalnicl sadja), ne bo zlahka skritizlral važnost teh hibrldov za pridelovanje grozohih sokov, zlasti ako jih gojimo po latnikih okoli poslopij in na dvoriščih. Od bel« sort trt pridejo v poštev pri napravi cvička predvsem rdeča kraljevina, laški rizling In v novejšem času tudi ri-zvanec. Nobena vel k a na&aka na ni, ako uporabljamo pri cvičku tudi razne žlahtni-ne, neuburgovec in celo rani-nd. ki povečujejo moč pri cv'č-ku in ki prej zorijo kakor žametna Črnina, seveda v pravem razmerju, ki ga c"t>ločimo s poskusi v malem z analizo mostov. KAKO NAREDIMO CVIČEK? Na kratko hočemo opisat!, kako pripravimo cviček. Tu imamo od nekdaj dva načina kakor je navada na Dolenjskem. Prj prvem, bolj preprostem načinu, potrgajo skupaj bele in črne sorte in jih tako reblajo ter prešajo. Pr! drugem, boljšem načinu oa ločijo črnino, ki pozneje zori, posebej in ~rej zoreče bele sorte tudj posebej, s poznejšim rezanjem črne«a tn belerja vina v razmerju 60 : 40 odstotkov — včasih pa tud' Sele spomladi pri pretakanju vlnn Važno Je. da per-Uamo grozdje da Dri belem oberemo gnilo nnejnito in vso gnllad posebej predelamo (razsluzimo), Pri na-dn"n1r>m delu jo zelo važno, da m«U\ Člmnrel poklollo. Skrbeti mtrnmo rti 'o v kleti IS do 18 • ton'nl CelzHn, ker le t-^ko po* «m»»Slmo pravilno kJprnje mo-*ta. Pocljano gmzdie navadno namakamo v ka<""»' 3 do 4 dni z večkratnim me'nnjem na dan vsa I vsake 3 do 4 ure. da ne nastane na vrhu klobuk in da se tropine ne kvnrljo na zraku (plesen, cik) Le na ta način dobimo prav |epo barvo cvička tn zdravo pijačo- V novejšem času v večjih obrat h pripravljajo cviček tudi v posebnih kadeh / vmesnim dnom ali pa v francoskih kadeh, ki Jih tinorabljajo z- napravo črn'n (Glej kletarstvom jnž M. Judež, str. 33H Pri naoravl cvička je važno omeniti še to. da ne uporabljamo preveč žvepla. Zveplem dim zelo Škoduje delovanju žlahtnih bakterij mlečnoklslega vrenja, k! so zelo važne pri zorenju, zlasti pri zmanjšanju surove jabolčne kisline; s tem zboljšujemo okus cvičku. Močno žveplan je kvari cviček tudi v poznejši dobi. Povedano velja tudi za hudo žveplane sode, k! jih moramo pred uporabo temeljito oPrati pred pretakanjem vina. Zimski mraz in hladna klet do spomladi dobro učinkujeta na razvoj cvička. Posebno v slabih letinah, ko Ima cviček veliko kisline. Zato ga moramo razkisati tako, c>a mlado vino vsake toliko časa večkrat 2- do 3-krat premešamo pred pretakanjem. S tem omogočimo koristno delovanje prej navedenih bakterij, ki zmanjšujejo kislost. Vino se potem v nekaj dneh lepo umiri in očisti. Ne smemo pa mlecnokislega vrenja zamenjevati z boleznijo vina, ki razkraja mlado nepokj-pelo vino v slabih vinskih hramih v neprijetno brozgo Tako nastane nevarna bolezen mlečnega cika. ki razkraja n^pok-peli sladkor v mlečno in smrdljivo masleno kislino, vino postaja neužitno in pokvarjeno. Spomladi, maja-jun ja. ko cviček dozori in dobi svojstven karakter, ga moramo pretočiti in to čim bolj previdno po možnosti brez velikega zračenja. V tej c)obl je cviček dozorelo vino, ki se tudi dobro vnovčuje. zlasti na ljubljanskem trgu in ostalih krajih na Gorenjskem. Najbolje pa se bo držal cviček, ako ga pretočimo v manjšo posodo ali dobro zaprte steklenice. Na ta način M posnemal naiprednejše vinske dežele (Italijo, Francijo), ki ne točijo vina le iz sodov, ampak ga prodajajo v večjih in manjših kol'-čnnah tudi 0d 2 do 3 Oz\ in več po litrih v steklenicah, seveda po primerni ceni z jamstvom kval'tete. Na *a način bomo dosegli višek pri konzumu pristnega cvička. V tem je tudi gospodarska važnos4 dolenjskega cvifka. ki Ima od nekdaj svoj sloves; njegova pristnost pa bi se morala zakonito zavarovati. Prvo besedo pri tem imajo vinske zadruge in vinska podjetja. (Konec prihodnjič) 1 I I I I I I I E I I I 1 I I I I I i 1 IZ RAZNIH STRANI ■ Predsednik đe Gaulle Je odpotoval na uradni obisk v Veliko Britanijo. Ta obisk imajo za tem bolj pomemben, ker je neposredno sledil uradnemu obisku sovjetskega premiera Hruščeva v Franciji ter nedavnim razgovorom med britanskim premierom Macmil-lanom in predsednikom ZDA Eisenhowerjem v Camp Davidu. ■ V Južnoafriški uniji, kjer po nedavnih pokolih črnskega prebivalstva še zmerom vlada napeto stanje, je Afriški nacionalni kongres objavU sporočilo, v katerem predlaga, naj bi sklicali novo nacionalno konferenco, na kateri bi bili na popolnoma demokratični podlagi zastopani predstavniki vsega prebivalstva. ■ Ogorčenje zaradi eksplozije druge francoske atomske bombe v Sahari se Se vedno Siri. Zastopniki azijsko-afriških držav na sedežu OZN v New Vorku so se ponovno sestali, da bi spet zahtevali izredno zasedanje Generalne skupščine, ki naj bi obsodila atomske poskuse v Sahari. d Indijski premier Nehru je ostro obsodil vse tiste politike in politične stranke, ki pripravljajo demonstracije za bližnji obisk predsednika Cu En Laja v New Delhiju. Nehru Je poudaril, da prihaja kitajski premier v Indijo na povabilo indijske vlade. »Or-gani/.irntl demonstracije proti povabljenemu gostu, Je v nasprotju t vsemi pravili Javne morale in dobrega vedenja,« je dejal premier Nehru. ■ V Parizu so podpisaU sporazum o prenosu suverenosti s Francosko-afrlške skupnosti na Federaciji Mali (Sudan in Senegaiija). /;i Madagaskarjem Je Federacija Mali druga članica Francosko-afri-Ske skupnosti, ki je dobila neodvisnost, čeprav v okviru te skupnosti. Hi Zahodnoncmškcmu veleposlaniku v Moskvi Hansu Krnllu so Izročili noto sovjetskega ministrstva za zunanje zadeve, v kateri protestirajo, ker Je veleposlaništvo poslalo fašistično odlikovanje z znakom kljukastega krila sovjetskemu državljanu Ivanu Hopelu. Ta sovjetski državljan Je bil do leta 1956 zaprt kot vojni zločinec, ker Je bil med okupacijo Bele Busije v službi Hltlerjevcev in aktivno sodeloval pri njihovih zločinih. V cavoju. ki so mu ga poslali, Je bilo tudi potrdilo, da Je odlikovan v Hitlerjevem imenu. Prvi sestanek slovenskih in hrvatskih dermatologov Drugega aprila popoldne je bil v dvorani pljučnega oddelka novomeško bolnišnice prvi intersekcijski sestanek Deriiittlovenernloškc sekcije zdravniškega zlrora Hrvattke ln Slovenskega /.druvniškero društva, ki so ga Je udeležijo večje številu dermatologov i/ obrh republik. Udeležene«' sestanku je pozdravil iel tleriuntolnškegn oddelku novomeške bolnišnice dr. Milan Admnič; tu }e (udi prebral pozdravno dobrodošlici* tlirrklorjn iiovoin«'-ške bolnišnice primanja tir. IVrka. ki se M radi nujne odsotnosti ni un>?;H udeležiti sestanka. Tt»vnriš dr. Atliunčič je zlasli loplo pozdravil znn-iicg« specialistu /n ko/ne bolesni akademika, m i>fesorja tir. Kogoju iz Zagrebu. Nn wslnukti so prt brali prt itrpnovnth referatov u kotnih boleznih in sodobnih načinih zdravljenja. VcČ strokovnih razlag so predavatelji pona- zorili h skiopth'uiini slikami. V raspravi po predavanjih so Diod drugim poudarili, da pri nas primanjkuje zdravnikov« dermatologov. V zvezi s tem ho predlagali, nuj bi ugotovili Število ilrriiiHtologov v Sloveniji in Hrvatski, hkrati pa tudi število bolnikov s kožnimi boleznimi. Nn osnovi Icgti hi laže prikn/nli potrebo po /.višanju števila zdravnikov te široke in hkrati pmllngnli najnujnejše ukrepe za zdravljenje kožnih bolezni v nmbo-Itntah in za oprano ambulant. Na koncu fttrokovnnjta dola sestanka so predlagali, nnj bi bili \ bodoče takt ■aftonM olj modri kot vsi državljani skupai. AH pa hI zapisali: ponekod skušajo državljane kar na silo osrečiti. Mi pa menimo, da Predvsem sodelovanje občanov to ni prav. Ce gre za pomembno stvar, Jo Je treba gospodarnim organizacijam oziroma proizvajalcem, kot vsem občanom. r**loziti tako, da bo razumljiva vsem. In če po takem prepričevanju še vedno niso za predlagane stvari, je treba upoštevati njihovo mnenje. Cc smo se odločili za samoupravo in če je Blitvo te samouprave v tem, da proizvajalci in volivci odločajo 0 Kospodarjcnju na svojem področju, potem se moramo tega ,l('l(liu> držati. Lahko da se bodo volivci odločili za stvar, ki ^c gledana z nc vem kakšnih perspektiv manj pomembna kot Pu stvar, ki jo predlaga občinski aparat. Toda prav uposte-Vui>ie take želje volivcev Je pogoj za to. da bomo uresničili °bojt\ Tako tisto stvar, ki jo žele volivci, kot tisto, ki so si jo 'umislili načrtovalci v občinskem aparatu. Ce nc bomo upoštevali mnenj« volivcev ln proizvajalcev, potem bomo izgubili tisto, kar je najvažnejle: pripravljenost na »odelo-v a '» i o |n Iniciativo pri uresničevanju nalog. °b»jc, sodelovanje in Iniciativa, pa sta nam omogočili, da smo dosegli velike uspehe, s katerimi se tako radi pohvalimo. Ce hc upoštevamo mnenja proizvajalcev in vseh državljanov, bomo lzgublii njihovo zaupanje. To pa je lahko že huda stvar, ki bi *nul i zavreli razvoj in napredek v občini. Na letošnjih zborih volivcev so razpravljali žele veliko o n»Rnijevanju. o modernizaciji industrije, dalje 0 kmetijski proizvodnji, ki naj bi dobila ie letos dobro osnovo za napredno •"nctljsko proizvodnjo itd. Prav razprave so dokazale, da občani *e|o resno in tehtno sodelujejo pri uresničevanju gospodarskih h»frtov v posameznih občinah. Mimo tega pa so na teh zborih Povedali tudi nekaj drobnih želja. To so pravzaprav malenkosti, *ot na primer: postavite nam dve tri Javne svetilke v teman Kotiček naselja, uredite okolico spomenika padlih borcev ln Podobno. Prav pri teh drobnih stvareh pa ngotavljamo. da so J'h volivci predlagali že lani, predlanskim, pa vendar ie niso UteM,'čenr. Na neki občini so nam kar sami priznali, da bi ae Re to dalo urediti z nekaj ato tisoč dinarji. Torej, ne gre niti * bilijone. Na tej občini so zagotovili, da bodo letoa nc glede J*a ostale potrebe, upoštevali tudi te drobne atvari, ki so za rojen0 življenje v naselju, mestu ali na vasi, marsikdaj bolj "om.-mbnc kot s| mislimo. Verjetno bodo v tej občini f.e pred oncem ieta ugotovili, da ae Je sodelovanje občanov pri reie-an.lu gospodarskih nalog Izboljšalo. Po našem mnenju bo k *»nu pripomoglo prav upoštevanje njihovih predlogov, tistih ^rolnvh« stvari, ki lih tolikokrat prezremo. ker mislimo, da ""na perspektiva za razvoj nova tovarna aH kakien podoben Vel|k »bjekt. Takšna praksa, takšno sodelovanje a občani, pa ne sme biti *n» enkratno Z volivci se nikakor ne bi smeli pogovarjati ■•aip prprt Hprejemnniem družbenih načrtov. Stik i volivci , °r* Pat tati nekaj vsakdanjega, nekaj, brei česar si ne bomo ^ *H Predstavljati organiziranega dela v komuni. Menimo, da t° 'Panj fkode p,, tiodo uresničili predlog občanov, pa čeprav •HHi 1,0 najbolj koristen, kot pa če bomo delali narobe ln 'Jevaii »boljše rešitve«, za katere §e ne bo nihče ogrel. Vo-Vc| bodo hitro spoznali, kdaj in kje so itoHU nap*> L.e-ta še danes vodi uoravniške posle podjetja. Dobili so še 4 milijone dinarjev kredita, s čimer so izboljšali delovne prostore in nabavil; nekaj prepo-trebne opreme. Sprejeli so več novih delavcev, občutno oa se je povečal tudi obseg proizvodnje. To leto je družbeni bruto produkt na enega zaposlenega od 250 ti?oč dinarjev v letu 1954 narastel že na 1 milijon 594 tisoč dinarjev. Naslednje leto je bil v podjetju izvoljen prvi delavski svet, ki je štel 15 članov. To leto je podjetju uspelo os v-Ji t! proizvodnjo raznih izdelkov za ladjedelništvo, za železarne in za papirno industrijo. Kljub vsem težkočsm v začetku leta le podietiu uspelo povečati svoje zmogljivosti- ZgradMi so še eno provizorno obratno zgradbo, nabavili nekaj ooreme in povečali število zaooslenih Bovefanju zmogljivosti in asor-time-'a te- nabavi novih o«-novrih sredstev so posvetili oresn' delavskega upravljanja psive* .ekrbi rudi v ww1edni,h let'h. Tako aA v 1et»i 1957 dosegli že 1 mili'or tisoč dinarjev bruto prodtActa na ene-pp znooslenega. V tem ;n na-sipanjem letu so z lastnimi trerMvl ln novHU kreditom ZJfafNI prvi del veMe delavrd-Ike bpie. trtatforoiatar. garaže ter npbav!ln nekai oo^eme. Minulo leto je bilo najuspešnejše Vsekakor je bilo minulo lete v proizvodnji najuspešnejše, saj je bruto produkt na enega zaposlenega znašal že 2 milijona 723 tisoč dinarjev ali 93 odstotkov več kot v letu 1958. Pri tem velja poudariti, da se je število zaposlenih povečalo le za štiri, to je od povprečno 144 v letu 1958 na 148 v letu 1959-Tako se je podjetje v dobrih štirih let;h že toliko uveljavilo da je od izdelave razne stavbne opreme in uslužnostne delavnosti prešlo na .izdelavo najrazličnejše opreme za ladjedelnice, železarne ln druge obrate, konstrukcij mostov ln razstavnih paviljonov, konstrukcij za e'nktri'fikacijo in raznih drugih. Največje delo: viseči most pri Sisku Poglejmo nekaj večjih Izdelkov, ki jih je minulo leto izdelala SPLOŠNA OBRATNA KOVINARSKA ZADRUGA v Vidmu-Krškem. Največje delo, pravijo v podjetju, je bilo specialni viseči most za plinovod in naftovod preko Save pri Sisku. To je dos-lel edini tovrstni most v Jugoslaviji. Dalje so izdelali še železni paviljon za Zagrebški velesejem, tej je bil pozneje prestavljen v renter mesta ln služi z« konfekcijsko hišo. železno halo so itdelali tudi za kmetijski sejem v Novem Sadu. Izdelali so že-'ezni jugoslovanski paviljon v Burmi. Montažo tega paviljona rvravkar zaključujejo strokovnjaki domačega podjetja. Se ln t« bi lahko naštevali njihove izdelke, vendar bomo zaradi omejenega prostora omenili samo še vrsto jamborov za električni daljnovod na Primorskem in konstrukcijo svoje delovne hale, za katero so dali nešteto ur prostovoljnega dela in tako znatno pocenili gradnjo novih delovnih prostorov Nagrajevanje po učinku se lepo uveljavlja Brez dvoma je na uspene minulega leta močno vplivalo tudi nagrajevanje po učinku, kj so ga zaJelj uvajati aprila lani. — Ker je naše podjetje Se bolj oortniškega značaja, je težko uveljaviti višje oblike nagrajevanja co učinku, mi je pripovedoval predsednik delavskega sveta. S tem, da smo uvedli akorde, smo zaoraii prvo brazdo na tem področju. V akord in premije smo dosle; uspeli vključiti že okoli 55 odstotkov vseh zaposlenih- Moram reči, da se ta sistem lepo uveljavlja, saj li&flO o vpliva na povečanje storilnosti, na drugi strani pa na zaslužek delavcev. — Kako pa je novi način nagrajevanja odjeknil rr.-od delavci? — Ko smo razpravlja!': o novem n3činu nagrajevanja, so mnogi godrnjali, vendar so že ob prvem izplačilu spoznal' njegove prednosti. Jasno je. da v začetku ni bil najbolje urejen, kljub temu pa so delavci spoznali vse poti, ki peljejo k večjemu zaslužku in res krepko popriicii. To najbolj "opažamo 'rta celotnem uspehu podjetja. Včasih skoraj nt moremo verjeti, dj smo lani dosegli tolikšen vzpon, saj srm delali v neprimernih delovnih prostorih, pogostokrat pa celi zunaj na dežju, ker v delovni hali ni bilo dovolj prostora za vse. Nemalo je na dosežene uspehe vplivala tudi večja usposobljenost delavcev, saj tisti, ki so se priučili, že vedno bolj osvajajo proizvodnjo Vzgoji kadrov dajemo precej poudarka. Tako imamo letet, ka-r 31 vajencev, doma pa organiziramo tudi razne strokovne tečaje, predvsem za usposobitev varilcev ln rezilcev Večina zaposlenih je kvalificiranih, nekaj priučenih, močno pa nam primanjkuje visoke kvalificiranih delavcev. — Mislite ostati samo pri tem? Majhna kaplja izkljuje skalo Viseči most prek Save za naftovod v Sisku — Nikakor pe! Organi delavskega upravljanja si močno prizadevajo sedanji sistem na-grajemanja še izpopolniti, v načrtu imamo tudi prehod na nagrajevanje pc enoti proizvoda Iti na ekonomike enote Tu pp naletimo na velike ovire prav zarad; obrtniškega zna^a-jj, proizvodnje Laol smo sicer nekoliko izboljšali organizveiie dela. vendar np.rn zastareli ln še pomanjkljivi stroin-; pp^k ter pcmcnik^nie rrostorov močno zavira prehod na industrij-sk; nać'n proizvodnje. In težave? Seveda, le kje jih pa ni. Takole So mi povedali: — Najbolj nas muči utesnjenost delovnih prostorov. Le poglejte, — so me prijazno povabili v veliko delovno halo. Pogled, ki se mi je nudi ob vstopu me je presenetil. V velik-dvorani je v^e mrgolelo. Delavci so se drug ob drugega stiskali pri strojih ln aparatih za varjenje, vmes pa je pela delovna pesem, pssem klad .v Pogoji dela so tu res skrajno slabi. Moram priznati, presenečen som bil na toliko zavestjo In požrtvovalnostjo kolektiva, ki ve, kaj hoče ... — Zaposlil] bi še več delavcev, saj je dela dovolj, pa tud prošenj za sprejem v sužbo se vedno več nabira — so mi povedali: Pa kal hočemo, saj še z*' te ni prostora. Montaža, največkrat kar na prostem Brž sem povprašal še po načrtih. Tole sem zvedel; — Izdelan imamo investicij-sk. program nadaljnje izgradnje delovnih prostorov in objektov družbenega standarda. Po tem programu bomo zgradili drugi del obstoječe delovne hrde objekt sanitarnih in društvenih prostorov, strojno delavnico in skladišče To bomo gradil seveda v etapah. Letos bode verjetno prišli v postev sanitarni prostori, garderobe In umivalnice. sa.i to je najbolj kitičra točka v našem podjetju Nimamo namreč nobenih sanitarij in garderob, umivat' ca se morajo z mrzlo vodo Ostalo bo prišlo na vrsto v prihodnjih letih. Tako bomo po končanih investicijskih naložbah povečali število zaposlenih delavcev ln uslužbencev na okoli S00 od sedmjih 170. vred-rost proizvodnje pa bo narasli na več kot pol milijarde dinarjev letno Ko bomo dobili primerne prostore, bomo uredil' tudi delavsko restavracijo za pripravo obrokov tople malice v podjetju. S tem bomo ustregli pred^sm tistim, k! se vo-rilo na delo z vlakom in s kolesi, saj so zdaj pogosto po 12 in v»{ ur brez tople hrane Pomenek o delavskem upravljanju &e enkrat sem zvabil predsednika delavskega sveta tuva-r ša Lojzeta volariča od delovnega mesta. Zanimalo me je: — Kako se uveljavljajo organi delavskega samoupravljanja? — Kot ste videli, se še borimo s precejšnjimi težavami k1 jih Po svojih močeh skušam"1 čim hitreje in čim bolje odpravljati. Moram reči. da so tudi seje delavskega svetj, ln upravnega odbora, predvsem v zadnjem času, zelo plodne kar pomeni, da se delavsko samoupravljanje tudi pri nas ve^.io bolj utrjuje. Imamo Pa še tud: takšne člane delavskega sveta ki se le redkokdaj oglasilo v razpravi. Nekateri člani delavskega sveta in upravnega od- bora se še vedno premalo poglabljajo v vprašanja delavskega samoupravljanja. Vzrok za tu je nemara predvsem v tem, dj imajo še mnogi manjša zemljišča, zato niso povsem zainteresirani za delo v svojem podjetju. — Kaj pa komisije pri delavskem svetu? — Imamo več komisij: komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, tarifne komisijo, komisijo za higi-enskc-ithnično varstvo pri delu, d.sciplinsko komisijo, go-spodarsko-finančno komisijo, komisijo za napredek proizvodnje komisijo za vzgojo kadrov, komisijo za določevanje delovnih mest, na katerih je prepovedano zapeslevati ženske ln mladino ter invalide in komjal. 1o za prošnje, ugovore ln predloge Te komisije pa se še bolj slabo poglabljajo v svoje delo. Redno so sestaja le komisija za odpovedovanje ln sklepanje delovnih razmerij. Nekaj več vneme so pokazale še gospo-darsko-finančna komisija, komisija za vzgojo kadrov ln delno komisija za higiensko-teh-nično varstvo pri delu. Živahne pa je mi ulo leto delovala še tarifna komisija, medtem ko ostale niso bile dovolj uspešne. — Kako nameravate delo or-gć-nov delavskega upravljanja izboljšati? — Predvsem bomo morali za utrjevanje delavskega upravljanja seje odborov pripraviti, da se bodo vsi člani poglobili in zainteresirali za delo celotnega kolektiva. Vso pomoč bodo morale dati tudi sindikalne organizacije in organizacija ZKS. kajti le s skupnimi močmi se bomo lahko borili za uresničevanje naših obveznosti do d-nžbene skupnosti. Poslovil sem se od posavskih kovinarjev s prepričanjem, da bedo z marljivim delom in požrtvovalnostjo tudi letošnji rroizvr-dni načrt, ki predvideva sicer 450 milijonov realizacije, v celoti uresničili. V ušesih pa ml 1e še nekaj časa pela delovna pesem. pe**m k^div . • • Rihard Soper IZ DELA ORGANIZACIJ SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA — Smo pred petim kongresom SZDL. Po vseh občinah okraja Novo mesto je opaziti podvijeno dejavnost in večje zanimanje za vprašanja komune. V ospredje stopajo predvsem v p ra Sanja po hitrejšem razvoju gospodarstva, kulturne dejavnosti in turizma. S tem v zvezi smo obiskali tov. Go-rinška, predsednika SZDL ob-('ine Žužemberk in ga prosili, naj nam odgovori na nekaj vprašanj. V.: Tov Gorinšek, bliža se kongres SZDL. Kako je v vaši občini SZDL do sedaj izpolnjevala svoje naloge in na kakšne težave oziroma uspehe ste naleteli pri temf O.: Mislim, da pri nas SZDL izpolnjuje svojo družbeno funkcijo dokaj dobro. Članstvo v'SZDL do sedaj sicer ni bilo nnjlKrljše (47 odstotkov 4041 volivcev). Za našo občino lahko trdim, da ima poseben poioiaf. Mladi ljudje odhajajo v industrijsko razvitejša področja lil *ato ostajajo doma samo starejši. Z njimi mo-rnmo individualno delati. To delo pa vzame veliko Časa. Dvirr članstva smo v tem letu pmlvidrli rwl sedanjih 47 odstotkov nn 60 odstotkov. Vn-»kl odbori SZDL so že i/dcluli program za leto 1*60. V njem so tofino predvideli, katerim V predkongresnem vzdušju Pogovor s predsednikom občinskega odbora SZDL Žužemberk tov. Gorinškom — Kako obdržati mladino doma — Vprašanje hitrejšega gospodarskega razvoja — Turizem skriva neslutene msžnosti, ki so danes še vse premalo izkoriščane TFrAJNlCr RK 17 I.OKF OHISKAI.E NOVO MESTO 30. marra Je 29 teCnlnle RK l? Loki pri /idiinvm mostu obiskalo Novo mesto. OKlednle so si novo-mrtko bolnišnico. Tovarno zdravil •Krka«. Okratnl hlflanikl zavod ln Dolenjski muzej. Okrajni odbor HK Novo lAtlto Jim le priredil nprrjein In Jih poKnstll. To^ninlec i/. I.oke Je vodil Stanko Ko41r. r»t kleta ro v Novem mettu videla liHrsIka) ln no ga zapmtlla zado voljna, obenem pa so navezala nrl-latHIske stike z naftlm Rdeflm kritem, ki se prav tako kot eDriov prizadeva za zdravstveno prosveto. vprašanjem morajo posvetiti več pozornosti in kam bo usmerjena glavna dejavnost. V.: Kadar govorimo o občini 2užemberk, vselej omenimo tndi vprašanje _ odhajanja mladine v industrijsko razvitejše kraje. Posledica je sastajanje proizvodnje »« vaal« To je gotovo eden od zelo važnih problemov vaše občine. Kako boste to ustavili in kakšne so v tem smislu možnosti vaše občine? O.: Mltidi ljudje res vse bolj odhajajo v inetfa. Zelja po kvalifikaciji in boljšem zaslužku je tisto iroiiilo. ki jih odtrtrn od doma in zemlje. 7 industrijskimi objekti o vsekakor pridobitev 7.h nB*0 obriuo TikIi mizarsko podjetje m> Dvo 7 rnMirftvI jo «rirt»jHo Se nekaj delnveev Kovinarsko pud|ci|e \? Novega mesta bu iistnnovilo svoj obrni in Inko bodo mladi ljudje dobili oo trehno /uposlitev in kvalifikacijo dumi '/.n sedaj mi so si /nposlili po j>odjetjih v oko lici. Tako jih je precej zn|>o. ■lenih pri Novolesovih obratih v Soteski, Straži in Novem mestu. Zanimivo je tudi to. da se celo Litostroj zanima za delovno silo pri nas. Tako se vozijo z Litostrojevim avtobusom vsak dan trije delavci iz vasi Sela—Sumberk. Nekaj ljudi iz Suhe krajine pa se bo lahko zn|x>slilo s pletenjem košev za ljubljansko podjetje Interobrt. Tako bodo zlasti starejši ljudje imeli možnost zaslužka doma. Knkšne so perspektive za turizem? Naša zgornja doline Krke že leta in leta privlači ljudi. Seveda se večkrat pojavi vprašanje, kje bi namestili te ljudi. Posebno ribiči se rndi ustavlffljO tu. Torej je nujno, da zgradimo nekaj turističnih oziroma športnih db jek to v. V ;i;ičrtn Imamo trradnjo šport-ntoga parka ffgvilfa, kopališče). Pri tem bo sodelovala šolska mlailniii Pole" ten« seda i oli*uiv| pitno erntl ki bo misial vsekakor velika zanimivost in turistična unvlnč-iosI Predvideli smo obnovo rraiske kleti, kjer hi lahko nani"sti|t letni kino. ("'e pa rovonmo u turi/mu. moramo ulOCiiiti dv>> stvnri: elekirifi- i i jo in vodovod. Motnm reči tla |e /e':> čudna slika to. da vsi ljudje na trgu v ^ii/<'niiw'rkii ralemafo rodo It rndntalta preti vradoip Z era-• litvijn vodovoda začnemo ze čez teden dni Ljudje bodo pomagali s proato*oI|hftn delom in tako omogočili Čim hi- trejšo zjrrad'ltev Vodovod je potreben tudi za obrat ILV. Vodo za vodovod bomo zajeli \7 dveh studencev. Strokovnjaki so ugotovili, da je kapaciteta vode dovolj velika za potrebe Žužemberka Drugače pd je z elektrifikacijo. Postavljena bosta dva nova daljnovoda in tako bo elektrificiranih še precej vasi. Znni-mivo ie da so ljudje iz Ajdovca šp iz nekaterih vasi pomajjali s prostovoljnim delom pri elektrificiran iu svoje vasi, medtem ko teira v Suhi krajini ni opaziti. Vsaka taka nezainteresiranost pa ima za posledico 7P vlačevan je z napeljavo ker ni dovolj sredstev itd V.: Je opaziti v vaši občini pomanjkanje prosvetnega kadra? O.. Predvsem bi poudaril, da so prosvetni delavci v naši občim preveč obremenjeni s poukom. Ponekod imajo v enem oddelku dva do tri razrede, kar seveda vpliva na kakovost učnih uspehov. V vsej občini je le v Žužemberku popolna osemletka. Precejšnjo pomanjkanje prosvetnih kadrov se opaža tudi v kulturni dejavnosti na vasi. Na vasi je učitelj zaposlen tudi pri kulturnoprosvetnem delu, pomaga z nasveti itd. Predvsem bi morali prosvetnemu kadru na vasi nuditi udobno stanovanje, sodobne knjižnice itd. Ker je. kot sem prej omenil, precejšnje pomanjkanje prosvetnih delavcev, štipendiramo prcej študentov na ustreznih šolah. V.: In kako je s kulturno-prosvteno dejavnostjo? O: Imamo dokaj razgibano kulturno življenje. Svet Svobod pripravlja razne prireditve. Kot najbolj aktivno sekcijo pa moramo omeniti ljudsko univerzo. Poleg tega smo sklenili, da nabavimo ci-nemaseop, staro aparaturo pa bomo dali na Dvor. Ko bodo elektrificirane še vasi po Suhi kraiini. bomo ustanovili potujoči kratkometražni kino. Telovadno društvo Partizan se pripravlja na zlet Bratstva in enotnosti, ki bo v Novem mestu. Omeniti moram še to, da smo ustanovili centralno knjižnico za vso občino. ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE nudi svojim tostom prvovrstna topla ln mrzla jedila in odlične pijace, razen yga priporoča termalne kopeli v zimskih bazenih, poleti pa kopanje na prostem v svojem novem sodobnem kopalifiča! Stran 4 Stev. 14 (524) O UREDITVI ZUNANJEGA VIDEZA MESTA PlSE ING. ARH. DANILO LAPAJNE 93. Množice ljudi m prihajale na cesto in s cvetjem posipa-vale pot 4lolgo pričakovanim osvoboditeljem. Mesto je radostno oživelo. Sem in tja je kdo planil iz gneče med borce in objemal ter poljubljal kakega znanca. Reke ljudi so drle na glavni trg, ki je bil naenkrat vse okrašen. Tam pa ^ veličasten mitinr v počastitev velike zmage. •4. Lepšt je zdaj na Mohorjevem bregu kot prej. Vse do obnovljene hiše st vzpenja lepa cesta. Preko pobočja pa drži vrtita visokih drogov z električno žico. Ob nedeljah se vsa dru-Ainica zbira okrog radijskega sprejemnika — ma-i, Jože z ženico Ančko in mali Mohorček. — Leta tečejo, Mohorček bo kmalu že pravi fant. 95. Malega zelo mikata skrbno zlikani partizanski obleki aia In mame. Omaro, v kateri visita, sam ne sme odpirati, je pav takoj zraven, če jo kdo drug odpre. Kar z očmi požira svetiš odlikovanja. Ata ln mama teh oblek nikoli ne oblečeta In Mohorčku ne gre v glavo, zakaj ju tako zaklepat«. Dvakrat pa sta ju le oblekla. 96. Prvič, ko so v vasi odkrili lep, velik, Is kamna klesan spomenik. Dolga je vrsta Imen, vklesanih v ploščo, med njimi E> tudii Mohor. Miha ln Janezek. - Drugič pa sta se oblekla, d so vsi štirje odšli na veliko zborovanje v Dolenjske Topeč. Sla sta t" Ji stara mati in Mohorček. Peljali so se z zadružnim avtomobilom Posebni pogoji rasti Novega mesta ob zavoju reke Krke bami, na katerih so (n- pr. vzi- Na koncu ne smemo pozsabiti in nagnjenost terena so dali mestu ie v zgodnji, gotski dobi, dane kamnite plošče z vklesa- na ureditev prometa. Parkira- speoifično obliko in značaj, ki se Jo ohranil ie do danes nimi črkami), potem jih skušaj- nje motornih vozil je brez vsa- in se najlepše Izraža v Glavnem trgu. Ravno ugotovitev, da m0 čimbolj ločiti od zidu: stav- kega reda. Avtomobili stoje ima Novo mesto svojski značaj, ki se kaže tudi v njegovi ba naj bo eno, reklama pa dru- kjerkoli le prostor dopušča, zasnovi in posebnem okolju ter mu daje veliko vrednost, g0. Najboljše rešitve pa bodo Nujno bi bilo, dopustiti parki- ™*?f.3'. bl_ti ■P0^1*™^* naaaljnjo ravst znestnesav jedra v taki vedno s posameznimi črkami. ranje le na določenih mestih, Vsepovsod po mestu vise raz- točno označenih na tleh. pre- lične oglasne deske in vitrine, povedati pa parkiranje pred Največ jih je na Glavnem trgu spomeniki in ob komaj zasaje- eaj jih visi na stavbi poleg lo- nem drevju- Hkrati je treba kala »Obrtnik«, kar pet! Raz- misliti še na razbremenitev ličnih velikosti, vsaka drugače Glavnega trga, posebno ob trž- obešena, vse po vrsti Pa zane- nih dneh, ko je mesto polno marjene, učinkujejo vse prej kmečkih voz; te voze je treba kot estetsko! Z majhnim ori- preusmeriti po vzporedni ulici- obliki, da bodo novi posegi to skladnost in posebnost obra nJli tudi v bodoče. Ze v času nastajanja je trg Sati zunanji videz izložb, naj dobil svojo značilno podobo, navedem samo primer delika-Obkrožal ga je venec arkad, tesne trgovine nasproti Rotov-danes prvotno ohranjenih le še ža- Odprtine naj bodo v oseh na Bergmanovi hiši. Nekoč po- oken in čimbolj pokončne, ok-polnoma zaprti trg, ki je bil virji pa tanki. 6 miPmetrsko dostopen z druge strani Krke V ;^HŠMHH8RMHttKMflisn po lesenem mostu in današnji Pugljevi ulici, je bil z izgradnjo železnega mostu in porušit, vijo nekaj hiš predrt in je postal le prehodna cesta. Trg, ki s svojo zasnovo tvori prijetno zaključeno celoto, nikakor ne smemo naprej uničevati z brezčutnimi posegi. Ze pred leti je prof. inž. Marijan Mušič dal pravilne smernice za ureditev trga kot tudi ohranitev skladnosti celotnega okolja, vendar so se le delno upoštevale. V zadnjem času je sicer nekaj stavb bil0 pravilno orenovljenih in tudi sam trg oretlakovan in zasajen z drevjem, vendar je še mnogo stvari, katerim moramo posvetit; veliko pozornost, če hočemo, da i^m bo v ponos. Saj je večina s. avb nanizanih ob trgu. še '.ako dobro ohranjenih, da bo trajalo vsaj še 50 do 100 let, ?redno iih bo treba zamenj?^L Skromen, vendar dovolj učinkovit napis, ki niti najmanj no kvari zunanje podobe stavbe Namen, da bi iz Novega mesta naredili velemesto, bi bil povsem zgrešen. Ekonomske možnosti in perspektivni razvoj sta popolnoma jasna, s tem pa je dano tudi merilo, kateremu naj mesto sledi. Želeti pa moramo, da bi bilo čimbolje urejeno, čisto in nezanemarje-no. s svojimi lastnimi značilnostmi in lepotami, kar je dolžnost vsakega meščana, da k temu čimveč pripomore. VARTICAH SPET LMS % 21. januarja Je bila v Arti- čah ponovno ustanovljena mladinska organizacija, ki je pred dvema letoma popolnoma prene, hala delaitd, ker &o odslj vsi riijeni predsedniki k vojakom, Deiajl pročelja stavbe na Glavnem trgu. Videz j£ vse nrej kot primeren steklo je tudi dovolj močno. za,- spevkom zainteresiranih podje- to posebno zapiranje izložb s tli in organizacij, ki te vitrine ostali odbor pa se sam pri delu polknieami ni več potrebno. Ve- uporabljajo, je mogoče na pri- ni znašel. Mladinci, na ustanov, likos-t izložb pa naj nikakor ne mernem mestu, ločeno od hiš, nem občnem zboru jih je bilo presega razsežnosti, ki jih do postaviti majhen nadstrešek in 18, &o obljubili, da ne bodo več v"sekrkor je najvažneje ure- voljuje urejeno pročelje! združiti vse te oglasne deske, »Spali«. Obljubili so. da bodo Jtev pročelij samih hiš. Okna Večina streh ima še ohranjen kjer bi našla prostor tudi karta pridobilj v organizacijo okoli 40 *o večinoma še v pristnih so- prvotni naklon in vrsto kriti- turističnih zanimivosti mesta članov, da bodo pomagali pri •azmerjih — pokončna, dvo- ne; želeti je. da bi tudi pri ob* Lr» okolice, delna, zasteklena na zunanji navijenih stavbah povrnili stre-trani. kjer pa niso, jih je mo- ham ustrezno obliko in za kxi-?oče lahkotno preurediti. Mno- t^rio uporabili bobrovce. fo teže le z izložbami. Kje-r je Poglavje zase so reklamni mogoče (posebno na zgornjem napisi (naslovi podjetij in le* delu trga) naj bi se trgovine kalov) in oglasne table ln vi-•iredile z arkarirmi, saj ta re- trine. V zadnjem času se je po« tftSV ne izključuje sodobne, 'unkcionalne notranje ureditve. \ar najbolje izpričuje trgovinski lokal podjetja »Obrtnik«. S fakimi adaptacijami bi trg m noro pridobil tud! na turri- javila težnja po čimvečjih napisih z neonsko razsvetljavo, ki sama po sebi ni Škodljiva ln se jo povsod da koristno uporabiti, vprašanje je samo velikost ln oblika. Predvsem nam mora •-.tični privlačnosti, kot je na biti jasno, da Novo me^to nI Timer švicareko mesto Bern, velemesto kot New Yotfc, kjer '<;er je ves stari del mestnega zaradi ogromna konkurence in ;red'šča ohranjen v arkadah razsežnosti prostora — velikanke* niso v njem dopustne nobe- ^ dimenzije ln vsemogoči Dane preureditve, k4 bi poruaTls reklame dokazujejo svojo to skladnost pomembnost Valikoat ulic ln Kjer pa arkad nikakor al danem!]* trg« nad bodo tudi mogoče izvesti, pa j« skrajni merilo za ustrezno velikost načas, da se zamenjajo teifci, n»> pasov, vsako paeikauauja Je tu Rekonstrukcija lokala »Obrtnik«, ki je videz celotne stavbe motno približala prvotnemu, je gotovo pripomogla k bolj prl- sivni, temni leseni okvirji is- popolnoma odvefc. Czfes naj bo- jetnemu videzu toga dela Glavnega trga. Napis, ki ga sestav- iožb, ki spadajo v preteklo sto* do lepe, nepopačena, gladke ki UaJo posamezne črke, je le najmanj vsiljiv, lahko pa bi odpadel letje. Da je ie z minimalnimi enostavna. C«. rmp%» table podnaslov (Ljubljana — poslovalnica — Novo mesto), ker je sredstvi mogoče občutno lzbolj- niso organsko povezane s stav- nepotreben ureditvi telovadiSča TVD partizan, da bodo tekmovali v šahu med seboj in z okoliškimi krožki, aktivi ter društvi; organizirali bodo tudi tekmovanja v streljanju z zračno puško. Obiskali bod0 vsa predavanja, ki jih redno orgarviziina ljudska univerza v Brežicah. Za politična predavanja bodo naprosili učitelje. Vsi mladinci, ki so stari nad 18 let, se bodo vpisali v SZDL. Za člane Ljudske mladine je Slamarina v SZDL 1« 2 dinarja, Oa mesec. k:, WM Danes bo v Metliki seja plenuma občinskega odbora SZDL, na kateri bodo izvolili predsedstvo, imenovali komisije, analizirali potek sprejemanja volivcev v SZDL in razr pravi j ali o letošnjem družbenem planu občine. ■ O letošnjih družbenih planih in proračunih občin bodo razpravljali te dni tudi v drugih občinah. V 2užemberku bo jutri o tem vprašanju seja predsedstva občinskega odbora SZDL, v torek 12. aprila pa bo o njem razpravljal tudi občinski ljudski odbor. V Metliki pa ga bodo sprejeli že na jutrišnji seji obeh zborov ObLO. ■ V našem okraju so že V teku priprave na praznovanje dneva mladosti in delavskega praznika 1. maja. O tem so se pogovorili tudi v ponedeljek na razširjeni seji občinskega odbora SZDL v Brežicah. V soboto so na seji sekretariata okrajnega sindikalnega sveta sklenili da bodo interne proslave vseh večjih delovnih kolektivov že pred 1. majem. Ponekod bodo te združili tudi s proslavo 10-obletnice delavskega samoupravljanja. Na praznik 1. maja in 2. maja pa bodo priredili vrsto športnih ln drugih prireditev ter organizirali izlete v razne planinske in druge turistične postojanke. ■ Na sobotni seji sekretariata okrajnega sindikalnega sveta so se med drugim pogovorili o pripravah na volitve v nove organe delavskega samoupravljanja. V okviru teh bodo ta mesce v vseh delovnih kolektivih na področju okraja predvolilni sestanki, na katerih bodo razpravljali o delu samoupravnih organov. Prvi bodo te dni na področju občinskih sindikalnih svetov Črnomelj. Videm-Krško in Brežice. K sodelovanju bodo povabili tudi občinske zbore proizvajalcev. N * 9 o n i s k Novomeški Glavni trg. Njegova posebnost je nagnjenost, ki Je povzročila stupnjevito rai»t strmih krovov, kar dajo celemu trgu prijetno razgibanost Uspehi v zatiranju nalezljivih bolezni »Drugi naj povedo o meni...« (Nadaljevanje s 1. strani) Proučevanje nalezljivih bolezni je danes naloga posebne veje medicine, epidemiologije, ki proučuje te bolezni kot množičen družbe/ni i>ojav in uporablja pri s\ojem delu ne samo izsledke medicinskih, pač pa tudi izsledke številnih drugih, zlasti družbeno-go:>po-darskih ved. Za preprečevanje nalezljivih l>olezni so cepljenja proti njim najvažnejši protiepide-mični ukrep, ki nam je že do sedaj dal izredno lepe uspehe, saj smo pojav v rs te nalezljivih lH>lezc)i uspešno /nižali in celo zatrli. Vsaki) cepljenje je v bistvu umetna okužba organizma z mrtvimi ali oslabelimi povzročitelji bole/ni ali pa samo z njihovimi izločki, ki seveda telesu niso nevarni, povzroče pa v telesu izdelavo protisnovi. Te protisnovi ostanejo v telesu neka i let in omogočijo pri kasnejši oknžln organizma s klicami uspešen od|H>r telesa, ki zato ostane zdravo. Vsako naknadno to je poznejše cepljenje podal jla to odjH>rnost telesa. Tuko cetp-1 jen je imenujemo aktivno, ker telo samo naredi protisnovi. Lahko pa za krajšo dobo ce- pimo tudi z že narejenimi pro-tusnovnii, kur imenujemo pasivno imunizacijo. Pasivnega (.epijenja se poslužimo takrat, ko je bolezen že v razvoju ali v inkubacijski dobi, da jo pre-prečiinu. Vendar se. pasivna imunost izgubi v dveh do treh tednih. Zadnja čase dosti uporabljamo kombinirana topiva, to je taka, ki so nu|>erjenn proti več boleznim hkrati. Najbolj znano je cepivo Di-le-Per, ki velja hkrati proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. V bodoče bomo uporabljali zanesljivo le kombinirana cepivu, ker |>otcm odpade veliko posamitnih cepljenj. Pri nas cepimo proti ko-zam, proti davici in tetanusu, oslovskemu kušl|u. proti otroški paralizi, proti steklini, proti tifusu in ptratifusu: proti jetikt. Obvezna »o cepljenja po zakonu: proti ko/ m davici, tetanusu, jetiki in steklim. \ sa ostala cepi i'"" in si cer niso obvezna. \ e-ndar pri-poroči ji va. Pripravlja pa se zakon o obve/uem cepljenju proti oslovskemu kašlju. Ker so bolezni sezonske, so vsa cepljenja tako organizirana, da so opravljena prod sezono bolezni, s čimer se polno uveljavi dosežena imunost. Seveda se v boju proti nalezljivim boleznim jM>služuje-mo tudi drugih ukrepov, kot so: obvezna hospitalizacija za nekatere nalezljive bolezni, obvezna dezinfekcija, dezinsekcija i.:i deratizacija, karantena in podobno. Razumljivo je, da utrjevanje higienskih navad, kot so umivanje rok pred jedjo in po opravljeni telesni potrebi ali umazanem delu, kopanje, utrjevanje telesa, gibanje na čistem zraku, pestra in pravilna prehrana, čistoča zob in podobno, veliko pripomore pri dviganju obrambnih moči organizma za hoj proti boleznim nasploh in rudi proti nalezljivim boleznim. /. /nvestjo, da hočemo na vsak na'in dvigniti odpornost našega orga/ii/mo in s stalno pripravljenost jo pogin hI jati naše napore za dvig lastne kulturne, gospodarske in higienske ravni ter z dejanskim delom v t' j -im,- i !» i-io 111 j -\ eč dosegli, d t e li c,m eiui prej približali in izenačili v tem pogledu /. najrazvitejši mi narodi sveta. dr. Ho/o Oblak Ko sem poizvedoval, koga izmed Senovčanov bi tokrat obiskal, so mi rekli: - kar k FRANCU KMET-CU pojdite. Ta vam bo lahko največ povedal o Senovem in Senovčanih. Našel sem ga doma. — TorariJ Kmetec, ljudje so me napotili k vam. Povejte torej kaj o sebi in o Senovem. — O meni naj vam povedo ljudje, o Senovem pa bom lahko jaz. Pravzaprav bi lahko veliko povedal. Lani so pričeli urejati cesto. Oddahnili smo si, da ne bo več prahu, pa so kar naenkrat odnehali. Ce bo Ho no sreči, bomo letos X# I BHH11 dogradili bazen. Mladina oa bo poleti uporabljala za kopanje, v primeru potara na bo voda pri roki. Zato gasilci pridno pomagajo. Lani so opra rili usltkopro- stovoljnih delovnih ur in navozili precej gramoza. Zdravstvena služba se je izboljšala, prostori obeh ambulant pa so še vedno pretesni. Prosvetne dvorane smo že močno potrebni. Kaj bi Še povedal? se je vprašal na tiho in malo pomislil. — Družbene organizacije? Mnogo dobrega in tudi marsikaj kar ni najboljše ie tam. Vsi sc trudimo. Rudarje dobro poznam, saj že dolga leta živim z njimi. Stanovanj manjka, daleč je v službo za nekatere. Mnogo smo zgradili, enkrat več kot pred vojno, toda še vedno jc premalo. Najteže je z onimi, ki so kmetje ta rudarji obenem. Dvoživke jim pravim jaz. Šc vedno nihajo med rudnikom tn kmetijo. Cas bo naredil svoje. Za zaposlitev žena bomo morali neka) urediti-Takih, ki bi »e rade zaposlile, je dovolj, manjka nam le primeren obrat. Toliko mt je povedal tovariš Kmetec. O sebi ni maral govoriti. Vseeno sera zvedel, da je bil nezakonski otrok in da je v mladosti mnogo pretrpel. Rudarji *° mi povedali, da jih pogosto obišče in se rad z njim* ra?novarin. Tudi '>ni 0y imajo radi. Povedali *'>. ('° le bil Od leta 1044 9 K<>:' ionskem odredu, '/.a uspeS-no delo v množičnih organizacijah je bil po vojni odlikovan mesijo drla ^* z medaljo zaslug za naro* KULTURA IN PROSVETA Ljudska knjižnica v Žužemberku posnemanja vredna prizadevnost 80 kraji, industrijsko razviti, ■ velikim številom prebivalstva, ■ raznimi kulturnimi ustanovami Itd. So pa tudi kraji, kjer se industrija šele razvija- Tako nekako govorimo prijatelju aH gostu, ki ga popeljemo v zgornjo dolino Krke, v Žužemberk. Prijatelj, ki se je, recimo, v Novem mestu, zanimal za kul-turnoprosvetna vprašanja, za ljudske knjižnice, se bo ob vesti, da se v Žužemberku ustanavlja ljudka knjižnica, ki bo centrala ca vso občino, gotovo začudil-In nehote se mu bo vsilila primerjava: Novo mesto Ima toliko In toliko prebivalcev in ima eno ljudsko knjižnico. Žužemberk z okolico pa s toliko In toliko manj prebivalcev pa bo imel sodobno knjižnico z revijami in časopisi s šahovskimi deskami Itd. Vsako razglabljanje o tej primerjavi bi bilo odveč. Nekaj besed o tej knjižnici. Do sedaj je bila knjižnica v šoli. Tam so imeli okoli sedemsto knjig, kj so iih posojali na nedoločene roke ljudem iz Žužemberka in okolice. Kmalu se je pokazalo, da dosedanje število knjig ne zadošča in je za nadaljnji obstoj nujno potrebna večja knjižnica, z večjim številom knjig. Kodre Srečo, prosvetni delavec iz Žužemberka, ki je knjižničar te knjižnice, nam je v nekaj besedah povedal vso problematiko nji- hove knjižnice in njenega pomena- »Dosedanji prostori v šoli, bres določenih uradnih ur za Izposojanje knjig, niso zadoščali. Tako smo sklenili, da ustanovimo novo, večjo knjižnico, v katero bomo vključili vse knjižnice v naši občini. Tako bomo v to knjižnico vključili več knjižnic iz drugih šol, knjižnico z Dvora in še nekatere druge. Seveda je bila največja teža- va s prostorom. Končno smo ga le dobili v stavbi bivšega občinskega odbora. Našo zamisel je podprla organizacija SZDL, ki je prispevala opremo za sobo, in občinski ljudski odbor, ki je prispeval večji znesek i-a nabavo novejših knjižnih zbirk. Tako smo se že naročili na vse večje zbirke: Cankarjevo založbo. Državno, Obzorja itd. S tem bomo povečali ln obogatili knjižnico, hkrati pa zadostili velikemu zanimanju naših ljudi Pet milijonov prispevkov za gradnjo nove šole 22. marca se ;e sestal na Veliki Dolini gradbeni odbor da bi pregledal rezultate, k! jin je dala nabiralna akcija prostj-voljnlh prspevkov za novo šo- Kako merijo razdalje v zvezdoznanstvu Znano Je, da potuje svetkroa s hitrostjo okrog 300 tisoč kilometrov na sekundo. Od Sonca do Zemlje potrebuje 8 minut. Pot svetlobe v enem letu Je svetlobno leto. To pa je premajhna enota za Bvezotoslovea. Astronomi merijo rssdalje s pairsekl. to Je z razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v nekod več ko v 3 letnih. Ali v številkah izraženo je 1 parsek okrog 3,36 X 10" kilometrov. To pa pomeni, da je treba število 3,26 pomnožiti s številom 10, ki mu pripišemo če 13 ničel. Sonce je od središča Rimske ceste oddaljeno okrog 8000 parsekov. Velika megle-nioa M 31, oddaljena 450 tisoč parsekov. zlahka pade v območje naših merilnih možnosti. Krasni galaksiji M 81 pa Je A, R. San da-ge nameril okrog 2 in pol milijona parsekov. Ce imate dovolj papirja, izračunajte razdaljo m jo napišite z navadno številko. lo. Ugotovljeno je bilo, da so odborniki zbrali po vaseh prispevkov (denar, vožnje, prostovoljno dalo. material),v vrednosti 5,000 000 din. It podatkov je tudi razvidno, da se je pretežna FSftfcia t j. 7P odsl. volivcev odločila za predvideno lokacijo šole na Veliki Dol i ni. Po zatrjevanju odv~nikov oa se bodo Vt &pevV.. še covečii':' ko se bo pričelo Sraditi Največje prostovoljne prispevke so zbrali v vaseh Cbrež'e. Ko-ritno in Ponikva sai pre:;gajo preko 600.000 din, rar je p;ecej za majhne \ asi. Nabiralna akcija je pokazala veliko voljo ljudi, da bi končno le prišlo do g.adnje šole. katere potrebo ie ugotovila že ]. 1904 vladna komisija bivše Avstro-Ogrske. Gradbeni odoor z vso upravičenostjo pričakuic pomoč tudi od ObLO Brežice, da bi se prizadevanja občanov tega šolskega okoliša lahko uresničila- Z A B V L V. 2 V N O Matija Brezovar — v 77. letu Stari simpatični šolnik Matija Brezovar iz Šentru-perta bo letos praznoval svojo 77-letnico. Od šole, svoje ljubezni, se še ni čisto ločil. Sedaj je njegov sin Bojan upravitelj, a stari upravitelj še vedno ureja administrativne posle na šoli. Med nas Dolenjce je prišel iz Raše pri Labinu, kjer je bil njegov oče rudarski nadzornik. Pol stoletja je vzgajal šentruper-ške otroke. Svojih 5 stnou in 2 hčeri je izšolal. Sedaj so vsi ugledni javni in kulturni delavci. Obiskal sem ga na domu in mu zastavil nekaj vprašanj. »V kakšnih razmerah ste službovali ?- »16 let sem učil popoldne in dopoldne, ne da bi za to dobival kak honorar. Zaslužek je bil premajhen, da bi lahko šolal svoje otroke, zato sem moral biti še blagajnik hranilnice in tajnik kmetijske zadruge.*- »Vaš najbolj žalosten spomin?*1 »Nikoli ne bom pozabil, kako težko mi je bilo pri srcu, ko je med vojno pogorela šola.« »Vaše navade?« "Vodim seznam družinskih spominskih dnevov in zapisujem vreme. Vsak dan še dve uri žagam in sekam drva. Ob določenih dnevih v tednu obiskujem stare prijatelje, učitelje in napredne delavce, s katerimi sem delal« »Kaj pa zdravje?*- "Bolan še nisem bil, zdravil še nisem pokusil. Hoja me ne utruja. Ko sem se oni dan odpravljal od doma v Trebnje, nisem utegnil kupiti vozne karte za vlak, tako da sem se peljal na črno. Na občini sem hitro opravil, pa se mi ni dalo čakati na povratni vlak. Kupil sem na postaji vozni listek in se peš odpravil domov. Tako sem državi povrnil strošek za vožnjo in prišel v šentru-pert prej kot vlak« »Pa vaše želje?« »Da bi lahko še dolgo delal.« Ob slovesu mi je zaklicali »Srečno« — pozdrav svojih rudarskih prednikov. VIKTOR POVSE: Mama (1959) Komisija za podelitev Trdinovih nagrad Predsedstvo je na svoji seji dne 5. 3. 1960 imenovalo na osnovi čl. 15 Pravilnika o podelitvi Trdinove nagrade sledeče komisije za ocenitev del: a) Komisija za ocenitev del iz panoge književnosti: 1. Severin Sali 2. Ivan Kasesnlk 3. Bogo Komelj b) Komisija za ocenitev del iz likovne umetnosti, umetne obrti in arhitketure: 1. ing. arh. Danilo Lapajne 2. Kukec Marjan 3. Petrovič Slavko c) Komisija za ocenitev znanstvenih del: 1. Musar Ema 2. Simončič Štefan 3. Šetinc Franc d) Komisija za ocenitev reproduktivne kulturno-prosvetne amaterske dejavnosti i 1. Gošnik Tono 2. Kralj Franc 3. Gostlč Nada Srednješolci so se pomerili v matematiki V Ljubljani so prejšnjo nedeljo preizkušali svoje znanje v matematiki dijaki srednjih šol iz vse Slovenije. Z novomeške gimnazije je tekmovalo pet dijakov. Od teh sta bila nagrajena dva dijaka I. letnika klasičnega oddelka. Rado Faleskini je dobil drugo nagrado in Bojan Možina tretjo, kar je od osmih nagrajencev iz prvih letnikov lep uspeh, ovsko šolo Brežice naj bi razbremenil adaptirani internat ob Savi — Zanimivi načrti za ureditev perečih vprašanj šolanja trgovskega naraščaja v našem okraju »Pogumni Tonček« na črnomaljskem odru V nedejlo 13. marca je pionirski dramski krožek črnomaljske osemletke uprizoril mladinsko igro »Pogumni Tonček«. Režirala Je Ana Bogataj, ki i uspehom vodi mladinske dramske uprizoritve. Občinstvo je zasedlo prostore do zadnjega kotička. Posebno Jim je ugajal Tonček, ki je bil sa svojo pridnost in poštenost nagrajen od bajeslovnih bitij z zlatom. Tudi ko so njegovi hudobni in pohlepni sovrstniki šli Iskat zlato in sta j'h zeleni mož in povodni mož zaprla, jih je Tonček srečno pripeljal domov in jim odpustil vse hudobije. Z njim se Je tudi sprijateljil Tonček s pomočjo Jernača pametno ravna z zlatom. Poštenost, pamet in dobrota zmagata nad zlom. Občlnsvo je mlade igralce ob koncu nagradilo z dolgim aplavzom in jim tako poplačalo njihov večmesečni trut). Z igrico nameravajo gostovati po Beli krajini. Z zasluženim denarjem bodo omogočili nemoteno delovanje dramskega krožka, upamo, presenetil še dobro uspelo pre- delovanje ki nas bo, s kakšno miero. Matija Novak za lepo knjigo. V knjižnici bo tudi šahovski kotiček, kjer bo mladina ob prostem času lahko igrala šah, imela svoje sestanke in bo lahko pregledovala vse slovenske časopise ln revije. Tako bedo Imeli prostor, kjer se bodo lahko sestajali, namesto ds *nl odhajali v tro-stilne. Poleg'■ beletristike bo v knjižnici tudi politični In strokovni kotiček s primerno, literaturo. Tako bo v strokovnem kotičku zanimiv del — literatura o čebelarstvu, ki bo našega mladega človeka gotovo zanimala. Želimo, da bi se knjižnica čimprej razvila. V korist občanom in zgled Novomeščancm. (bp) V stavbi trgovske šole v Brežicah gostuje tudi internat irgovskih vajencev. Sedaj ima šola 110 gojencev, od tega se jih nekaj vozi v Brežice z avtobusom ali vlakom. Osnovna težava je v tem, da zmogljivost internata ne ustreza številu trgovskih vajencev, ki šolo obiskujejo. Soli tri učilnice, ki jih uporablja za pouk. ne zadoščajo, lažen tega pa gostuje v njej v^ak popoldan še vajenska šola. Ko so iskali rešitev, so si zamišljali adaptacijo internata ob Savi, ki bi razbremenila prostore v šoli tako, da bi ta v celoti služ la šolskemu namenu. Sola bi imela tako 6 učilnic, ki bi lahko v em izmeni sprejele lb'0 učencev. Tudi zmogljivost novega internata bi bila večja od dosedanjega, saj bi lahko nudil stanovanje 160 gojencem. Vzporedno s to reši Ivi jo bi bilo rešenih še nekaj vprašanj, ki se na prvi pogled mogoče zde malenkostna, pa le niso. Ker je v prostorih trgovske šole obenem tudi internat s kuhinjo, se po učilnicah in hodnikih širila duh po kuhi in sopara, kar gotovo m pri- merno. Tudi vajenci, ki obiskujejo popoldanski pouk, se nimajo kje zadrževati, ko čakajo, kdaj bo prenehal dopoldanski pouk. Hodnik v stavbi je namreč dobesedno natrpan z omarami, v katerih so spravljena učila. Razni strokovni seminarji, ki so delavcem v trgovski stroki močno potrebni, se ne morejo opravljati, ker v trgovski šoli ni prostora.* Upoštevati moramo tudi razvoj trgovine, kj že tako zaostaja. Omenili bj le še to, da je trgovska šola v Brežicah edina trgovska šola v novomeškem okraju. Adaptacija starega internata, ki smo jo prikazali kot rešitev iz težkega stanja, bj veljala 25- milijonov dinarjev. Republiška Trgovinska zbornica bi prispevala 14 milijonov 250 tisoč dinarjev. Od preostalega zneska bi dala občina Brežice 2 milijona dinarjev, ostala sredstva pa bi moral prispevati OLO Novo mesto iz sklada za kadre. Republiška trgovinska zbornica bi krila anuitete, okrajna trgovinska zbornica Novo mesto pa bi v skrupni sklad odstopalia 30% svojega deleža iz sklada za kadre, ki ga prejema od. tr> govskih podjetij ter tako počasi vračala Republiški trgovinski zbornici vložena sred* stva. Ce bo predlog -sprejet, bo ostalo odprto še vprašanje opreme 3 učilnic v trgovski šoli, ki bi jih pridobili s preselitvijo internata, ter vprašanje učil, ki jih močno primanjkuje. Z razumevanjem in s pomočo trgovskih podjetij bi trgovska šola naštetim potrebam počasi zadostila. Predlagana rešitev je najcenejša in najugodnejša, zato v Brežicah upajo, da jo bodo osvojili tudi v Novem mestu. Načrtna vzgoja prek seminarjev Sekretariat okrajnega sveta letošnjih seminarjev, ki jih Svobod in PD je dobil že iz vseh občin prijave udeležencev 110 let godbe v Metliki Mladi Igralci so zadovoljni S Tonetom Seliškarjem v Zadru Bilo je »redi aprila 1945, ko se je večja ekipa partizanov-iehnikov odpravila skozi gorečo Liko iskat novo tiskarno za nadaljevanje tiskanja Poročevalca, Pravice in Naše vojske, ker »mo »e morali umakniti tovražniku, ki je uničil na Kočevskem tiskarno »Triglav« in onemogočil tudi Partizansko pri Crmoinjicah. Po dveh dneh iskanja v Ogulinu in Gospiću, »mo »e ustavili v Zadru, kjer je v nizki stavbi tiskarna Toneta Tomšiča že tiskala za glavni Stab NOV in POS razne letake, brošure in Našo tvvjsfce. Tu »mo že našli neka) naših tovarlšev-tlskarjev partizanov iz »Triglava«, Urške« in iz Ljubljane. Med njimi sem na-eel tudi našega jubilanta Toneta Seliškarja. Bil je korektor in hkrati tudi urednik slovenskega lista »Bratstvo«, ki je izhajal za vse naše rojake, živeče takrat v Dalmaciji in Zadru. Skupno delo pri istem poslu, ker sem bil korektor Poročevalca in Pravice, me je vezalo tudi » Seliškarjem^ posebno »e, ko sem pomagal tudi pri »Bratstvu«. Takrat »em ga »poznal in v razgovorih sem čutil, koliko je. živel z našo borbo in kako mi je živo pripovedoval, kaj bo vse delal in pomagal pri graditvi nove Jugoslavije. Večkrat je dejal: »Fant, treba bo dobro zavihati rokave in kdor je z nami, bo pošteno zagrabil za delo na vseh področjih. Bližal se je prvi maj in ker je Seliškar moral na pot proti Sloveniji, Trstu, je Še za 4. obletnico OF uredil zbirko partizanskih pesnikov Bora, Kajuha, Kljusovega Jožeta in vanjo uvrstil tudi nekaj svojih partizanskih. To je,*- mi je dejal, »naš poslednji dar v borbi - naši OF!« Se mi je naro-t i u*de zadnie ht«vilke Bratstva in odhltel v osvobojeno Ljubljano, ml pa smo še dokončali naše delo in se sredi maja tudi povrnili v Slaveni),). Toi>ariš Tone Seliškar je »vojo napoved izvršil in vsa ta leta je bogatil našo književnngt z mnogimi deli, ki potrjujejo n}§govo misel o zavihanih rokavih. Ko sva si pred tremi leti stisnila roko na njegovem obisku pri pionirjih v Prečni in ko »•m ga spet posluša!, );ako je kramljal ? našimi najmlajšimi in »ejal svoje bogate misli, sem se znova spomnil najinih raz-§OVOrov v Zadru pred petnajstimi leti na pragu svobode. Tovariš Seliškar - krc]wk naš partizanski: Zdravo! M. Tratar-Učo Godba v Metliki ima staro tradicijo, saj bo letos poleti praznovala že U0-letnico svojega obstoja. Leta 1850 je namreč bivši podkapelnik 17. peš-polka Janez Čolnar osnoval v Metliki prvo godbo in od takrat godbena prizadevanja v mestu niso več prenehala. Lepa je bila vrsta požrtvovalnih metliških kapelnikov, da omenimo T«izen Čolnarja še učitelja Venclja Sturma, krojača Goloba, Ivana Škofa in Ivana Drobnica, ki Je skrbel za godbo 21 let, Ko je spomladi 1947 predal taktirko sedanjemu kapelniku Silvu Mthelčiču, ki vodi godbenike že trinajsto leto Na zadnjem občnem zboru, ki je bil 7. februarja, so metliški godbeniki oklenili, da bodo 110-letnico društva letos slovesno proslavili. Godba, ki dela v sestavu metliškega prosvetnega društva, šteje danes 2fi nastopajočih članov, 16 mladincev, ki se uče Igrati na pihalne instrumente, in 8 harmonikarjev. V sklopu godbe je tudi zabavni kvintet, medtem ko godalni orkester zadnji dve leti ni delal. Po prizadevanju kapelnika ln še nekaterih članov odbora je društvo lani vendarle uspelo nabaviti uniforme, za katere jo denarna sredstva v giavnem prispevala občina, delno pa tovarna Novoteks, ki J* rbla godbenikom blago po režijski ceni, Kljub temu Ima godba dane« na uniformah še 125 000 dinarjev dolga. Razen tega J« do zdaj Izgotovljenlh le 23 oblek, potrebnih pa jih le najmanj se pet, za katere bo tudi še treba dobiti denarna sredstva. Med član! godbe prevladujejo kmetje in obrtniki, zato je tembolj hvalevredno, da ti ljudje poleg napornega vnkdranjen.'i dela še najdejo čas za StevlliT1 vaje In nastope. Tako tg v preteklem letu metliški godbenik: 3fl-krat Javno nastopili. Med te nastope *o všteti tudi štirje ismostojni koncerti. Obisk na teh koncertih pa Je v primeri s požrtvovalnostjo godbenikov vreden vse graje, saj je bilo na primer na koncertu v Gra-dacu vsega le 12 poslušalcev, medtem ko je na odru Igralo Na kratko o fotografih in fiimarjih ViidemsKO— Kitim lUlmskt klub, ki šteje 20 članov, Je organiziral pred kratkim poučni izlet v Zagreb, V »K:no—klubu Zagreb« so si ogledal; tri dobre kratkometraž. ne f»ime. Izkušnje, ki so jih na izletu pridobil, bodo uporabili pri snemanju svojega filma. FUmorji imajo vsak ponedellek sestanke, na katerih razpravljajo o zgodovini in nastanku filma. anal.zirajo domače filme ter se sploh skušajo poglobiti v ftlmski Jezrfk. Člani kluba so študentje, dijaki, delavci in uelužbencl, patronat nad nJim pa im^u »Fotolchib« ;n »Svoboda.« Člani »Fotokluba« so sil ogledali pred kratkim tovarno »Ghetaldus« (kjer delajo Itegule) in »Fotokemd-ko.« Posamezni člani kluba so s svojimi fcmetn»Aiklmil s*ucamil že prodrli v javnost. Letos bodo razstavljali na ve* mednarodnih razstavah (v Nantans—Francija, Lis-bonl—Portugalska, Korurijku—Belgija in drugod). Lani so razstavljali v Barceloni, pa tudi doma v Beogradu, Sarajevu m Titogradu. »Fotoklub« organizira vsako leto tuđe. fotograf sk;- A tečmje. Letošnjega obiskuje 30 ljudiu Članov ima klub 120. še enkrat toliko godbenikov. Se slabše pa je bilo — glede na število prebivalcev — v Metliki, saj ie koncert, ki so ga bili godbeniki priredili v proslavo občinskega praznika, poslušalo le 45 ljudi, med katerimi so navzoči pogrezali mnoge, ki naj bi s svojo prisotnostjo dah poudarka prazniku in ki b! hkrati vsaj moralno podprli delo in prizadevanje godbenikov. Prav nič bi ne bilo čudnega, če bi pri takem malomarnem odnosu do godbenikov ti končno izgubili veselje za nastopanje v javnosti. Zahvaliti se je treba le kapelniku in š* nekaterim članom, ki morda po neki notranji nuji le ne odnehajo in drže pri življenju godbo, brez katere si človek končno težko zamišlja kulturno življenje v kakem mestu. Gmotne potrebe godbe pa so, kot je razvidno Iz prej navedenega, precej velike, saj je poleg odplačila dolga in nabave še nekaj uniform potrebno dobiti denar za popravilo Inštrumentov ln notnih pultov, nabavo arhiva, drv, plačila elektrike itd. Razen tega bodo morali že letos v godbenl sobi izmenjati izrabljeni pod, popraviti strop in okna- Metliški godbeniki upajo, da jim bo z lastnim delom pa tudi s pomočjo občine, množičnih organizacij in podjetij uspelo marsikaj tega uresničiti že do letošnjega poletja, ko bodo svečano proslavili 110-letnico obstoja svoje godoe. Izvolili so že pripravljalni odbor, vse delo v tekočem letu pa se bo odvijalo prav v znamenju te proslave in popularizacije godbe-nega življenja v Metliki. -ar organizira Zveza SPD Slovenije v Kopru. Tako bodo seminarji za predsednike in tajnike občinskih svetov, ki se jih bo iz našega okraja udeležilo 10 tovarišev, dalje za predsednike društev 10 tovarišev, drugih 10 so bo udeležilo seminarja za klubsko dejavnost. N« režiserski seminar bo Šlo 8 tečajnikov, na geminar za lutkarstvo 4 in na seminar za kino-klube 1* Novomeški okrajni svet bo poslal na vse seminarje 43 tečajnikov. Izbira kandidatov je bila skrbno Izvršena, kar nam jamči, da bodo tečajniki pridobljeno znanje prenesli v praktično delo. Razen tega bo okrajni svet organiziral tudi krajše okrajne seminarje za vodstva občinskih svetov, za režiserje in za zborovodje, katerih ae bo udeležilo nadaljnjih 60 tovarišev. Predsedstvo okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Novo mesto razpisuje na osnovi čl. 14 Pravilnika o podelitvi Trdinove nagrade z dne 6. decembra 1959 Trdinovo nagrado za leto 1960 Nagrada v znesku 240.000 dinarjev se bo razdelila na 4 enake dele za a) vse panoge književnosti; b) vse panoge likovne umetnosti, umetne obrti in arhitekture c) znanstveno delo; d) reproduktivno kulturno prosvetno amatersko dejavnost. Prednost imajo dela, ki obravnavajo snov ln problematiko novomeškega okraja ali so sicer pomembna za ta okraj. Vse predloge je treba dostaviti Predsedstvu okrajnega sveta Svobod in pro»vctnih društev Novo mesto najpozneje do 15. maja 1960 in jdm predložiti potrebno dokumentacijo oziroma obrazložitev. Predsedstvo okrajnega sveta Svobod In prosvetnih društev Novo mesto Vlado Lamu t: Pogled iz veže herojev na vhod v Studijska knjižnico Mirana Jaroa v Novem mesta ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPGDINJS1VO Dr. Iva Šegula Avtoriteta v družini Mnogokrat sem že in bom še trdila: ljudje smo čudni. Samo po sebi umestno se nam zdi, da je potrebno in prav, če se kakega dela, ki ga nismo še opravljali, naučimo prej, preden se ga lotimo, da se s tem izognemo diletantizmu in škodi, ki jo slabo delo povzroča. Edinole pri vzgojnem delu smo sila širokogrudni in brezskrbni; mnenja smo, da se tega dela ni treba učiti, da to delo že vsak odrasel človek zmore in zna. Mirno in zaupno, a brez kakršnega koli utemeljenega razloga, se postavimo na stališče: »Bo že šlo«. Kaj pa, če ne bo šlo? In kar je še huje: kaj pa, če se sploh ne bomo zavedeli, da ne gre? Če bomo, v trdni veri, da gre, delali napako za napako, in to na račun otroka? Diletaintizem se, mislim, nikjer tako tragično ne maščuje, kakor v vzgoji. Kajti maščuje se na mladem človeku, ki ni ničesar zakrivil, ki si ne more pomagati in ki mora strašno drago plačevati lahko- Priboljšek Indijančki: 5 beljakov, 7 dkg sladkorja, 3 rumenjake, 9 dkg moke. Nadev: 1/4 1 sladke smetane, 5 dkg sladkorja. Glazura: 15 dkg sladkorne moke, 5 dkg kakaa, 4 dkg precvrtega loja, Eok od 1/2 limone, malo tople vode, V sneg iz beljakov vtepemo sladkor, primešamo rumenjak in presejano moko, testo na-briizgamo v kupčkih na pekač, pregrnjen s papirjem in ga počasi speeemo. Ohlajene kupčke odločimo od papirja in na spodnjo stran prvega n&brizga-mo stepeno smetano s sladkorjem. Spodnjo stran drugega na tanko namažemo z redko marmelado, nato kupček spodaj na.bodemo na vilice, ga polijemo s kakaovo glazuro in položimo na kupček, ki smo ga namazali s smetano. Tako ravnamo z vsem pecivom in ga sproti zlagamo na steklen krožnik. Glazura- na emajliran krožnik stresemo sladkorno moko, kakao, trd k>j, limonin sok in malo tople vode. Postavimo na štedilnik in mešamo. Preden zavre, odstavimo in ohladimo na temperaturo ustnic, verne zmote svojih roditeljev. Zmote in z njimi povezane napake nahajamo v družinah tudi pri nastajanju avtoritativnih odnosov. Ena takih zmot je prav gotovo prepričanje staršev, da bodo otroku vse življenje avtoriteta pač zato, ker so starši. V zgodnjih letih otrokovega življenja je odnos med otrokom in starši resda preprost, prisrčno naiven in utemeljen z enim samim mič-nim razlogom, ki ga otrok doume in prizna in ki je izražen v tisti čarobni formuli zgodnjih otroških let: »Saj je mama rekla!« Ta utemeljitev mu zadošča, saj sta oče in mati v tistih letih nesporno predstavnika vsega tistega v njegovem življenju, čemur je vredno zaupati in kar je vredno priznati, — to pa pač zato, ker prav onadva obdajata otroka tako tesno, da se vsa življenjska vrednost, ki jo more otrok dojeti, osredotočiti v njima. Pride pa čas, ko sežejo otrokovi pogledi in otrokove misli preko družinskega plota. Ta proces se prične včasih že zelo zgodaj, če se vključi otrok v kako tujo vzgojno skupino, na primer v otroško ustanovo; prav gotovo pa se prične tedaj, ko se vključi otrok v šolo, zlasti, če se pedagoški režim šole in družine ne ujemata. V takem primeru na- stane neka posebna, lahko bi rekli otežilna okoliščina, ki prične slabiti veljavo staršev: otrok je naletel na novo avtoriteto, namreč učiteljico, in prav lahko se zgodi, da se otrokovo zaupanje prevesi na njeno stran, le tu se prične včasih komaj opazni ali celo neopazni notranji proces otrokovega primerjanja mnenj in stališč očeta in mater«, in prav lahko se primeri, da pričneta oče in mati izgubljati svojo veljavo, če jo gradita samo na dejstvu, da sta oče in inati. V otrokovo življenje so stopili novi ljudje, z njimi nova spoznanja, nova prepričanja. Posebno kritičen postane položaj takrat, ko prehaja in preide otrok v puberteto in ko prične, kakor smo omenili \ prvem delu teh naših premiš-ljan j. motriti očeta in mater kot človeka. Ce oče in mati še tudi takrat vztrajata na zmotni predpostavki, da bosta zaradi svojih roditeljskih funkcij ostala otroku avtoriteta za vselej, da torej nimata in ne moreta imst: »-konkurenca«, se lahko zgodi, da bitko izgubita. Tudi tu se pojavi neka »otežilna okoliščina«: v puberteti se prične v otrokovem razvoju počasi, a trdovratno nakazovati težnja po zapuščanju družine; otroka prične zajemati duržbeno življenje s svo- O lepem slavju v Cadražah pri Bell cerkvi za letošnji dan lena smo že zadnjič pisali; zdaj objavljamo na željo tamkajšnjih žena še fotografijo — posnetek s proslave. Na sliki sta (z leve proti desni) znani partizanski materi: Kromarjeva Iz Cadraž in Bratkovičeva z Gomile (Fotografiral: Martin Mali, Gomila) „Naš kotiček je dragocen..." Kako gledajo kmečki mladinci na mladinske delovne brigade? Glas o MDB je med našo mladino prodrl. Znano jim je, kaj vse nudijo brigade mladini. Med mladino je veliko navdušenje, samo težave so s starši, ki ne razumejo svojih Predsednika aktiva LMS iz Gornjih Sušic DOMINIKA KRALJA sem srečal na nedavnem mladinskem seminarju v Novem mestu. Zastavil sem mu več vprašanj. Znano mi je, da ima tvoj aktiv mladinsko sobo, povej kako vam ta pomaga? Dela našega aktiva brez mladinskega kotička si ne morem misliti. Tu se sestajamo, imamo vaje, knjižnico naše življenje se odvija v njej. Ni še tako opremljena, kot bi lahko bila, Sklenili smo, da jo opremimo. Kako? Vemo, da nam potrebnih sredstev za nabavo ne bo nihče podaril, zato smo sklenili, da bomo z udarniškim delom prišli do sredstev in s tem tudi do opreme. Ko bo naš kotiček urejen bo naše delo še bolj plodno. Kakšno pa je sodelovanje z drugimi organizacijami na vasi? O tem lahko odgovorim samo pozitivno: boljšega sodelovanja si skoro ne bi mogli želeti. Seveda smo morali najprej mi sami pokazati uspeh, da smo prišli na dober glas. PLODNO DELO OBČINSKEGA ODBORA RK V NOVEM MESTU Zadnjo nedeljo v marcu 6« Je zbralo nad 40 delegatov lz 27 krajevnih odborov RK na letno skupščino obč. odbora RK Novo mesto, kjer so odborniki ln komisije tega odbora dali obračun za lansko leto. Takoj v začetku so pozdravili skupščino pionirji PRK lz Prečne, Blrčne vasi in Otočca, ki so tudi povedali, kaj in kako delajo njihovi podmladki. Predsedstvo odbora Je nato po sektorjih dela podalo zanimiv pregled, iz katerega posnemamo, da Je sedaj 35% prebivalstva naše občine že vključeno v RK, da je bilo šolskim kuhinjam in potrebnim izdano za 42 milijonov din hrane - moke ln mlečnega prahu -ln 6400 otrokom v 39 mlečnih kuhinjah. Proračun je bil realiziran le v 75%, vendar so bila sredstva zbrana izven pomoči občine, ki je prispevala okrog 30.000 din. Zelo aktivna je bila zdravst. prosv. komisija, ki je ob pomoči zdravstvenega kadra ln prosvetarjev organizirala okrog 50 predavanj na krajevnih odborih ln na zdravstvenih tečajih. Pri krvodajalski akciji Je dalo 630 prebivalcev 185 litrov krvi. Komisija v borbi proti TBC Je aktivno posegla v 50 primerih ln s predavanji posebno pri mladini skušala posredovati. Težko je stanje v nafti obClnl glede alkoholizma, saj je nad 65% mladine, ki ga uživa stalno. Tu bo treba resno začeti s sistematično vzgojo. Zelo aktivna Je bila komisija za male asanaclje, saj je bilo urejenih več vodnjakov, napajallSč ln perlšč, za kar Je prebivalstvo prostovoljno dalo pri delu v vrednosti nad 500.000 din ter 300.000 din družbenih sredstev. V zelo živahni debati so delegati in zastopniki družbenih organizacij predlagali skupščini vrsto koristnih pobud, mtd njimi, da krajevni odbori RK Vključijo v svojo skrb tudi PRK na svojem območju, da dvignemo članstvo vsaj na 45%. da najdemo vse večlo povezavo tudi z gasilsko organizacijo. Izrazili so željo, da bi se bolj čutila pomoč S/DL in podpora obč. ljud. odbora, saj v občinski org. RK dela naiveč prostovoljnih delavcev brezplačno za higieno ln zdravje občanov. Kot naivainelše naloge v tem letu je zbor spreiel proslavo letošnjega 7. aprila - mednarodnega dneva zdravja, ki bo pod temo: Boj nalezljivim boleznim, ob letošniern prvem tnalu bodo tudi orRani/oclje RK sodelovale ob desetletnici delavskih svetov z razstavami ter udeležbo na prireditvah, v Tednu PK od 8. do 15. mala bo aktlvlzlran ves aktiv delavcev RK, v polenu odvzem krvi /a 100 novih krvodajalcev, junija pa bodo svečane proslave v počastitev prve Jugoslovanske postaje sa krvodajalstvo. Novi plenum in odbor, pomlajen z mladino, bo prav gotovo lz-ajotnll te saloge ln poziva k sodelovanju vse. ki so voljni pomagati. jimi mnogoterimi zanj novimi problemi — družino pa že dodobra pozna, saj je preživel v njej že 13, 14 let; razumljivo je, da se preusmerijo otrokove razvojne težnje iz družine navzven; Če sedaj, v že tako omajanem položaju, oče in mati vztrajata na primitivnem utemeljevanju svoje veljave, češ saj sva roditelja in torej morava imeti »zadnjo bese»'o«, se pač zgodi, da prične otrok živeti mimo njiju. Pri graditvi avtoritativnih odnosov v družini se javlja še ena razpoka, ki jih lahkn razruši: napačno pojmovanje veljave. (Se nadaljuje.) Udeleženke tečaja za prosvetljevanje ženske mladine, ki ga je organiziralo društvo Rdečega križa v Dol. Toplicah in je trajal 2 meseca ali 70 ur, se toplo zahvaljujejo voditeljici tečaja, bolniški sestri Komplot Tereziji za njen trud in temeljita predavanja, kakor tudi tovarišicam iz Novega mesta, ki so jih v času tečaja večkrat obiskale ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * Občni zbor Nogometne podzveze Dolenjske Preteklo nedeljo so se v Novem mestu v sejni dvorani OLO, zbrali predstavniki vseh nogometnih klubov ln sekcij lz okraja, da prisostvujejo obračunu dela Nogometne podzveze Dolenjske. Razen delegatov klubov sta se občnega zbora udele. iila tudi predstavnika Nogometne zveze Slovenije — predsednik Lavrič in sekretar Der. nač ter sekretar ok-'..jnega odbora SZDL tov. Og ii. Poročilo o delu odbora podzveze je podal predsednik tov Vltkovič iz Črnomlja, nato pa se je razvila zelo živahna razprava. Podzveza je začela delati v zelo težkih pogojih lani avgusta, ko sta celjska ln ljub- ljanska podzveza Izločili iz svojih lig klube iz našega okraja. Zaradi finančnih težav vse naloge niso bile izpolnjene. Posebna težava so bila finančna sred. stva. ker podzveza ni prejela nobene dotacije od oblastnih organov, V razpravi smo slišali o številnih težavah, ki tarejo posamezne klube. Povsod so v dolgovih, zaradi pomanjkanja denarja ne morejo skrbeti za množičnost (draga oprema) in s tem se tudi kvaliteta ne dviga. Predstavnik NK Brežice je tožil, da povsod naletijo na gluha ušesa, ko prosijo za pomoč, žal pa je enak ali vsaj podoben položaj tudi v drugih kra- mm s a h m s PICEK PRIPRAVLJA PRESENEČENJE otrok. Kaj praviš na trditev, da fantje, ki se vrnejo iz vojske, nočejo več delati v mladinski organizaciji? Na to lahko odgovorim iz svoje lastne izkušnje. Ni dolgo tega, kar sem se vrnil domov, pa mi nikoli ni prišlo na misel, da ne bi več delal v mladinski organizaciji. Mogoče je kje tako, to pa zaradi tega, ker fantje, ki se vrnejo iz vojske, mislijo, da so preveč odrasli, da bi delali skupaj z mlajšo mladino. To je napačno mišljenje. Saj mladinska organizacija nudi toliko pestrosti, posebno za kmečkega mladinca, ki nima drugih možnosti udejstvovanja. In tvoje misli o seminarju? Odlično je bil pripravljen, samo potrebnih bi bilo še več takih seminarjev; zlasti predavanja so bila za nas nenavadno zanimiva. Sd. V Vidmu-Krškem imojo kopalnico Enoletna želja po koipalnlcl v starem delu mesta VJdem-Krško se je Izpolnila prebivalcem kakor tmii gospodinjskemu centru ln stanovanjski skupnosti. 23. marca popoldne so Izročili novo kopalnico v uporabo vsem prebivalcem. Ua so se >.11 • ■ ■ i: i za kopalnico, je razumljivo, kajti v Vidmu-Kr-ikem, to se pravi v starem delu mesta, Je samo ena nova zgradba, ki ima kopalnice. Poleg tega pa so uredili še nekaj kopalnic v starih zgradbah v zadnjih letih. Kopalnica Je zelo lično urejena In Ima štiri prhe ter eno kad. — Obratuje vsak torek, petek ln soboto od 9. do 19. ure. Ostale dni pa bo na razpolago šolski mladini in vajencem. Odrasli bodo sa usluge plačevali za prho 50, za kad pa 100 din, medtem ko bo šolska mladina prispevala 10 din. za vajence pa bo polovična cena. Kopalnica Je blizu tržnice, poleg zelenjavne trgovine. Prostor Je ve« obložen s ploščicami ln ogrevan c bojlerjl. Zelo uspešno dela tudi pralnica, ki Je pred meseci do'«/a nov p-1-ključek vode. Ker Je pranje zaradi boljše vode »olidnejse, Ima pralnica vedno več dela. Obratuje od (utra do večera. Pred kratkim so nabavUl »troj za kemično čiščenje oblek, kate-rega bodo v kratkem inonMTall. Ta »troj. ki Je stal I In pol milijone dinarjev, bo začel obratovati v kr.itkem. zredili bodo tudi 11-kalnlto uAan pjmar 282 točk itd. Te tri slcuptne so bile tueM denarno nagrajen« s po 6000. 3000 in 100B dinarjev. ROKOMET Neizkoriščeni tečaji PRESENEČENJE NA MIRNI Pod vodstvom republiškega sodnika Franca Moljka iz Črnomlja je bila v nedeljo odigrana prvenstvena rokometna tekma med TVD Partizanom Mirna proti TVD Partizanu Sevnica. Čeprav je mlrnska ekipa nastopila oslabljena, -aj je eden najboljših igralcev v oktaju, Muhvlč, nastopil kot vratar. Je zmaga Partizana z Mirne 18:10 povsem prepričljiva. Igra Je nvdu-sila vse gledalce, kajti igralci z Mirne so trenutno v najboljši formi. Za Mirno Je najbolje igral Zakrajšek z 8 goli ln Koza.nvnuk s 5 goli za Sevnico. S to zmago Je ekipa TVD Partizana z Mirne pripravila v i. kolu spomladanskega dela tekmovanj veliko presenečenje. DERBY V BREŽICAH Novomeški sodnik Ulja Klalč ni Imel težkega dela v zasavskem der-byju med TVD Partizanom Brezice ln RK Celulozo z Vidma-KrSkega. Rezultat tekme je bil 23:19. Igralci obeh ekip so Igrali zelo disciplinirano, posebno pa sta se Izkazala Celestln Vardljan od RK Celuloze ln Kneževič lz Brežic. Gledalcev je bilo preko 300. LESTVICA ROKOMETNE LIGE: Na občnih zborih društev Partizana je bila vedno omenjena kot največja ovira za dobro delo društev — pomanjkanje strokovnjakov — vodnikov in trenerjev. Zal moramo ugotoviti, da društva ne izkoristijo vseh možnosti, da bi dobila sposobne prednjake. Partizan Slovenije redno vsako leto rszipiše vrsto tečajev, vendar je odziv pri društvih navadno slab. Največkrat se posamezni društveni funkcionarji izgovarjajo s težavami okoli dopustov za tečajnike, kar pa vedno ni res. Večkrat se zgodi, da razpis za ta ali oni tečaj, ki ga pošlje okrajna zveza Partizan, obleži v predalu tistega, ki prejema pošto, ne da bi o razpisu tečaja seznanil vse Člane odbora ali ceilo sklical sejo. To so pomanjkljivosti, ki resno ovirajo delo. Tako je Partizan Slovenije v januarju in februarju organiziral več smučarskih tečajev (za teke, skoke in alpske discipline) toda odziv je bil slab. Isto velja za tečaj m vodnike v vaških društvih, za tečaj za vodje taborjenj, za tečaj za vodje orientacijskih pohodov in prav tako za tečaj za vodnike v društvih ob tovarnah. Razpis slednjega tečaja so do-hili tudi vsi večji delovni kolektivi v okraju, žal pa ni prišla niti ena prijava. Vse to kaže, da niso vzrok molka le dopusti za tečajnike, ampak, da se tisti, ki bi morali skrbeti za kadre, premalo potrudijo pri iskanju ustreznih ljudi za tečaje. V mesecu aprilu bo Partizan Slovenije spet priredil več tečajev, med njimi tudi za športne panoge kot so atletika, odbojka, rokomet in košarka. Za te panoge je v društvih Partizan veliko zanimanje, nimajo pa vodnikov, ki bi ekipe trenirali. Ti tečaji, ki bodo v Ljubljani (vse stroške plača Partizan Slovenije!), so zelo lepa priložnost, da naša društva dobijo vodnike v teh panogah. Tečaji bodo le dvodnevni, (ob sobotah in nedeljah) zato ne bo težav z dopusti. Za vodnike atletike bo tečaj že 9. in 10. aprila, za vodnike odbojke in rokometa Id. in 17. aprila in za vodnike košarke 23. in 24. aprila. Društva Partizan! Izkoristite ugodno priložnost! Belt Brežice Celuloza Sevnica Mirna KrmelJ Radeče 0 110:75 11 S 137:105 10 3 178:129 8 3 105:117 8 5 130:188 3 5 110:170 S 5 118:131 2 V nedeljo se srečajo: v Radečah TVD Partizan Radeče : TVD Partizan Mirna - ob 13. uri; v Krškem RK Celuloza : RK Belt Črnomelj - ob 15. url; v Sevnici TVD Partizan Sevnica : TVD Partizan Brežice - ob 10. uri. M-K Okrajno prvenstvo v krosu — 17. aprila Komisija za atletiko pri Okrajni zvezi Partizan je že razpisala okrajno prvenstvo v teku čez drn in s t m (krosu), ki bo v nedeljo 17. aprila ob 10. uri na Loki v Novem mestu. Tekmovanje bo ekipno in posamično, pri rezultatu ekip pa se bodo upoštevali rezultati treh najboljših tekmovalcev lz posameznega društva. Člani bodo tekmovala na 2000 m dolgi progi, mladinci na 1500 m, članice na 1000 m in mladinke na 600 m dolgi progi. Društva lahko prijavijo več tekmovalcev in tekmovalk v posamezni kategoriji (notne stroške plača OZ!), prijave pa se sprejemajo najkasneje do 13. aprila. Tekmovali so V Strati so bile v nedeljo 3. apr. tekme v namiznem tenisu. Pomerili so se pionirji - kar 13 jih Je bilo - TVD Partizana Straža. Najbolji! te bil Borut Lili, učenec 4. razreda osemletke, drugo In tretje mesto pa sta zasedla Marjan R*v-bsr ln Joto Pire Pazi: na cesti nisi sam! Po vsej Sloveniji se Je začela 3. aprila akcija aa nrejanje kolesarskega prometa. Kolesarska akcija je prva v skupini podobnih akcij zato, ker so zakrivili največ prometnih nezgod prav kolesarji. Namen akcije Je Izboljšati red In varnost na cestah ter zmanjšati itevllo prometnih nesreč, v katerih ■o soudeleženi kolesarji. Trajala bo 2 meseca. Lani Je bilo v Sloveniji 5300 prometnih nesreč, kj so terjale 250 mrtvih, okoli 4000 hudo poškodovanih ln več tisoč laže poškodovanih, Med temi Je bilo 60 mrtvih, nad 1000 hudo pofikodovanih ln Se več late poškodovanih kolesarjev. Od leta 1954 do 1960 je naraslo Itevllo motornih vosll v Sloveniji od 8000 na skoraj 60.000, razen tega kroti po nallh cestah med majem ln oktobrom se 310.000 vozil inozemskih turistov, nad pol milijona nallh kolesarjev, deset tisoče vprelnlh vozil in mnollce pelcev. Ves ta promet pa zahteva določen red In disciplino, ker bo le potem manj nesreč. V našem okraju Je bilo lani pri prometnih nesrečah mrtvih 6, huje poškodovanih 29 in laže poškodovanih 67 kolesarjev. V vseh teh primerih so zakrivili nesrečo kolesarji. Največ žrtev Je bilo zato, ker niso nakazovali smeri, ko so zavijali v levo; »ledi vožnja brez luči in odbojnega stekla, nesreče zaradi vinjenosti, vožnje vštric, vožnje z odprtim dežnikom v roki, vožnje neprikladnih predmetov Itd. Letos boste morda tudi vi Številka v statistiki prometnih nesreč pri TNZ! Lahko pa si pomagate. Udeležujte se predavanj o prometni varnosti, berite propagandni material, ki je tiskan nalašč za to akcijo, soiaanlte se s prometnimi predpisi In sploh storite vse, da boste tudi vi pameten In discipliniran korlstnlk cest. Med akcijo se bo zaostrovalo kaznovanje kršilcev prometne varnosti Ta strogoM tuHI po akni! ne bo popustila. SIcer pa Je vse to namenjeno le vaSI varnosti, čuvanju vašega Življenja! Obiskali smo Trebelno V pisarni krajevnega urada na Trebelnem je bilo še ob petih popoldne živahno. Ljudje so namreč prihajali po zdrav-ttvene izkaznice. Ker nisem dobil predsednika Zveze borcev, sem se pogovoril kar z njimi. Slo je za njihov krajevni praznik 12. april. 12. aprila 1942 je bila v tem okolišu prva večja borba z Italijani. Partizani so se spopadli z njimi pri Zgornjem Zabukov-ju. Pa pustimo, naj govore ljudje: — Ponoči je prišlo okoli 40 naših- Bili so zelo utrujeni. Za prenočišče so si izbrali pod pri Zgornjem Zabukovju. Verjetno NI nas treba preveč vlačit! po časopisih ... TREBELNO DANES •.. Kmetijska zadruga Trebelno je imela lani 00 milijonov dinarjev premeta; in je za 15 milijonov prekoračila postavljeni letni plan. Presegli so ga zato, ker so odkupili več živine in lesa, kot - je bilo predviden«). Ob koncu leta.so imeli 100 000 dinarjev -čistega dobička, na sklade pa so dali 800 tisoč dinarjev. Kmetje še bolj težko razumejo, da bi največ zaslužili s pitanjem živine, kot težko razumejo tisti, ki delajo plan kooperacij da v trebelnskih hribih nima smisla sejati italijanskih vrst pšenice. Plan pri pšenici letos kmetijska zadruga ni dosegla, pač pa je presegla ko-operacijskj plan sajenja krompirja in sicer za 200 odst. ljudi (danes 196). Lani je stekla bolje. Temelji novega gospo- Kmetje se počasi,' a vedno bolj Novoteksova predilnica, ki je darskega sistema slone na sa- navajalo na pitanje živine, sad-metiliškega javnega delavca dala kruh nadaljnjim 200 lju- mostojnosti podjetja, na občini jarstvo in pridelovanje krom-sirno zaprosili za odgovor na dem. V istem letu smo odprli kot osnovni družbeno gospodar- pirja, za kar je njihov svet še sodobno vinsko klet. Uspeš- siki enoti ter vsestranskem pod- na.iboli primeren, no delovanje in obstoj te kleti piranju pobud proizvajalcev in Zadružno dvorano je opremi-bomo lahko zagotovili le z ob- državljanov. Ti imajo vse mo- la in uredila kmetijska zadru- pa Je naše nekdo izdal ln tudi stražar je najbrž zaspal ■.. — Koliko je bdlo Italijanov? Oglasila se je kmečka mamica: — Vse zeleno. (Imeli so zelene uniforme.) Italijani so obkolili hišo lastnika poda in pod, zažgali hišo ter streljali. V hiši sta zgorela gospodar in njegova žena, ki sploh nista vedela za kal gre in da partizani prenočujejo na njihovem podu. Njun sin je imel srečo in se Je rešil. — Med borbo se je najbolje ln najdlje držal naš mitralje-zec, ki si je izbral zaklon za kupom gnoja. Po končani borbi je obležalo na bojišču 7 (nekateri so trdili 9) partizanov in 6 Italijanov. Ostalim partizanom se je posrečilo prebiti obroč. — Zjutraj so naše nametali na lojtrni voz kot polena, Italijane pa so položili na pleven-ce. da je bilo videti, kot da spijo. (Plevence so seveda pokradli po vasi.) Tudi naš je moral voziti. Iz njihovega pripovedovanja je bilo čutiti obtožbo nasilja, krivice, laži in vsega, kar je slabo in kar prinaša slabo. Predno sem se poslovil, je nekdo še dodal: Metličan o Metliki Franca Kobeta, direktorja STP Metlika, znanega sledeče vprašanje: — Tovariš Kobe, povejte nam kaj o svojem mestu, o tem, kaj je dobilo po vojni, kako se to novo belokranjskih vinogradov, žnostj odločiti neposredno pre- ga. Tu imajo razne sestanke. odraža na prebivalstvu in kako Baj bi se Metlika po želji Me-tličanov razvijala še naprej! — Predvojna Metlika je bila Danea pa so mnogi Be- ko raznih oblik delavskega in igre. predavanja in — televi- lofcranjci zaposleni v domaČi družbenega upravljanja, saj sta z'jski sprejemnik. Televizor je industriji in obrti Oboje bo to dva osnovna temelja novega last vseh množičnih organiza- fcreba razvijati še naprej. Iz- gospodarskega sistema. Opazil c;j. kupil pa jim ga je še bivši majhno obrtniško, uradniško in seljevanja v tujino, nekdaj sem, da je na tem pcdtročju, pn občinski ljudski odbor Mokro- kmečko mesto brez indiusdrije Razvoj je pričela doživljati sele po vojni. Leta 1956 je dobila prvo indusitrijo — -Beti-«, tako značilnega za ta predel, nj nas, posebno pri obrtnih podjet- nog. Mlado in staro ob večerih več. jih, premalo pobude. Delovni rado poseda pred njim. žal pa Mnogo skrbi bomo morali kolektivi, občina, dn zbor proiz- se kmetje še - vse premalo za- posvetiti razvoju manjših pod- ki je takrat zaposlila blizu 130 jetij, ki se še ne razvirjajo naj Nov ce iz Butoraja vajalcev bodo morali naj ti na- nimala za kmetijske oddaje, čine, da bi to odpravili. V or- pionirji in mladina osemletke gane delavskega upravljanja bo pripravljajo skupno z mladin- treba vključiti več mladiih, tre- sko organizacijo proslavo za zno mislečih ljudi, ki bodo krajevni praznik. Na njej bo- znali kar najbolj izkoristiti vse do nastopali z recitacijami, možnosti za razvoj ter ga sku- petjem in s kako sliko iz parti- Mladina Butoraja, Lahinje ln Zorenc je prejšnjo nedeljo veselo prihajala na Butoraj, kjer je bij sklican ustanovni občni zbor aktiva LMS. Aktiv se je zaradi nedelavnosti razšei že 1952 Ista in od takrat je mladina delala neorganizirano. Mladinci smo pomagali pri gradnji gasilskega doma itd. Kmalu pa srno začutili potrebo po aktivu, ki bi nas povezal v trdno celoto, da bi se lahko pokazali tudi navzven, ne samo na njivah. Želeli smo si večjega razmaha, iger, plesov, predavanj, tekmovanj in podobnih dejavnosti. Letos- v začetku januarja smo sestavili pripravljalni odbor za aktiv. Le-ta se je povezal z občinskim komitejem, kjer je dobij navodilo za delo. Člani odbora so govorili z vsakim posebej, mu razodeli namene organizacije in mu vzbudili veselje d0 dela. Uspeh je bil presenetljiv, udeležba na občnem zboru je bila skoraj 100%. Zbor je dobro uspel, izvolili smo upravni ln nadzorni odbor. Mladina je pokazala veliko vnemo do dela, kar je znak, da z dosedanjim stanjem ni bila zadovoljna. Sestavili smo si zahteven načrt dela, ki pa je Izvedljiv, če bo mladina delala « tako vnemo, kot jo je pokazala. Vsak mesec bomo priredili dvakrat ples. Med letom bomo organizirali štiri ekskurzije, več predavanj in prostih zabav. v načrtu imamo tudi športne dejavnosti, šahovski turnir, kolesarske dirke in ureditev odbojkarskega igrišča. Pridno že vadita igralska In pevska skupina. Kmalu bomo pričeli tudi delati pri izgradnji gasilskega doma. Tako bomo dobili potreben in zaželen prostor. V naših vaseh je KZ Črnomelj že pričela s škropljenjem sadnega drevja proti ameriškemu kaparju. Delo poteka z motorno škropilnico nemoteno. Kmetje so s škropljenjem zadovoljni, saj sa zavedajo njegove pomembnosti. Drevje je v prejšnjem letu rodilo bolj slabo, zaradi slane. V tem letu pričakujemo lep pridelek, a brez šali pospešiti ludli z uvajanjem nagrajevanja po učinku dela. Nedvomno je želja vseh Me-tličanov, naj bi se Metlika razvijala z enako hitrostjo, . da celo hitreje kot doslej. Tu pa nastada tudi vprašanje razvoja zanskega življenja. Proslava bo v Zgornjem Zabukovju, se pravi; na kraju, kjer se je odigral dogodek, zaradi katerega praznujejo 12. april kot svoj praznik. Mladinska organizacija bna mesta kot urbanistične celote, večkrat predavanja. Na njih se Lani smo v glavnem uredili seznanja mladina s sodobnim kanalizacijo, letos pa bo sko- kmetijstvom. Včasih priredijo zi Metliko stekla asfaltirana tudi Ples. J. P cesta. — Šele lani smo dobili__,- urbanistični načrt, ki je veljal m 2e sedaj so razprodana precej sredstev, še več pa jih vsa leZisca po hoteiih Kvar- bo terjalo izvaganje tega načr- nerske obale. Opatijsko podjetje ta. Razumevanje meščanov pa ^^^.S^&J^c' bo vsekakor potrebno, če bomo jami pogodbe za vso sezono. Nova hoteli urbanistični načrt ure- turistična sezona se bo začela v ..... , Opatiji 11. aprtla, ko bo prispelo sn:čiti. Met-lntko moramo ohra- sem prvih 130 turistov iz Zahodne niti kot starinsko mesto z vse-- Nemčdje. Nekaj dm kasneje pai- škropljenja bi bilo sadje nekva- mi njegovimi posebnostmi,obe- čakujejo nadaljnja 1200 gostov ta ... . _m .1 «i 1 _ 1", r,r ,. . Švice, Avstrije in Nemčaje. litetno. Škropilna akcija je na- nem pa skrbeti tudi za pravi- t 93 prva dvA agregata hi- letela tudi na kmete, ki z zatiranjem kaparja niso zadovoljni Razveseljivo je, da je takih nazadnjaških gospodarjev vedno manj tudi v naših vaseh. Kmetje so se močno oprijeli pogodbenega pitanja prašičev. Ta predel za sadjarstvo ln vinogradništvo nI primeren, pitanje pa je za kmete privlačen vir dohodkov. Nekateri spitajo že po deset ali več prašičev na leto. Vse odkupi KZ Črnomelj po primernih cenah. Pitanje prašičev je torej rešitev tukajšnjih kmetov. Ker so zaradi svinjske kuge sejmi v Novem mestu zaprti, se je število svinj pri nas občutno zmanjšalo, ker kmetje nabavljajo v gflavnem novomeške prašiče. Svinjaki so prazni in kmetje že komaj čakajo, da se odpro sejmi v Novem mestu, (kar se le r*i"J*orri fg Zgodilo! — 0*V uredništva*). L. 8. lan sodoben urbanistični razvoj * dr-oaieJctrarne Pemcčica, ki je em« Ko bomo uredili kopališče in sodoben hotel, bo lahko Metlika postala zaradi bližine Kolpe in vinogradniške okolice priljubljeno turistično mesto. največjih hidrooerrtral v hrdiro-energetskejn sistemu Gornja Zeta, sta začela obratovatu Naprave zanio sta Izdelali ctomafrH podjetji »Rade Končar« dat Litostroj. To cen t":::1, o . so začeli gra d:\tl pred sedmiimi leti. Toptiški volivci predlagajo ZA KRAJEVNI PRAZNIK TREBELNEGA ISKRENO ČESTITA VSEM KMETOVALCEM, DELAVCEM IN USLUŽBENCEM NA SVOJEM OBMOČJU, IN SE JIM SE NADALJE PRIPOROČA KMETIJSKA ZADRUGA TREBELNO 2. marca je bil zbor volivcev v Dol. Toplicah. Udeležba je bila še precel dobra, lahko P3 bi bila boljša. Občinski odbornik za Dol. Toplice je govoril o gospodarskem planu za leto 1%0, o socialnem zavarovanju kmetov in drugih komunalnih zadevah, ki volivce zanimajo. Po poročilu se je razvila živahna razprava, v katero so posegli skoraj vsi navzoči. Dali so več predlogov in nasvetov, na podlagi katerih so bili sprejeti sklepi, ki bodo predloženi občinskemu ljudskemu odboru v reševanje. Občinski proračun je bil soglasno ln brez vsake pripombe sprejet. Topliški volivci pa so izrazili željo, da bi začeli s pripravami za gradnjo nove šole, ki nai bi imela prostor tudi za otroški vrtec. Tega v Toplicah zelo pogrešamo, saj je vedno več mater zaposlenih-Nova šola naj bi bila hkrati spomenik osvobodilnemu boju; pod naeno streho naj bi d orno-val tudi partizanska muzej, v avli pa bi ImeUa svoj prostor spominska plošča z vklesanimi imeni padlih borcev. V Toplicah je stalni zdravnik nujno potreben, zato so volivci predlagali, naj bi kopališki zdravnik opravljal tudi ambulantno službo, dokler ne bo primernega stanovanja za novega zdravnika,, če se bo zanj pokazala potreba. Tudi lekarna bi bila nujno potrebna, vsaj lekarniška postaja, ki bi prodajala zdravila-rbce« receptov. Sprejet je bil tudi sklep, da naj občinski odbor izda potrebne ukrepe glede snage in čistoče v zdravilišču. Krajevni odbor pa bo uredil vprašanje pokopališča in novega daljnovoda v Obrhu. M0KR0N0ŠKI PORAVNALNI SVET SENOVŠKA OBRT V TEŽAVAH . Tam, pri novih blokih, so -is gpl udarci čevljarskega kladl-a spomnili, da se mi je razma-2 ckov na peti. Vstopil sem v J^ovsko čevljarstvo. V precej /^ačnorn prostoru sem nasad-JP le ugledal dva čevljarja ln Jllha potožil svoje gorje. To je pa naše delo. Kar .ni s čevljem, — me je pozval ^iovodj.a Ivan Ba.rbič-u**" Kaj sla kar wma? — sem 3U Pobaral. saroa sva, dela pa Je čez ^vo pOM?rjno v sezoni, — Je govoril pomočnik Ivan Hrib-*• Razpletel se je pogovor. Krpa-rijo nam še ncsljo j^Je. Nove čevlje naroči red-kdo pri n,:.lSi Tr.vK-.e so za-Li* z Industrijskimi čevlji. J^dje jih paje kupujejo. ^U*T To drži, nekdo pa moru Popravljati, — sem prista- ^."7 saj veva, i svojo mater, ki je vdova, je zijal nad clgankino bistroumnostjo in takoj verjel seveda tudi tisto o coprniji. Ciganka mu je dejala nato, da potrebuje 4000 dinarjev, da bo od hiše odgnala co-prnijo. Janez se je hitro zlagal, dn nima denarja. Ciganka je nato vzela - ŽENA IN 00M * SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA IN DOM * SODOBNO GOSPGDINJSTVO BOLNIK V HIŠI Krivulja obolenj se v zim-•kih mesecih strmo povzpne. Kako tudi ne: mrzlo, muhasto in mokro vreme s svojim epidemijami in prehladi morda prizadene tudi našo družino. Ce se je to zgodilo prvič, smo zgubili glavo in ne vemo kaj storiti. Morda smo tekli na vrat na nos k zdravniku — ali pa prav na to pozabili. Vendar moramo prav zdaj, ko je obležal član družine, ohraniti mirno kri in ravnati preudarno. Uredimo bolniku udobno, Čisto ležišče v prostoru, ki je najbolj oddaljen od hrupa in ropota. Ce bolnik želi, zatem-nimo sobo, če je le mogoče, jo tudi ogrevajmo. Ne silimo ga k jedi. Ce jo odklanja, ve-dimo, da je organizem ne prenese in bi mu — na silo použi-ta — lahko le škodila. Morda si poželi zdaj to zdaj ono. Čeprav bomo težko ustregle njegovi muhavosti, mu poskušajmo priskrbeti kar bi rad. Ne zamerimo mu, če do takrat, ko smo jed pripravili, le-te ne mara več. Med čakanjem se mu je morda stanje poslabšalo in jed zagabila-Zato ga ne pustimo dolgo čakati. Za nas, ki imamo polne roke dela, je četrt ure mnogo krajše kot zanj, ki čaka na postrežbo. Ne nos-mo mu vročih čajev ali drugih pijač — odvratne so mu, težko čaka, da &e shladijo. nepokre.en kot je, bi se zlahka opanl in polil posteljnino. Ne utrujajmo bolnika z gostobesednim govorjenjem, pomilovanjem in tarnanjem. V naši ljubeči postrežbi in spodbudnih besedah bo čutil mnogo več tolažbe kot v jokavem pomilovanju. »Pa je le fejst moj ata— se je pohvalil bolni fant sošolcu. »Le glej, da kmalu vstaneš, da me spet matiraš — mi je danes rekel. Najbrž tudi on misli, da bom kmalu zdrav,« je poln zaupanja ponovil, kar je rekel oče. In upravičeno je lahko bil vesel teh bodrilnih besed. Manjši otroci so med boleznijo zelo neradi sami. Četudi težko, si bo skrbna mati ne- ti) Dane« bo v CrnomUu razširjena seja občinskega komiteja ZKS. na kateri se booo pogovorili o letošnjem družbenem planu črnomaljske občine in o volitvah v osnovne organizacije ZKS. # V soboto popoldan je bila seja sekretariata okrajnega komiteja LMS Novo me-to. Obravnavali so občinske konference LMS in priprave na letošnje mladinske delovne brigade. Iz našega okraja bo odšla 1. aprila na gradnjo avtomobilske ces>te brigada »Janko Brdarič«. %\ Vidni u-Krškem pred sed-m i ml meseci ustanovljena Delavska univerza zelo lepo dela. V tem času je bilo ie 97 predavani lz različnih področij. Predavanja je obiskalo ie okoli devet tisoč poslušalcev. Razen tega delujeio Se večerna politična *ola s 45 slušatelji, tečaji za tuje jezike, večerna osemletka, večerna srednje tehnična sola itd. Lepe načrte pripravlja tudi za v prihoenje. # Občinski komite LMS v Žužemberka je sklenil letos organizirati seminar za vodutva vseh aktivov. Razen tega nameravajo ustanoviti še posebno delovno bngad0 študentov, ki bo pomagala pri domači gradnji vodovoda in ureditvi kopališča. £ V občini Vldem-Kriko je zelo živahno tuc*. delo pionirskih organizacij Z razširitvijo števila šolskih zadrug bo delo v pionirskih organizacijah še piodnejže. Za ekmovange mladih zadružnikov in pionirjev se 1« lz te občine prijavilo kar 12 pionirskih odredov, ki SO pripravili zelo lep« tekmovalne programe. Tamkajšnji pionirji aktivno delajo tudi v raznih društvih kot Partizan, plavalni klub »Celuloza«, kulurno-pro-svetna ci.-ultva in drugje- # V torek je bilo v dvorani Okrajnega »»voda za socialno zavarovanje v Novem mestu VII. rodno zasedanje skupi* nt-Okrajnega zavoda Med drugim io obravnavali delo samoupravnih organov v socialnem zavarovanju in zaključni račun Ok.ajnega z»vnda za minuli, leto. Več t,, n. , ; o /ali o Um V prihodnji številki nagega ted- kako uredba delo, da prebije čim več časa v otrokovi bližini. Res bo postavljen načrt dela na glavo, a koristila bo otroku, ki bo tako miroval v posteljici in se hitreje pozdravil. Ce v takih dneh prebira otroku knjige, plete ali šiva, tudi ta čas ne bo izgubljen, zamujeno pa bo nadoknadila v dneh. ko se bolniček svoje bolezni že ne bo več spominjal. Skoraj neizogibno je, da se otroci med boleznijo raz vadijo. Neodpustno pa je, če postanejo mali tirani. Ustrezimo jim torej le v tistih željah, ki koristijo njegovemu ozdravljenju in niso v škodo njegovemu zdravju in — zanačju. Bolnikom — tako odraslim kot malim — dovolimo le toliko obiskov, da ga ne utrudijo. Povišana temperatura, glavobol, slabo počutje so neredke posledice obiskov, ki niso bolnikom prizanašali z vznemirljivimi vestmi, utru-jajočim izpraševanjem in pomilovalnimi izjavami o tem, kakos slab je videti. Ravnajmo z bolnikom po nasvetu zdravnika. Se pravi, skrbimo za redno jemanje zdravil, za dieto, ponovne preglede, ne dovolimo mu vstati, preden tega ne odredi zdravnik ipd. Tako njemu kot sebi bomo s tem le koristili: hitreje bo ozdravel, nam pa bo odvzeta skrb in delo zanj, ki je bil v bolezni v vsem odvisen od nas. z. g. Tudi v Trebnjem smo proslavili 8. marec Tudi v Trebnjem so dostojno proslavili dan žena. 6. marca je bila akademija, katere so se udeležile trebanjske žene in člani Socialistične zveze. Navzoča je bila tudi ljudska poslanka inž. Vilma Plr-kovič, ki je v svojem govoru nakazala vrsto smernic za na- Izobraževanje žena V Dolenjskih Toplicah so zaključili tečaj, ki ga je organiziral Rdeči križ za zdravstveno prosvetljevanje žena. Tečaj je vodila upokojena bolniška sestra Komplotova, ki je v 70 urah predelala z 20 tečajnicami vso predpisano tvarino. Okoli 40 žena in deklet obiskuje gospodinjski tečaj, ki deluje vsak dan v štirih izmenah. daljnje delo v Društvu žena. Spored so Izvajali šolski otroci iz Dol. Nemške vasi in Trebnjega ob spremljavi domačega kvinteta. Lepa prireditev bo našim ženam spodbuda za nadaljnje uspešno udejstvova-nje v javnem življenju. Proslava dneva žena v Dol. Toplicah V nedeljo 6. marca je Socialistična zveza priredila v počastitev 50-letnice praznika dneva žena slavnostno akademijo v veliki dvorani prosvetnega društva. Spored so izvajali učenci osemletke, o pomenu praznika pa je govorila tovarišica Zagarjeva. Tudi v sosednji vasi Podturn so va-ščani priredili slavnostno akademijo in pogostitev žena. SE 0 OBČNEM ZBORU OKRAJNE ZVEZE TELESN0VZGGJN1H DRUŠTEV PARTIZAN Letošnji ziet bo velika politična manifestacija • Poročali smo ž o občnem zboru okrajne zveze Partizan Novo • Mesto, ki Je bil pred kratkim v Dolenjskih Toplicah. Takratno C poročilo dopolnjujemo z nekaterimi zanimivimi ugotovitvami ajp v razpravi ter s pomembnim govorom predsednika zletnega • odbora VII. zleta -Bratstva ln enotnosti- tov. Nlka Belopavlo-t) vlča o pripravah za zlet, o pomembnosti te politične ln te- • lesnokult me manifestacije ln o nalogah, ki čakajo partizan- • ska društva v obdobju priprav za zlet. PREPROSTO, PA UČINKOVITO Potem ko Je predsednik OLO tov. N. BelopevioviO pozdravil vse delegat« v imenu okrajnega ljudskega odbora, je poudaril, da m njegov namen razpravljati o po-ročalu o deJu okrajne zveze, ampak da bi se rad omejil le na vn. zlet »Bratstvo in enotnosti«, ki nas letos čeika. Najprej je poudaril ve. lik političen pomen tega zfleta: Na prvem mestu Je treba poudariti, da letoSnJi VII. zlet, ki bo Junija v Novem mestu, ni samo telesno vzgojna manifestacija, nt samo prireditev Partizana in športnih organizacij, ampak zelo pomembna politična manifestacija — manifestacija bratstva in enotnosti naših narodov, skovanega v času NOB. Političen pomen zleta Je predvsem v tem, ker bo tu sodelovala mladina iz najbolj znanih predelov v NOB, kjer so se ljudje pokarali kot čvrsti borci, pokazati s« enotnost ln tako Izbojevali to, kar danes Imamo. Zato tud» seda.i ne sme biti razlikovanja v narodnosti, kot ga ni bilo med nafto borbo. Zamisel tega zleta se je rodila prav v Lika, kjer so med NOB ustasl po-klaM največ srbski'.i prebivalcev. V odgovor na ta ded arij a ka so skušala zanetila razdor med prebivalstvom. Je l:*:-:a mladina sklenila prirejati zlet* »Bratstva in enotnosti«. • SPOMIN NA BRATSKO SODELOVANJE V NOB Nato Je tovariš Belopavlovič omenil, ča Je mladina našega okraja ime&a pred tremi leti, ko smo se rsv^lanat udeJteži-ll zteha »Bratstva in enotnosti« v Bihaću, lepo priložnost videti, koliko so Žrtvovali med NOB posamezni predeli Korduna, L/ke, in Bosen-ske Kr.-vJine. Ob poti v Bihač so leihko videli trajne spomenike Junaštva tamkajšnjega prebivalstva videli so lahko posledic- netenja »K 0 N U S« USNJARSKI KOMBINAT SLOVENSKE KONJICE USNJARNA, JERMENARNA, PiKERIJA, OBRAT UMETNEGA USNJA - KOMITA, OBRAT OPETNIC NUDIMO: podplatno garnituro kornere, speclal in ago, goveje bokse plastik ln prešane, Juneče bokse plastik ln prešane, konjske bokse plastik, telečje bokse plastik in klasične, podloga vegetabll in krom, goveji cepljenec krom, goveje tehnično usnje za zaščitna sredstva, mexiko okraj Ino, neknšplano kravtno, mastno kravlno naravno, črno ln rdečo, semikrom črn, dulboks, kačje usnje, govsjl huntlng v raznih pastelnih barvah, pogonsko jermenje vegetabll, krom, ultramlt; okroglo Jermenje, mlkalne valje, šivalno jermenje, udarne pete in razne druge usnjene utenzilije za teksulno industrijo, vse vrste tesnil - usnjenih; pikerjl transparent, krom ln vegetabll, transparent koluti in razne vrste utenzilij lz transparenta za tekstilno ln ostalo industrijo; umetno usnje -KONIT- v debelini od 1,5-5 mm za no-tranjke, opetnlce ln podplate za hišne čevlje, pluto v debelinah od 2-12 mm; opetnlce za čevljarsko Industrijo: moSke, ženske za 2 cm, 4 cm ln Sem pete, otroške opetnlce, opetnlce za callfornla obutev ln vse vrste drugih opetnlc, okvirce-kedre za pete, Oglejte si naše izdelke in zahtevajte ponudbe! ČEVLJARJI: Pri vaših stremljenjih za zadovoljitvijo potrošnikov Vam bo pomagala firma »Konus« z modnimi boksi in kvalitetnim podplatnlm usnjem, umetnim usnjem in opetnicami! PREDSTAVNIŠTVA IN PRODAJALNE »KONUS«, Beograd, Kneza Mihajlova 47, tel. 20-630, 20-296 »KONUS«, Ljubljana, Gosposvetska c. 2, tel. 23-337 »KONUS«, Zagreb, Bogišičeva 22-111, tel. 52-282 »KONUS«, Novi Sad, Ul. Narod, heroja 10, tel. 29-78 »KONUS«, Ptuj, Miklošičeva cesta 1, tel. 173 Dober podmladkar — dober šofer PodmladkarJi Avto moto društva so začeli po nekaterih krajih zelo resno delali, sicer pa bo vse, česar se bodo naučili, koristilo predvsem nJim saj se uče, kako se morajo obnašat« pešci,-kolesarji, vozniki, mopedisti ln vozniki ostalih motornih vozil, da ne pride do nesreč. SevuMkl podmladka rji so sprejeli tak program: spoznali bodo vse prometne predpise, sodelovali s kroži;: na šolah in imeli tam tudi predavanja. Izdelovali bodo prometne znake in še druge prometne makete, svoje znanje o Bogat načrt novomeškega AMD Na prvi seja novega upravnega odbora Avto moto društva Novo mesto, ki je bila 15 februarja, so sprejeli program dela. V tem letu bodo predvidoma oredili vadil išče (poligon), načrt zanj imajo že izdelan; opremili bodo kabinet, nakupili več šolskih pripomočkov, zgradili garažo za 10 avtomobilov An poslovne prostore- Leto« bodo nastavil) tudi stalne inštruktorje in organizirali šolanje, ki bo za nekatere celo obvezno. Z izvrševanjem gprograma bo precej dela. Odbora bo pri tem v pomoč več komisij. Ikl so (lih imenovali na prvi seji. Te so: šolska, gospodarska, komL^Ja za izgradnjo centra in vadlU-šča, športna in propagandna komisija ter ie šolski center in sekretariat. Za (predsednika AMD so Izvolili ljudskega poslanca Jurija Levičnlka, direktorja IMV Novo mesto. prometu bodo na križiščih praktično prelekusilJ, S p raKt| vari<-ko sprejeta, triko, kot so bili »preje-iti udeležen« iz našega okraja v Bihsču m Sisku. Vse priprave so to v u>ku. Gradimo zletni stadion, slačUntce, sanitarije in ostale pomožne objekte na Prvega marca letos smo dobili prvo neposredno avtobusno zvezo Novo mesto—Maribor. Odprlo jo je podjetje »Gorjanci* Iz Novega mesta. Proga poteka ob Krki, Savi, Savinji ln se ustavi ob Dravi. Dolga je 163 km ln ima 35 postaj. ODHOD Točno ob 5.30 je odpeljal izpred kavarne Metropol avtobus FAP S-16569 na prvo vožnjo po novi progi Novo mesto—Maribor. Nekaj minut kasneje Je šofer Štefan Galič v Mačkovcu pri ovinku, kjer je odcep na avto cesto, nenadoma zavrl. Zakaj? Na začetku križišča Je stal povprek ceste motor. Ko je motorist opazil proti njemu drveči avtobus, je obstal kot kura, ki čaka petelina. Vendar do nesreče nf prišlo, ker se je avtobus ustavil pol metra pred motoristom. PRVA VPRAŠANJA Ker so mi naši kmetje kljub vsemu najbolj simpatični, sem se najprej približal njima: — Očka in mamca, kam pa kam? — Domu. — Od kod pa sta? — Od Krškega. — Kje sta bila? — Pri ipicillstu. Na vrsto sta prišla šele pozno popoldne; ne vem kje sta prespala ln zdaj s« vračata, Z novo progo sta zadovoljna, ker bosta hitreje doma, kot bi bila sicer. V Kronovem smo imeli prvo postajo. Nobenega novega potnika. V avtobusu nas Je bilo razen šoferja In sprevodnika ie Ti 4 moški in 3 Ženske. Proga Je nova ln sc je ljudje Še niso privadili. Ogovoril sem nekatere. BIL SEM PRESENEČEN- — Ml ili' *em sesti na avtobus za Brežice, v Kostanjevici pa prestopiti za Krško. Ko sem zagledal ta avtobus sem bil zelo presenečen, hkrati Od Krke do Drave Z novim avtobusom GORJANCEV S-16569 do Maribora in nazaj — Ljudje o novi avtobusni progi pa vesel, ker mi ne bo treba čakati in presedati. Na poti je bil službeno, vendar ne potuje večkrat. PRVIČ V MARIBOR — Jaz potujem danes prvič v Maribor, — Je priznala potnica srednjih let, delavka ali kmetica. — Pa boste potem večkrat potovali s tem avtobusom? — Tega se ne vem. To bam zvedela ie danes. Več iz nje nisem mogel spraviti. NOVI POTNIKI Prvo novo potnico smo dobili v RImiu, a Je Izstopila že v Vldinu-Krškem. Tu so se poslovili še trije potniki. Med dtsetmi.tr.inim postankom smo pričakali Kostanjevičana. Vstopilo je nekaj novih potnikov. Oni, ki Je doma Iz Vldma-Krike-ga, vozi pa se v Sevnico, meni: — Z novo progo sem za dve uri na dobičku, ker odpelje vlak dve ari prej. Skoda, da nimajo tudi avtobusi mesečnih kart. Zaradi lega se bom ie vedno vozil največ z vlakom, z avtobusom pa le v Izjemnih primerih. Njegov znanec Je bil zelo navdu-ien nad novo progo: — Prišla mi bo zelo prav. Zdaj se peljem vpisat na Višjo t nično šolo v Maribor. Internata ne bomo lwl\, stanovanja verjetno tudi ne bom dobil, zato se bom prisiljen voziti na predavanja. Stroške bo plačalo podjetje. Tretji in četrti sta bila zakonca. Peljala sta se v Maribor, kjer Ima žena domače. Nad progo sta navdušena, okoristila pa se bosta z njo približno vsaka dva meseca. Potem je bi) tu ie nabavljač, ki je šel v Maribor nakupovat rezervne dele za avtomobile TAM. Ta bo progo največkrat uporabljal. Od Sevnice do Maribora Je vstopilo in Izstopilo ie nekaj ljudi. Razumljivo, nova proga, marsikdo je še ne pozna. Radeče, Zidani most. Rimske Toplice. Celje... Savinjska metropola, Celje belo ln veselo! Radovedno ogledujemo v kratkem postanku središče prostranega celjskega okraja, polno novih gradenj in modernih objektov. Spet hitimo naprej. Slovenska Bistrica in ie nekaj krajev ... In čez most — iofer Je zavrl, ugasnil motor, sprevodnik Zdravko OstroniČ Je odprl vrata In oh 9.50 smo izstopili v Mariboru. Okrog nas Je zašunic'o bučno življenje tega Industrijsko najrazvitejšega mesta v državi. Maribor, prestolnica itajerske dežele, mesto dveh novih visokih šol - ekonomske in tehnične — številnih to \ .irn. Drave z elektrarnami, vzpe-njače na Pohorju, z živahnim gospodarskim utripom, tako značilnim za zeleno pokrajino našega skrajnega ■cvcrovzFtoda. Cns nam ne dopušča, da bi o tem tu povedal raj več, Poudariti Je treba: prva neposredna zveza Dolenjske s Celjem (tega lahko dosežemo zdaj tudi z drugo novo progo GORJANCEV: Novo mesto-Mokronog-Sevnica-Celje) ln z Ma rlborom Je za novomeški okraj odlična pridobitev, za katero smo Av-toprometu In tuzemskl špediciji GORJANCI zares lahko hvaležni! POVRATLK Ko smo se čez itlrl ure In 10 minut vračali proti Novemu mestu, nas je bilo 15, od tega le trije stari zntn-cl: nabavljač, fitudent In jaz. Nabavljač je povedal, da je posel dobro opravil. Student se je vpisal in ae zadovoljen vračal domov. Bil je vesel še zaradi tega, ker je naredil sprejemni Izpit, ki je bil zelo strog. Dva njegova prijatelja sta padla, a tudi od ostalih jih polovico ni naredilo izpita, ZA REALISTE... Sedel sem k Mariborčanu, ki je zaposlen v Novem mestu. Takule je povedal: — Nova avtobusna zveza Je u nad J.2.0U) udeležencev v za-uki.uh rž—mm dnevih. Na posarnezti.n pediročjih že delujejo različne komisije, ka boao iikrbt-ie, ua se zitt čunboije pri-pnav.. Vso to pa bo premalo, če se v društvin na ziet ne booo pnpravljaai z vso lesnostjo. Vsi skupaj se m u ramo čutiti odgovorne za uspešno izvedbo zleta, tako našia društva kot oblastni organi ter poli-cifnc ln družbene organizacije. V razpravi je sedelova! tudi tajnik Partizana Sloveaiije tov. Tomaž Saviiik. Poudaiti )e, d« Je za nama uspešno leto, usipesno tudi zaradi viun.h uspehov na zvez_ nem zletu v Beogradu. Ti uspehi niso majhni, zato tudi nj na mestu pesimizem v zvez« s pripravami na zlet »Bratstva in enotnosti«, kt so ga Izrazili posamezni delegati. Poudaril pa Je, da Je treba vso skrb posvetsU izvajanju osnovnega programa Partizana Jugoslavu Je v naših društvih, kijub temu, da S3 bo delo društev usmertio v priprave za zlet. Z izvajanjem osnovnega programa se bo članstvo prav rako ip)r.piiav0!ii!o na zlet. Tov. Savnik Je načel tudi zelo aktualno vprašanje nagrajevanja del« m prizadevanj vodnikov, inštruktorjev in trenerjev v partizanskih društvih. V športnih organizacijah gredm že v drugo skrajnost saj tDm irenerji skoraj ne poznajo amaterizma. V Partizanu zato rnaraikdo izgubi voljo do deda, ker je delo več aH manj enako tako v športni kot v partizanski ongan.zaciji. v nagrajevanju pa je veliko razlikovanje. Tu nihče ne zahteva, da se uvede plačevanje prednjakov. toda treba Jim je dati priznanje, da bodo spoznali, da družba praviteio ocenjuje njihovo delo Takega priznanja v nekaterih krajih prednjak! ln vodniki se niso deležni. Tudi delegati iz društev so povedali več zanimivih ugotovitev. Tako se Sevničani pritožujejo, da ne dobijo skoraj nobene pomoči od politikih, družbenih in oblastnih forumov. Nekdo v Sevnic* Je celo izrazil, da je tetesna vzgoja »luksuz«. Taka mnenja so že zelo redka, vendar Jih sem pa tja še slišimo, izvirajo pa Ic nepoučeno« ti in odmiknjenosti od življenja. Ravno zlet bo lepa priložnost, da se vodstva partizanskih društev tesno povežejo s poli tečnimi in z oblastnimi cinltelJiL m da dobijo vso potrebno pomoč. Tudi na račun kampanjskega dela je bilo veliko itpravlčenih pripomb. r>iuš:va se resneje pripravljajo za tekmovenja in nasto. pe šele tik pred prireditvami, zato je Jasno, da se ne morejo pripraviti tako temeljito, kot bi se lahko. Tak način dela nima nobene koristi Tudn na pestrost in vsestrenest prj vadbi bo treba bolj paziti ker enoličnost odbija in krha nafte vrste. Poseben del razprave je bil posvečen problemu kadrov. Okralna zveza tečajev n: organizirala, ker Jih je zelo veliko pripravila republiška zveza Partizan. 2al je bila udeležb« tz nositi dVuatev precej pičla. Cut1 se potreb« po srednij. ioh t« tsiesno vzroJo. Taka šoia Je bi'a pred kratkim ust^. novi j etra v Mariboru mogoče* y&* z"13 dozoreli pogoj: za ustanov,tev take šole tudi v Novem mestu. Toliko o zelo živahni in plodovi-ti razpravi na občnem zboru okrajne zveze Partzan v Oolenl-sklh Topi'cah. prihodnjič pa S« o bogatem programu dela in koledarju tekmovanj. I_ Fr. Mlkec mm SITAR. s a h mm RADOVA- SKERLJ ALI NOVIC? Samo S« dva koia nas ločita od zaključka letošnjega posamičnega prvenstva Noveg« mest« v iahu. V vodstvu je še vedno Sitar, toda Skerlj in Radovanovič mu vztrajno sledita m Ka oitrožata Zelo zanimiv je letoa boj za mesta v sred.nl tabele. Fink Pen ko, Picek Kranjc in Bartolj imajo skoraj enake možnosti za plasman od četrtega do s. mesta V repu tabele Je položaj več ali manj Jasen Kita k m Avsec sta M najboljšem, težje pa bo licu Klevišarju In posebno Vanovlču ki Jim manjka Se po pol tečke ali celo ena to^ka. da ne svojih kategorij ..ednji:' ™ » * k*,u izgubijo SITAR R K K ULJ I to«k (1 odložena), nAiinvA^«lV.APO' ,2 Prek|nJenl), vi i i • ,n P°l (» Pre- kinjene). Fink S in poT Penko * °tn (2); piS:k 5 W Kranj« in. i"* iafke- B»rtolJ 5 točk (I), Kltak ln Av»«r 4 točke, Jenko 3 » Pol (D. Ilc j točke. KlevHar 2 ln pol (i), vanovi« i i„ pol. fm TOVARNA UMETNIH BRUSOV MARIBOR, Tržaška c. 60. tel. 20-58 proizvaja: umetne bruse t zaščitnim znakom »Swaty« znamke Rapld. Alumln In Diamond, na bazi keramične, bakelltne, ielakove ln ma-gnezitne vezi. Umetni brusi »o orodje, katerega ekonomičnost je odvisna od pravilne Izbire. ■ NOV BOMBAŽNI KOMBINAT bodo začeli ie letos graditi v Ob-rovru. Za začetna dela Je že odobrenih 2M) milijonov dinarjev in near predvsem l/ republiškega •»klada L H Hrvatske. S* TOV AH Nt) ŠPIRITA GRADE v vasi Draksenic v okraju Prijedor, skupim investicija bo stala okoli si milijonov dinarjev. Predvidoma bo letn» proizvodnja iHO.ooo bi surovcisa špirita, ki ga f>ef, Ema Butara in Vida Bra-jer pa sta uslužbenki. — Trikrat na teden smo imeli uradni dan; ker je naval Prevelik, ga imamo zdaj vsak dan. Ljudje prihajajo po dovoljenja, razna matična potrdila in še vrsto drugih potrdil. Povprečno 40 ljudem na dan Postrežemo. Krajevni urad obsega 34 va-*i» s tremi krajevnimi odbori. Lani smo dobili od občine J40.000 din za popravila potov. Ljudje krepko pomagajo pri kih. Kaj več vam bo povedal Predsednik KO Mirna peč Karel Galič, direktor Remonta. — Samo vesele reči pripovedujete, kaj res nimate nič težav? — sem vprašal. — Vojna evidenca nam pije Kri, — so dodale enoglasno. — Same ženske jo težko zmagujemo! TRIKRAT SMO OBRNILI VSAK DINAR Predsednik Galič, našel sem v pisarni Remonta, se je t&koj razgovorih — 140.000 din nam je odobrila občina lani za popravila vaških potov. 112.000 dinarjev smo že porabili. S tem smo plačali delovno silo za lomljenje kamna, pripravljenega imamo 200 ms, in za približno 10 km izkopa odvodnih jarkov. Ker so še pri teh delih ljud- je delali le za polovično ceno, smo naredili za več kot enkrat toliko, kot smo plačali. Tu smo prihranili torej več kot 100.000 dinarjev, nadaljnjih 100.000 pa bodo prebivalci prispevali pri razvozu in posipanju gramoza. Iz vsakega dinarja, ki smo ga dobili od občine, smo naredili 3 dinarje. Takoj, ko bomo z razvozom ln posipanjem gramoza gotovi, se bomo s prostovoljnim delom lotili letnega telovadišča pri šoli. TUDI SZDL POMAGA Tudi predsednik KO Socialistične zveze Viktor Pavlenč dela pri podjetju Remont. — .Socialistična zveza tesno sodeluje s krajevnim odborom pri prostovoljnih delih za po- pravilo vaških poti. Zadnje čase se močno zanimamo za šolsko vprašanje. Sedanje šolsko poslopje je premajhno. Prostor za gradnjo nove šole je bil določen že pred vojno. Vemo, da šole ne bo tako dolgo, dokler ne bomo pričeli sami. Na občnem zboru SZDL smo izvolili gradbeni odbor. Ta bo ugotovil, koliko bi lahko prispevali prebivalci sami. Nato bomo laže pričeli pri občini z akcijo za gradnjo, saj bomo imeli že nekaj v rokah Razmišljamo tudi o vodovodu, saj ima zbiralnik na Kar-teljevem, dovolj vode, cevi pa so položene že do Dolenje vasi. Le 2 km in pol cevi od tam preko železniške postaje do Mirne peči bo treba še položiti. Malo bomo še potrpeli, pa bo tudi to narejeno. Število Članov pa smo po občnem zboru povečali od 500 na 700 in še jih pridobivamo. 70°/<> volivcev je zdaj včlanjenih v SZDL. KINO PROJEKTOR Mladi učitelj Leopold Jovan je nabijal žogo s šolskimi otroci pri zadružnem domux — Lepo dvorano imamo, samo premalo je izkoriščena. Uspeli smo dobiti na posodo ozkotračni kinoprojektor od občinskega odbora SZDL. Sc raje bi svojega, zato zdaj na vse pretege razmišljamo, kako bi dobili sredstva zanj. Kar imamo kino predstave, je dvorana vedno polna, ljudje pi so zelo zadovoljni. M Jakopec Kratke iz Mokronoga SZDL — osnovna organizacija Mokronog — pripravlja program dela za leto 1960, k čemur bo pritegnila vse družbene organizacije in društva. Vključila se je v tekmovanje, ki ga je razpisal občinski odbor SZDL in se na to resno pripravlja. Za izvajanje svojega programa želi sodelovanja čim širšega kroga prebivalstva. Namen je lep, potrebno pa bo za to resno prizadevanje vseh odgovornih činitelj ev. Pustnega veselja tudi v Mokronogu letos ni manjkalo. Okoli 3. ure popoldne na pustni torek so nas obiskali Miren-čani s celo kolono pustnih šem na motornih vozilih. Trg je bil v nekaj minutah poln gledalcev. Kako tudi ne bi bil! Saj so nam kar na traktorju pripeljali vodovod, tovarna pa je bila namenjena menda Tre-banjcem. Vsemu temu direndaju so se pridružili še naši pionirji v zelo pestrih in izbranih maskah. Za te najmanjše je bilo posebno veselje v zadružnem domu, kjer je Društvo prijateljev mladine organiziralo rajanje za nje. Vrbopletarstvo v Mokronogu doživlja zadnje čase velike spremembe, ki obetajo pomemben razvoj tega obrata. Novo vodstvo se je lotilo najprej urejanja delavnic in sprejemanja novih delavcev. Do danes je že zaposlenih 34 de- Kovomešjka kronife M v ponedeljek zvečer je bila v DLP akademija v počastitev 8. marca - dneva žena. Prireditev je bila dobro obiskana, spored pester in lepo nastudiran. O enakopravnosti žena ln njihovem velikem deležu za zmago delovnih ljudi v svetu Je govoril prof. Milan Dodlč. Kazen drugih je sodeloval lUdi orkester DP Dušana Jereba Ped taktirko tovariša Sproca. Podobne akademije ln proslave so že Pred tem organizirali posamezni l*reni, po sporedu pa prtredui *«bavo za žene in Članstvo SZDL. a« Pusta smo v Novem mestu Praznovali kar teden dni. Na pust-"o soboto se Je začelo, v nedeljo J*'0aljevalo. v torek doseglo višek *jj sc naslednjo nedeljo končalo z prosko maškarado. Odraslih mask « bilo letos zelo malo po lokalih {•* te nič priđu), zato pa so bili ~°1J prizadevni otroci. V Soli so '■beli šolsko maškarado, na pustni torek so hodili po hišah in zndnio nMelio spet rajali v šoli na m«-•karadl Društva prijateljev mla-đlr>e. BrSHlnčanl so organtzlreli JPrevnd mask po mestu in pogreb Kl'renta, knr že nekaj let nismo doziveit. m Gripa tudi med Novomeftčanl Pridno razsaja. V Zdravstvenem d°mu noje bolniki kar na hod-nlku, ker v čakalnicah nt več prodora. Trije zdravniki pregledajo na dan okoli »00 Hudi v ambulanti. 2e*untl pa opravi v teh -pasjih dneh- okoli 25-30 obiskov na domu. ** Močan požar Je v ponedeljek zvečer mnoge Novomesćane spravu Pokonci, d« so skozi okna ln n" ttrus.ih opazovali sij ln pla-men. ki tta ta dvigala izza bolnišnico v Kandlil. Ogenj Je lr.bruh-£11 v skladišču pralnice peska V Kremenovi stavbi, na poti v Por-toval. Črpalke v začetku niso delovalo, K.isii,.) in VOiaka pa so si kljub temu požrtvovalno priznaval! zajeziti plamene. Vzrok po-la«"n še ni znan. ■ oibanje prebivalstva: rodili »ta Marija Nosan 1z Padcršlčeve 13 T dečka, in Marija Smollč ■ Krat- Umrla sta znana NovomeSčana Franc P en ca, upokojenec iz Gub-čeve ti, star co let, m Alojz Reltz, urarski mojster s Glavnega trga št. 19, star 73 let. Ponesrečil se Je Zdravko Budna, dijak lz KoStlalove 5, ki je pri telovadbi padel in si poškodoval levo nogo. Žabje krake so prodajali v ponedeljek na živilskem trgu. Okoli lonca c žabami se Je kmalu zbrala vrsta sladokuscev ln pokupila vse. kar Je možak ulovil po vaških mlakah. Skoda, da ni žabjih krakov večkrat dobiti, saj bi nam lahko, okusno pripravljeni, dobro nadomestili teletino. Prodajali so se regrat po 30 din merico, motovileč ln radi* prav tako po 30 din, šplnačo po 25-30 din merico, jajca po 14-13 din. orehe po 160 din firkl. Za krožnik kisle repe ali zelja so zahtevale ženske 30 din. za skodelico smetane (10-70 dtn, za lopek peterftJHa 10 din. za glavico česna tudi 10 din, za venec čebule 100 din, za Jabolka 90-80 din kilogram. Razen tega Je bilo dobiti *e rože, pletenina ln lončene Izdelke. k* P°tl l - deklico. Porok ni bilo PEKARNA Novo mesto obvešča vse potrošnike kruha, da bo prodajalna kruha na Glavnem trgu št. 10 zaradi čiščenja prostorov zaprta od 16. do vključno 24. marca 1960. V tem času al lahko po-troSntkl nabavijo kruh na Ljubljanski cesti, pri gimnaziji in v Kandlji. Poslovalnica v Kandijl bo v tem Časti poslovala non-stop. .Prosimo, da potrošniki vzamejo to začasno spremembo z razumevanjem na znanje. lavcev, sprejeli pa bi jih za planirano proizvodnjo še 50 ali več. Čuditi pa se moramo, da se je za delo prijavilo tako majhno število ljudi, ko vendar vemo, da je v območju kraja še dokaj razpoložljive delovne sile. Morda bi organizacija SZDL pomagala rešiti to vprašanje. Pa še to! Okrcg poslopja obrata je še polno ruševin, ki jih je treba odstraniti. To nalogo je prevzel krajevni odbor in upamo, da jo bo dosledno opravil. Krojaška delaunico Oblačila se je priključila ljubljanskemu podjetju -Elegant« in od ta- krat se je število delavcev dvignilo od 4 na 22. Delavnica izvršuje uslužnostna dela, predvsem pa se je usmerila na konfekcijo. Z veseljem ugotavljamo, da se je trgovina v Mokronogu razvila tako, da ne bo treba potrošnikom iz trga in zaledja mimo Mokronoga v drugo občino po nakupih. Zelo okusno opremljene poslovalnice za živila, železnino in manufakturo nudijo našim potrošnikom že domala vtie.artikle, po katerih je povpraševanje. Pa tudi postrežba je dokaj solidna. V. V. Iz Suhe krajine AVTOMOBILIZEM IN MOTO-RIZACIJA NAPREDUJETA Leta 1957 je bilo v žužem-berški občini le 12 motornih vozil, p© zadnji evidenci pa jih je ie kar 50. Leta 1557 bilo številčno stanje vozil po posameznih kategorijah tako: 2 kamiona, en osebni avtomobil, 7 motornih koles in 2 mopeda; sedaj pa imamo 4 kamiona, en gasilski avto, 18 osebnih avtomobilov, 15 motornih koles in 27 mopedov. ZBORI VOLIVCEV Prihodnje dni bodo v Žužemberk i občini zbori volivcev, na katerih bodo obravnavali predlog družbenega plana občine za leto 1960. Ko bo predlog obdelan na zborih volivcev^ bo predložen občinskemu ljudskemu odboru. ODKLONJENA GARANCIJA Občinski ljudski odbor Žužemberk je na 16. ločeni seji obeh zborov odklonil garancijo za obratni kredit Kmetijske zadruge Sela Sumberk. Ta za- druga Ima namreč premajhno octtupno zaledje, zato v razvoju zaostaja za ostalimi zadrugami. V letu 1959 sicer ni imela finančnega neuspeha, ven-oar dosega v primerjavi z ostalimi zadrugami zelo nizek promet na zaposlenega delavca ali uslužbenca; ima pa tudi nizko naložbo skladov. Medtem ko so v žužemberški zadrugi dosegli na zaposlenega več kot 14 milijonov prometa ln pri 6 odst. nižji marži kot na Sellh pri SurnJberku približno 342.000 dinarjev skladov na zaposlenega, so v zadrugi na Sellh Imeli le 6 milijonov prometa na zaposlenega ln le 140.000 din skladov. Z ozirom *">a majhen obseg zadruge na SeliK je finančni uspeh na zaposlenega kljub večji marži ve* kot enkrat manjši. Kmetijska zadruga na SeJih samo životari, zato naj se priključi žužemberčkl zadrugi kot sta že predlagala Okralna zadružna zveza Novo mesto in ObLO Žužemberk- M. 8. MARJANA NI VEČ Vsi, ki so poznali skromnega in priljubljenega mladinca MARJANA S AURA iz Roškega dola, so se zdrznili ob novici, da ga ne bo več med nas. Usoda ni pustila, da bi dočakal svojo devetnajsto pomlad, ampak ga je iztrgala prav na pragu njegovega samostojnega življenja. Ni dolgo tega, kar se je izučil in tako dosegel svoj življenjski namen. V mladinski organizaciji na Jesenicah se bo poznala velika vrzel. Mladinca, kakršen je bil Marjan, je težko nadomestiti. Z njim smo izgubili dobrega tovariša in ohranili ga bomo v trajnem spominu. Vedno nam je služil za vzor mladinca in komunista. Mladina ga je spremila na zadnji poli v torek popoldne in mu s pomladanskim cvetjem okrasila prerani grob. sd S sevniške police *° »a slovo le pozdrav letošnjega Puata: novomeške lama na zadnjem »obhoda« Na svoji zadnji seji sta sekretariat In kadrovska komisija občinskega komiteja ZK obravnavala nekatera važnejša kadrovska vprašanja. Težišče razprave je bilo na kadrih v kmetijstvu. Kaže, da ne moremo še v kratkem pričakovati občutnega izboljšanja kadrov-skostiokuvnih zasedb v tukajšnjih KZ, ki so takih izpopolnitev najbolj potrebna. Tudi kmetijsko gospodarstvo bo spričo odhoda obeh strokovnjukov prišlo v težak položaj. Upanje je, da bi lahko drblli 3 kmetijske tehnike od drugod. V petek zvečer je bilo v dvorani TVD Partizana uspelo predavanje o varnosti prometa. Predavanje je organizirala okrajna komi'i.m za varnost prometa Novo mesto v sode!o vanju s tukajšnjim AMD. Dvo-rana je bila nabito polna in, kar je bilo posebej ei>a/no: predavanja so se udeležili rwz-lični ljudje. Opaziti je bilo stare ženic«', mlade šolarje, šoferje, amaterje, vajence, inteligenco itd. To Je znak, da so taka prt davanja in taki filmi potrebni vsem ljudem in da najrazličnejše ljudi tudi zanimajo. Pretresljive številke o nesrečah v LHS ko prisotnim ostale živo v spominu ln bo verjetno marsikdo, ki je to predavanje poslušal, na cesti bolj pazil kot doslej. Občinski odbor RK je pretekli teden Imel svoj redni občni zbor. Ob poročilih, razpravi in sklepih lahko ugotovimo, tla bo dejavnost te človekoljubne organizacije še naprej usmerjena v pomoč vsem, ki so je potrebni. Po nekaj več kot enem mesecu se je v nedeljo oblikoval v Sevnici nov komite LM. Predsednlštvo je prevzel tov. Kozamernlk Boris, sekretarske pesle pa tov. Volčanšek Dragica, učiteljica. Novemu mladinskemu komiteju želimo obilo uspehov pri njegovem pe-b*rem delu in pri izvajanju sklepev konference. Na pu:Unl torek popoldne Je bU dom TVD Partizana nabito poln OtlO-;klh mask in otrok - opazovalcev. V dvorani sc je zbralo Okoli 300 cicibanov, pionirjev ln mladincev v maskah, ki so se dol-gt ure ir.nbuvaH, vrteli in občudo-vali. Kdor je videl ta direndaj, si Je poilhc'ii itj 1 1J1. da pustnega veselja v Sevnici se ne bo kmalu koMei Org.ml/.atorji zaslužijo vso pohvalo za velik trud. DPM Sevnica Je spet pripravilo scvnliikl mladeži lep popoldan. Zvečei se je pustovalo kar na večin kratlh. Tokrat »o -praznovali- starejši ln je bil spored seveda nekoliko drugačen. Mnsk tudi tokrat nI manjkalo, razdeljene pa so bile tudi lepe nagrade za nn|bi)l|fte. V gaKlKkem d'>mu so se prikazali vesoljski potniki, vražlčkl, Šerifi, posebno senzacijo pa Je vzbudil Faruk n haremom. Po zatilju v sredo dopoldne so ■evniške ln Imarske ceste zaživele V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, iu. marca - Viktor Petek, li, marca - Krištof Sobota, 12. marca - Gregor Nedelja, 13. marca - Kristina Ponedeljek, 14. marca - Matilda Torek, 15. marca - Klemen Sreda. 16. marca - Vellslav Česti k a Dragi mami ANI IVANUSlC IZ PRELOKE česUtajo k 50-letnlci mož in njenih 11 otrok, želeč Ji, da bi se mnogo let preživela v krogu svoje družine. Tratar Ana, bčl posestnika, Prelo je 10, p. Sentrupert, obžalujem m preklicujem vse, kar sem govorila o Jurgllč Ani, gospodinji lz Prelesja 21 p. Sentrupert, kot neresnično in se ji zahvaljujem, da je odstopila od nameravane zasebne tožbe. NOVOMEŠKO UČITELJIŠČE Nedelja. 13 marca ob 10 in 11: Staša Jellč -RDEČA KAPICA-. Dvorana bo kurjena. ČRNOMELJ: 10. m. ameriški barvni fim -Vojna in mir- - II. del. IL ln 12. III. Jugoslovanski film -Vlak brez voznega reda«, 18. HL angleški film -Ladja, ki Je umrla od sramu«. OOL. TOPLICE: 12. ln 13. in. jugoslovanski film -Aleksa Dun-dlč«. KOSTANJEVICA: 13. m. ameriSJđ film »Jenki na dvoru kralja Ar-turja, 16. lil. ameriški film -Mata Hart«. METLIKA: 12. ln 13. III. -Bele noči-. 16. III. ameriški film -Poročno kosilo«. MOKRONOG: 13. III. amer. barvni film -Belo pero«.. NOVO MESTO -KRKA«: Od 11. dO U. III. Italijanski barvni film -Rimske pripovedke«. Od 18. do 17. III. italijanski barvni film -Zemeljski raj«. SEMIČ: 13. III. franeosko-Spanskl barvni film -Mlin ljubezni«. SENOVO: 12. in 13. lil. jugoslovanski film -Viza zla«, 16. in 17. rn. nemški film -Lizi«. SEVNICA: 12.' in 13. m. italijanski film -Lahkoživec«. VIDEM-KRSKO : 12. in 13. m. sovjetski barvni film -Plamen nad stepo«. 18. in 17. III. angleški film -Oliver Twlst«. ŽUŽEMBERK: 13. III. franc. barvni film -Lucrezia Borgla«. Razpis Komi6ija za uslužbenske zadeve občinskega ljudskega odbora Brežice razpisuje na podlagi določb 33. in 164. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53-57) delovno mesto TAJNIKA OSNOVNE SOLE I. BRE2ICE Pogoj za sprejem v službo na razpisano delovno mesto je, da trna kandidat srednjo ali nižjo strokovno Izobrazbo ln potrebno prakso. Razpis bo zaključen po 18 dneh od dneva objave. Kandidati Be lahko priglašajo s pismenimi prošnjami do preteka zadnjega dneva trajanja razpisa. Prošnja se vloži pri občinskem ljudskem odboru Brežice. Prošnji je treba priložiti kratek življenjepis z opisom dosedanjega službovanja ln prakse ter dokazila o Šolski oziroma strokovni Izobrazbi. mm Prijatelj pokojnega urarja Alojza Reitza iz Novega mesta je namesto venca na pokojnikov grob podaril okrajnemu odboru Zveze slepih v Novem mestu 3000 dinarjev. Iskrena hvala I Vsem, ki so nam ob prerani smrti dragega moža, očeta in brata ANTONA KASTELICA iz Šentjurja Izrekli sožalje, mu darovali cvetje in ga spremili na zadnji pot), se lepo zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vaačanom, sindikalni podružnici in kolektivu internega oddelka Splošne bolnišnice v Novem mestu ter osebju delavske restavracije Novo mesto. Žena Marija, otroci Marija, Pepca, Fani, Slavka, Anica, Tončka, brata Janez ln Lojze z družinama, sestra Marija in ostalo sorodstvo. GIBAN3E P*E MAJHNO POSESTVO prodam: hišo z dvema gospodarskima poslopjema ln približno 2,25 ha zemlje. Jože Stravs, Cegelnlca 32 p. Dvor (215-60). UGODNO PRODAM italijansko Lambretto -140 k- in televizijski sprejemnik -Phillips«. Naslov v upravi lista. 214-60 PRODAM DVOSTANOVANJSKO Hiso z lepim vrtom pri kolodvoru v Novem mestu. Informacije pri Viktorju Kastellcu, Kaste! čeva 7. Novo mesto. PRODAM MLATILNICO -Zmaj 680«, skoraj novo, z dvojnim čiščenjem, motor Deutz 719 KS na vozičku, z vdelanim cirkularjem, ter motorno kolo -Ztlndapp- v odličnem stanju 200 ccm. Interesenti si lahko navedeno ogledajo vsak dan. Naslov v upravi Usta. 212-60 VESPO 185 ccm v dobrem stanju, prodam. Prečna st. 1 pri Novem mestu. FOTOAPARAT znamke -Agfa-Ka- rat« leica 1:2, z vgrajenim dalji-nomerom, nov foto povečevalee znamke -Krokus«, objektiv za povečevalee F-5 cm, uro za osvetljevanje, dobro ohranjeno spalnico iz trdega lesa, šivalni stroj, radijski aparat znamke -Orlon« in rabljeno žensko kolo prodam. Ogled fotoaparatov v foto delavnici Herclgonja Lujo, Ragovska cesta - Novo mesto v ponedeljek, torek," sredo ln četrtek. Obenem ogled ostalih predmetov na Cesti komandanta Staneta 8. POSESTVO 6 ha ZEMLJE z vinogradom, zidanico ln vsem inventarjem elektrika ln vodovod v hiši, blizu Šentjanža, prodam aH . zaradi bolezni zamenjam za enodružinsko hišo v prometnem kraju. Klemenčlft Joža, Cesnjlee 81 p. Šentjanž na Dolenjskem. PRODAM 4 STAVBNE PARCELE prt kandljskl postaji v Novem mestu. Naslov v upr. lista. 308-60 PRODAM DVOSTANOVANJSKO III90 s 3-4 ha rodne zemlje ln gospodarskim poslopjem poleg postaje in 4.000 kg sladkega sena. Klun, Blanca 18. ODDAM SOBO V NOVEM MESTU dvema podnajemnicama. Naslov v upravi lista. 313-60 TAKOJ SPREJMEM ŽENSKO za čuvanje otroka od 7. do 2. ure popoldne. Naslov v upravi lista. 216-60 NATAKARICO, POLKVALIFICIRA- NO aH kvalificirano sprejmemo takoj aH pozneje. Nudimo sobo. Naslov v upravi lista J17-80 KMETIJSKA SOLA GRM Novo mesto Ima na zalogi kvaliteten sadni material, ki ga namerava odprodatl. Interesenti naj poa-ljejo naročilnice v upravo oz. lahko takoj prevzamejo potrebni drevesni material. Cena za sadiko 200 din franko Orm. NOVO MESTO V zadnjih štirinajstih dneh je bilo rojenih 48 dečkov ln 36 deklic. Poročili so se: Jože Radešček, pismonoša, ln Martina Božič, hči kmeta, oba iz Orehovice. Franc Pavlenlč, čevljarski pomočnik iz Hrastja, in Jožefa Blatnik, llvilja lz Ledeča vasi. Franc Turk, zidar z Zajčjega vrha. in Magdalena Hočevar, hči smeta a Hudega. Albin Bobič, pismonoša z Vinjega vrha, in Marija Bobič, šivilja lz Cadraž. Matija Vidmar, delavec iz Kranja, in Marija Gredenc, hči kmetovalca lz Dolža. Jože Može, železničar lz Dol. Lakovnic, ln Terezija 2agar, hči kmeta iz Blrčne vasi. Janez Juršič. sin kmeta z Dolža, ln Frančiška Kirn, hči kmeta s Pangerč grma. Anton Deželan, sin kmeta lz Vel. Brusnic, ln Marija Gornik, hči kmeta lz Malih Brusnic. Ivan Vu-kovic, oficir JLA iz Bršljlna, in Milena Kambič, babica iz Ljubljane. Dragotin Brajdič, delavec, in Dora Brajdič, delavka, oba iz Srebrnič. Umrli so: Marija Zupančič, upokojenka iz Lokvic. stara 56 let. Alojz Spec, kmet iz Zabukovja, star 49 let. Franc Gačnik, kmet iz Broda, star 67 let. Ana Kokalj, užitkarica lz Vel. Bučne vasi, stara 84 let. Terezija Bohte, gospodinja iz Vlnje vasi,' stara 77 let. Anton Goršin, kmet s Potovrha, 6tar 87 let. BREZICE Rojstev izven bolnišnice v februarju ni bilo. Poročili so se: DERZlC Jože, zidar, pomočnik iz Bukoška 22, in KAVClC Frančiška, poljedelka lz Bukoška 55. VEGELJ Ivan, elek-trovarilec lz Krške vasi, sedaj v Kanadi, in ZORClC Jožefa, uslužbenka iz Bukoška 6. UmrU aoi VALENCAK Marija, invalid, upokoj. lz Brezina 70, stara 75 let, SAVNIK Franc, železni-čarski upokoj. iz Gornjega Lenarta 18, star B7 let. VOGRINC Ivan, kmetovalec iz Crnca 64, star 93 let. STOGER Friderik, osebni upokoj. lz Sentlenarta 113, ater 78 let. KRALJ Rozallja, osebna upokoj. lz Sentlenarta 65, stara 60 let. KRALJ Andrej, sodar. mojster lz Sentlenarta «8, star 72 let ČRNOMELJ V februarju Je bilo rojenih 5 deklic in trije dečki. Poročili so se: SuStaršič Franc, rudar iz Kanlžariee, ln Horvat Julij ana, natakarica lz Črnomlja. Po-lak Jožef, mizar iz Loke prt Črnomlju, in Grabrijan Amalija, delavka iz Dol Pake. GrdeJlč Marija, kmečka hči lz Doblič, ln Ma-lešič Alojzij, sin posestnika lz 2e-lebeja. Slmonlč Alojz, rudar, ln Petrtc Marija, delavka, oba lz Velike Lohinje. Cerar Stanko, atroj-nl ključavničar, ln GešelJ MUka, delavka, oba lz Doblič. Komarički Ivan, livar, ln Keber Štefanija, oba Iz Črnomlja. Stukelj Stanislav, ribič lz Pirana, ln Butala Marija, kmečka hči iz Mlhelja vasi. Umrli so: Stalcar Katarina, užitkarica lz Rodln, stara 82 let. Ag-nlč Ana, užitkarica lz Deslnca, stara 89 let. Belko Marija, posest-nica z Doblič. stara 78 let. Svajger Katarina, posestnlea z Vranovlč, atara 74 let, Sotllč Janez, kmet t Doblič, star SB. Bellčič Marko, otrok lz Črnomlja, sin uslužbenca, star 11 mesecev. Doltar Janez, upokojenec lz Črnomlja, star 83 let. V preteklih štirinajstih dneh so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Dragan lz Brezja - dečka, Marija Mllčinovič iz DraAičav -deklico, Naeta Podgoršek iz Vid-ma-Krškega - dečka, Štefka Kranjčlč lz Bršljlna - dečka, Frančiška Dim Is Gomile - dečka, Mihaela Samec s Draga - dečka, Martina Gregorič lz Bela cerkve - dečka, Cešek Marija 1« Bučko - deklico, Mira Povla lz Črnomlja - deklico, Jožefa Stopar lz Cer-načo vaat — dakitco, Amaliji Tome iz Praproč - dakltco, Jožefa Kova-člč lz Šmarja - dečka, Marjeta Klobučar la Vrtnih sel - dačka, Ivanka Hočevar lz SlepSeka - deklico, Olga Mlkae lz Bistrice - deklico, Anica Jesih z Belčjega vrha - deklico, Ivanka Per iz Vel. Poljan - dečka, Stanka Molek iz Metlike - dečka. Anica Kramarič lz Dol. Pake - dečka. Kristina Pavlin z Pake - dečka, Malči Zezdirc iz Podzemlja - dečka, Marija Hajdlnjak lz Mlake — dečka, Terezija 2ura lz Zagrada — dečka, Angela Radmlnlč iz Gor. Jesenic - deklico, Marija Testen lz Dol. Podboršta - deklico. Ju-•tlna Cenar iz Crmošnjic - dečka, Gizela Sočak lz Llvolda - dva dečka. Draga Gerzetlč lz Goleka - deklico, Marija Kocjan z Jerman vrha - deklico, Amalija Božič iz Stopič - deklico, Marija Konda s Starthovega vrha - dečka, Marica Mazure-k lz Jurovakega Broda - dečka, Fani Matko lz Mačkovca - dečka, Ana Anderlič lz Radne vasi- dečka, Albina Hočevar lz Stopnega - dečka, Marija Nemanič lz Božakovega - dečka* Marija Zagore iz Cerovega loga -deklico, Jožefa Klemenčič lz Malega Urasevrga - dekiico, Marija Gazvoda iz Vel. Brusnic - dečka, Marija Kolenc lz Mirne - deklico. Marica Radkaj lz Novakov - deklico, Marija Uhan iz Rodln — deklico, Helena Blatnik iz Prevol - dečka, Francka Jakše iz Jurke vasi - dečka, Julka Kuljaj lz Gaber; a - dečka, Marija Ilenič lz Zorencev - dečka, Marija Kranjčlč iz Karteljevega - deklico, Štefka Lozai iz Rotanca - dečka. Marija Plantan lz Vel. Cerovca - dečka, Alojzija Komljanec iz Zabor-Sta - dečka, Jožefa Mužar iz Ra-dovičev - deklico, Matilda Gruden iz Srednje vasi - dečka, Marija Božič iz Zaioke - deklico« Ivanka Loparec lz Črnomlja - deklico, Anica Mede iz Jurke vasi -dečka, Marija Fabjan lz Prevol — dečka ln deklico, Antonija Longar lz Žužemberka - dečka, Zinka Rumpret lz Šentjerneja - dečka, Draga Voljč lz Slovenske vasi — dečka. Štefka Spehar z Brega - dečka« Nežka Macele iz GribelJ - deklico, Rozallja Zlbert lz Rovlšča - deklico. Jožefa Papež iz Potiskavca - dečka in deklico, Antonija Bukovec iz Vel. Podljubna - deklico« Alojzija Camlah iz Sevnica - dečka, Anica Kiemenčič lz Bereče vasi - dečka. Marija 2arn lz Kal-ce-Nakla - dečka, Amalija Ga« tperslč a Sel - dečka, Pavla Gačnik lz Mirne - dekUco, Danica Jaksa lz Salke vaal - deklico« Marija Kalčič lz Ljubljane - dečka, Marija Suban lz Gruče — dečka. Marija Povhe iz Vldma-Krške-ga — dečka, Stanka Bohte lz Metlike - deklico, Marija Golob Is Bučne vasi - dečka. Ana Pire is Dol. Vrhpolja - deklico, Marija Senlčar lz Smolenje vasi - deklico« Marija 2unič iz Vidin - dečka« Marija Rezelj lz Hmeljčtča - dečka, Rozallja KebeU lz Karteljevega - dečka in Marija Olovec lz Ošter-ca - dečka. KRON IKAC D N ESRfcC V preteklih štirinajstih dneh so se ponesrečili ln Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marijo Jerman, hčerka posestnika lz Ostrož-nlka, je pohodila krava ln JI poškodovala desno nogo. Ignac Er-šte,' Železniški delavec lz Dol. Nemške vasi, Je padel % drevesa ln si poškodoval hrbtenico. Stana Urek, lofer z Drečjega vrha, si j« pri avtomobilski nesreči poškodoval desno roko ln glavo. Franca Suštarslču, rudarju lz Kanlžariee« Je na levo nogo padel kramp. Alojz ZakraJSek, delavec z Vrha nad Mokronogom, Je padel a kolesa ln al poškodoval glavo. Slavko Zupančič, zidarski vajenec lz LJubljane, b1 je a »ekiro poškodoval desno nogo Marija Lukek, žena uslužbenca iz Brinja, al je na kolovratu poškodovala prste desna roke. Jožeta Malerlča, alna posestnika lz Cvlšlerjev, Je v Kočevju na cesti nekdo zabodel z nožem v trebuh. Nevenka Darovec, hči posestnika lz Straže, al je z vročim mlekom oparila trebuh ln nogi. Alojzu GrubarJu, nočnemu čuvaju lz Šentjerneja, so na desno nogo podla železna vrata. V Belgiji je umrl rojak Anton Globcvnik Naš rojak, doma izOrmovelj pri Skocjanu, je nenadoma v tujini umrl. Odselil se je it leta 1928 in se zaposlil v Belgiji kot rudar. Težko je delal in si služil vsakdanji kruh. Pokojni Globevnik jt bil kmečki sin, ki je moral v tujino za kruhom, ker mu takratna družbena ureditev ni mogla nudili zaslužka doma. V belgijskih rudnikih si je na- spet v sredo popoldne. Z velikimi ceremonijami ao pogrebci Puata (In x nJim vred tudi -mačka«) pokopavali celo popoldne. En del pogrebcev se Je predstavil na klasičen način z nosili ln peS. drugI del pa *e Je pojavil z motornimi vozili. Končno Je pustna »ema našla svoj mir na grmadi na križišču v Šmarju, rrizadevni organizatori! ln izvajalci pa so se počasi razšli domov na (kot je rekel eden od njih) -Jezlkovo župco«... -OBJ radi. 2ivo se je zanimal za razvoj in napredek domovine kopal bolezen, ki ga je končno in je po vojni tudi nekajkrat uflonobtla. obiskal domač« kraje in suo^- Kot zavednega in poštenega ce. Slovenca so ga poznali mnogi Njegovi družini izrekamo izseljenci in vsi so ga imeli iskreno soialje! -bil. Nenadoma na* je zapuetil sredi neumornega dela naš dragi tovariš MARJAN ŠAUER član delovnega kolektiva Kurilnice Jesenice in LMS Dobrega člana kolektiva in dragega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv podjetja Kurilnice Jesenice — Aktiv LMS Kurilnice Jesenice — Občinski komite LMS Jesenice — Okrajni komite LMS Kranj - Okrajni komite LMS Novo mesto. rivnobt (Nadaljevanje in konec) 5. aprila 1943, dvanajst minut po polnoči, je ujel kontrolni stolp Beni-na radijske signale z ~Lady~. Poročnik Hatton je zahteval položaj svojega letala, ker je letalo, ko se je približevalo afriški obali v višini Benghazija, zašlo v gostih oblakih. Kontrolni stolp je dal zahtevane podatke in radiotelegrafist na »Lad:/*-je potrdil sprejem. Letalo se ni več vrnilo ne oglasilo. Skratka, izginilo je. Vsi so domnevali, da je strmoglavilo v Mediteran in svojci pogrešane posadke so čez nekaj dni prejeli telegram — -Izgubljen v akciji,-To je bilo vse... In sedaj je na mah postalo jasno, da posadka In letalo nista utonila. Komisija je po ogledu mesta in razbitin, po podatkih iz VVashingtona ter po poročilu in najdbah odprave, ki je raziskala okolico letala, ugotovila naslednja žalostna dejstva: Letalo je pod vodstvom poročnika Hattona priletelo pozno marca 1943 iz Morrison Air Base (Florida) v Severno Afriko in bilo dodeljeno 376 bombarderski skupini, ki je imela bazo v Soluchu — letališče ob Sredozemski obali južno od Benghazija. 4. aprila je bila posadka *»Lady be good« (štirje poročniki in pet narednikov) določena za svoj prvi bojni polet. Napasti bi morali letališča v bližini Neaplja. Let v eno smer je znašal 750 milj proti severu. Ob 13. uri in 30 minut je vzletelo petindvajset -Liberatoriev*. Po načrtu je bil predviden napad na tarčo ob mraku, letala pa naj bi se vrnila v bazo od 24. uri. Cilj je doseglo samo enajst letal, kajti prečesto se je dogajalo, da se je pri takih krdelnih poletih vedno moralo nekaj letal vrniti zaradi okvar na motorjih, ki jih je povzročil pesek pri startu. Ob are 24. uri so bila vsa letala spet srečno v bazi — razen -Lady b good-. 12 minut po polnoči 5. aprila je sledil že omenjeni razgovor po radiu. Obalo so prikrivali t~žki oblaki in Hatton je v zmedi, ki je značilna za začetnika, pričel dvomiti v navi-gatorjeve račune. Obenem so stali kazalci, ki so kazali gorivo, sumljivo nizko. Hatton se je bal, da bo zašel preveč proti zahodu. Zato je zahteval od Benine, naj mu izmeri položaj. V stolpu so vedeli, da letalo prihaja s severa, z morja. Po položaju antene so ugotovili smer, iz katere je letalo prihajalo — 330 stopinj — torej se je letalo približevalo bazi v pravi smeri. Kontrolor leta je svetoval >*Lady*', naj obdrži svojo smer, in bo tako prispela točno v bazo. To Je bila usodna napaka in je povzročila smrt devetih ljudi, ki so polni zahtevalo svoj položaj, ko Je bilo že nad Libijsko puščavo. Ko je osebje iz kontrolnega stolpa obračalo vrtljivo anteno, da bi jasneje ujelo signale z -Lady«. so ti zveneli enako, kot če bi letalo prihajalo iz smeri 330 stopinj, od koder so ca pričakovali, ali iz smeri 150 stopinj, ki je vodila -Lady- naravnost v srce puščave. Danes, v dobi elektronike, se nam zdi taka zmota nemogoča, vendar moramo pomisliti na to. da aparatura D/F Loran sistema iz leta 1943 ni bila tako občutljiva, kot so njeni moderni nasledniki. In kdaj je poročnik Hatton spoznal, da je njihov položaj brezupen in ukazal svoji posndki naj izskoči? To bi bilo težko odgovoriti. Po razbitinah je bilo mogoče soditi, da že trije motorji niso več delovali. Posadka se je v trdni veri, da leti nekje nad morjem, odločila, da izskoči. Toda pomislite, kako so vsi debelo pogledali, ko so namesto v vodo padli na suha peščena tla! Ker v letalu ni bilo padal, je začela raziskovalna ekipa z delom od letala proti severu. Približno 9 milj v smeri proti obali so naleteli na prve sledove posadke. V plitvi depresiji je verjetno srečno pristala vsa posadka. Prav verjetno je, da so fantje še kar upoštevali nasvete, pridobljene med mnogimi vajami. Ker so najbrž padli dokaj narazen, so si signalizirali s streli v zrak. Na to strahu, nestrpnosti in pričakovanja leteli v svojem letalu že daleč nad Libijsko puščavo v dobri veri, da lete nad Mediteranom. Kako je bilo mogoče, da se je to zgodilo? Kje je vzrok, kdo je kriv? Edini logični odgovor, ki se kar sam vsiljuje je ta: letalo je v oblačni noči preletelo svojo bazo in kaže prazen saržer pištole kal. 0.3, ki ga je našel eden izmed raziskovalne ekipe 12 milj od letala. Ob prvi jutranji svetlobi so morali spoznati peščeno ravan, ki jih je obdajala, in zasumiti, da pravo morje in rešitev ležita proti severu. Toda o razdalji, ki jih loči od obale, niso imeli jasnega pojma. Prav verjetno je, da so potovali ponoči, podnevi pa so se skrivali pod svilenimi kupolami svojih padal, ki naj bi jih zaščitila pred pekočim nubijskim soncem. Da bi označili svojo pot morebitnim iskalcem iz Solucha. so puščali za seboj razna improvizirana znamenja v obliki puščice, sestavljeno iz treh letalskih škornjev, ki je kazalo proti severu. Po milji in pol so našli pištolo kal. 0.3, zataknjeno v skalnato razpoko. Tako so iskalci sledili izginuli devetorici od znamenja do znamenja. Hattanovi ljudje so puščali za sabo dele letalskih oblek, čevlje in razne predmete. Na nekem mestu so našli snop zvezanih vrvic padala kot dodatno znamenje. Iskalci, šestnajst let pozneje, so dobro vedeli, da ni bilo prav nobenega upanja, da bi teh devet mož preživelo ln se rešilo. Saj je popolnoma nemogoče priti iz te pozabljene in razbeljene pustinje brez hrane, zlasti pa brez vode. Toda leta 1943 je upanje na rešitev verjetno spodbujalo teh devet mož, da so se borili do kraja; bili so prepričani, da niso več daleč od morja. Sled je vodila h koncu in kot poslednje znamenje so našli padalo na resnično žalostnem kraju — na obali peščenega morja Calanscio. Njegove peščine so precej podobne onim na obali Sredozemlia in prav lahko si je predstavljati devet na smrt izmučenih ln opečenih mož, ko tavajo preko velike sipine v krčevitem upanju, da je zadnja in da bodo za njo zagledali morje. In ko se z muko povzpno na vrh zagledajo sret novo sipino.;; Nekaj je gotovo: če so zašli v peščeno morje, jih je požrlo. Feš — kot pravijo Arabci drobnemu rumenemu pesku — je pokril mesta civilizacije in na tisoče vojakov skozi stoletja. V letu 1943 pa je zahteval prve ameriške vojake — letalce. Daleč v osrčju Libijske puščave pa jim že šestnajst let stoji skrivnostni nagrobni spomenik, njihovo lastno razbito letalo, okrog katerega je v hladni puščavski noči mogoče slišati cvileče in škripajoče glasove, ko se ta kup železja ln aluminija prične krčiti po razbeljenem dnevu. (Po reviji: Flying review, jan. 1930, priredil: TONE FURLAN) ...... ti»iiiiiiiiMiiiitiiniiu"'iiiiiiuimMiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiitriiiiiiiiiMtiiiii(Hl Na anketo: 974 odgovorov Razpisana nagradna anketa nam je prinesla kopico zelo dragocenih na« veto v, kritičnih opomb ln pobud, ki jih bomo v prihodnjih tednih preštudirali ln izluščili lz njih najvažnejše napotke za izboljšanje vsebine našega tednika. Vsem tovarišem in tovarišicam, ki so na anketo odgovorih, se za pomoč toplo zahvaljujemo! Ko bo anketno gradivo študijsko obdelano, bomo o njem obširneje poročali, danes pa objavljamo Izid žrebanja, ki smo ga razpisali v slavnostni številki našega časnika 17. februarja letos. Izmed 974 odgovorov je komisija naših novomeških naročnikov (sestavljali so jo Elka PoČrvlna, Alojz KegloviČ in Ema Zupane) izžrebala 20 nagrad: I. nagrado — 10.000 din prejme Anica Fink, Pod-bosta 27, p. Dol. Toplice; 2. nagrado — 5000 din dobi Vida Vrščaj, Dol. Nemška vas 4, p. Trebnje; 3. nagrado — 2000 din dobi Franc Mavric, Brezovica 29, p. Smarjeta. SEDEM LEPIH KNJIŽNIH DARIL dobijo: 4. Ješ Matiček, LJubljana, Velikovška 3; 5. Kocjan Frane, Brezovica 24, p. Mirna na Dol.; 6. Vodlan Ivan, Jelenk 1, p. Trojane; 7. Anica Crnlč, Ljubljanska 5, Novo mesto; 8. Sotošek Alojz, Senovo št. 27; 9. Krno Marička, Gorenja vas, p. Smarjeta; 10. Mali Marija, Otočec ob Krki štev. 37. POLLETNO NAROČNINO ZA DOLENJSKI LIST smo vknjižili v dobro naslednjim desetim Izžrebancem: II. Slavka Kersnik, Dol. Toplice 15; 12. Hercog Peter, Dolenja vas 12, p. Čatež pri Veliki Loki; 13. Vranešič Jože, Tribuče 54, p. Črnomelj; 14. Krli Jožefa, Ložec 4, p. Osil-nica; 15. Gaiplr Leopold, Orehovec 18, p. Kostanjevica na Krki; 16. Ambrožlč Peter, CrnomslJ, Kolodvorska 17; 17. Bogolln Albin. Koprivnica 35 pvt Brestanici; 18. Deželak Marija, Poljaka pot 18, p. Sevrtca; 19. VerščaJ Albin, Ratež 16, p. Brusnice pri Novem n*stu; 20. Gale Edvard, osnovna šola Šmartno pri Litiji. Denarne ln knjižne nagrade smo medtem poslali vsem Izžrebancem po pošti. Toplice - naše bogastvo v Jugoslaviji imamo nekaj stotin toplih mineralnih vod (slatin) in toplic, natančneje preiskanih je pa le malo. To ve]'- zlasti za plinaste in radioaktivne izvire, ki Jih je treba začeti izkoriščati v zdravstvene pa tudi v gospodarske namene. Zato bodo začeli naši balneološki (topliški) inštituti temeljito proučevati vse Izvire slatinske in tople vode. Po sodbi medicinskih strokovnia-kov bi bilo izkoriščanje novih termalnih izvirov velikega pomena za množično zdravljenje zelo razširjenih bolezni kot so •evmatlzem, išijas, kronična obolenja prebavil pa bolezni srca in živčevja. Uspešno b! lahko izkoriščali tople vrelce tUdI v kmetijstvu. največja gasilska ' lestev V Nemčiji so konstruirali 68 metrov dolgo gasilsko lestev. Lestev se lahko sklopi in jo pelje navadni gasilski avto. Ko jo raztegnejo, seže do vrha 20-nndstropnega nebotičnika. hudourniki na morskem dnu Meritve In opazovanja na neki ameriški oceanografski ladji 00 odkrila kaj nenavadno stvar: na dnu nekaterih delov Atlantskega oceana teko pravi hudourniki blata In naplavin. Ti potoki Imajo hitrost tudi do 80 kilometrov na uro. »lenin« ze redno vozi Prvi sovjetski ledolomilec na atomski pogon »Lenin« je uspešno opravil več poskusnih v o- Devet do dvanajst tisoč mrtvih ženj in so ga zdaj izročili redni praktični uporabi. Ta ledolomilec lahko brez vsake težave, ne da bi posebno zmanjšal hitrost razbija 2 do 2 in pol metra debel led. v morju bree leda ali le s tankim ledom vozi l8 morskih milj na uro. za kruhom: juha Kako naj si zamislimo našo hrano brez kruha? In naša kosila bretd juhe? Saj nam je juha positala skoraj tako kot kruh Juha je osnova človekove prehrane. Je zdrava, ker poživlja in pospešuje prebavo. Ni nevarna za »reditev«, zlasti ne najboljša: »zlata« goveja juha. »Le tako poroči, ki kuha dobre juhe«, pravi stari francoski pregovor. Število raznih Juh je kar neverjetno. Sef kuhinje v sodobni ugledni restavraciji mora znati pripraviti vsaj 100 različ- nih juh. Francoski kuhar Ca-reme (v začetku 19. stoletja) je veljal za naivečjega mojstra; znal je pripraviti 500 juh. Daleč ga je presekal pred nekaj leti umrli Francoz Cournonskv, »knez sladokuscev« — Imel Je za juhe 3000 receptov! molk je zdravje Molk ni le zlato, kot pravi povsod po svetu pregovor, temveč je tudi zdravje. Tako trdi glavni zdravnik prometnih zvez v Londonu, dr. Norman-Ugotovljeno je namreč, da Lon-dončani precej porediko zbolijo za boleznimi, ki se prenašajo preko dihal, to pa zato, ker -o bolj molčeči kot zgovorni- Med vožnjo z javnimi prometnimi sredstvi, kjer je vedno huda gneča, običajno bero knjige aH časopise. V gneči pa je nalveč-ia nevarnost za tiste vrste nalezljivih bolezni, ki se širijo preko dihal. Prvo potovanje v inozemstvo v Agadiru Medtem Je naposled prišla tudi Remza Rldjal. 8 soprogom, ki je prav tako uslužbenec, sta nosila mreže, polne živil. Po delu v telefonski centrali jo namreč čakajo Še gospodinjski opravki. »Kaj vas Je dovedlo do tega. da ate pričeli kunovati deter-gent OSKAR?« smo Jo vprašali, ko ae Je fotoreporter pripravljal, da bi Jo slikal. »Ze prej aem kupovala deter-gente. Ko pa sem videla reklamo sa detergent OSKAR tudi v prodajalni »Save« tu blizu, aem kupila nekaj zavitkov •..« •Ste zadovoljni?« »Sem. Zelo dobro pere, kar pa Je tudi celo pomembno — ne razžre rok. Tako ava s Oskarjem kaj hitro postala dobra prijatelja. Ze v četrtem aH pe- Maroško meato Agadlr (na obali Atlantskega oceana) Je v preteklem tednu doživelo hudo katastrofo: do kraja ga Je porušil nepričakovani potres. Več tisoč ljudi Je obležalo pod ruševinami hiš mrtvih ali hudo poškodovanih. Približno 4000 trupel so uspeli potegniti izpod ruievin, medtem ko Je ranjenih nad 5000 ljudi. Ker so začela trupla zaradi visoke vročine razpadati, je nastala nevarnost kuge. Zato so v petek ustavili reševalna dela in metlo docela i/praznili, da so s tem preprečili še hujše posledice okužb In epidemij. Na kraj nesreće so prihitele vojaške in civilne reševalne ekipe Francozov, Američanov In drugih. Tudi naita država je posilila v petek dopoldne ▼ dveh letalih sanitetni material v skupni teli 2500 kg, hkrati pa tudi nekaj stoto* sladkorja, mleka v prahu in drugih živil ter odej v skupni vrednosti 50 milijonov dinarjev. — Na sliki, ki jo objavljamo (posodila nam Jo je naša naročnica tovariiica Rupnikova s Cankarjeve cente v Novem mestu), vidite v osadju meato Agadlr, nad nJim pa znano agadlrsko »kasbah« — trdnjavo, fpredaj plaža tega znanega pristanišča, ki se je spremenilo v maslo smrti ln ruševin. Telefonlstka sarajevskega podjetja »Bosnapiod« REMZA RI-DJAL je te dni v enem Izmed savltkov detergenta OSKAR našla sliko BAKLE. Tako Je bila oddana spet ena vstopnica mariborske tovarne ZLATOROG sa BREZPLAČNO POTOVANJE NA OLIMPIADO V RIM avgusta letos! To presenečenje .(e prineslo veliko vesolje v majhno družino, ki živi v Skenderijl 20 v Sarajevu. Več! Ko »mo pričakovali srečno dobitnico, so tudi njeni sosedi kaj ŽIvnhno raz-pravljali o dogodku Številni namreč kupujejo kakovosten in cenen detergent OSKAR ln upajo... tem zavitku pa aem našla sliko bakle!« •Za kaj vse uporabljate Oskarja?« •Najprej tem ga uporabljala le sa pranje perila, kssneje pa aem ugotovila, da dobro pomiva tudi posodo, ateklo, vrata, okna.« •Ste sadovoljnl, da al boste ogledali olimpijske Igra v Rimu?« •Kako ne bi bila!« To bo hkrati moje prvo potovanje v inoTemstvo. Veste moj mož rnd hodi na tekme. Jaz nimam preveč časa, vrndar sem redna bralka Aportnlh rubrik.« Ob slovesu smo JI zaželeli še prav srečno poti Napad se je začel # NAD 15 TISOČ BRIGADIRJEV PRVE IZMENE IN PREBIVALCEV DJEVDJELIJE JE PROSLAVILO ZAČETEK LETOŠNJIH DEL NA IZGRADNJI AVTOMOBILSKE CESTE SKOZI SRBIJO IN MAKEDONIJO - # NA SLOVESNEM MITINGU JE GOVORIL TUDI ČLAN ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA TOVARIŠ PEKO DAPCEVIC Letošnji prvi marec bo ostal trajno zapisan v spominu vseh, ki so ta dan prisostvovali dotlej še neviđeni slovesnosti — mitingu mladosti, mladosti, ki je od tu šla na nov juriš. Začela je ostvarjati še eno zamisel in obljubo vseh mladih naše domovine: do 29. novembra končati vsa prevzeta dela na novib 133 kilometrih moderne avtomobilske ceste. Djevdjelija take svečanosti še nc pomni... Djev-djelija še nikoli doslej ni mogla videti na svojih ulicah toliko tisočev kipeče mladosti. Djevdjellja je postala pričeval ka novega časa, nove generacije. V svojem nagovoru na mitingu je komandant letošnje delovne akcije Djordje Lazić potrdil prepričanje vseh delovnih ljudi naše dežele, da bo mladina to nalogo, ki jo je prevzela s svojim že dobro znanim zanosom in pripravljenostjo, tudi izpolnila. -Danes, tri mesece po uspešno končani veliki bitki, — je rekel Djordje Lazič, — so prve delovne brigade spet postavljene v vrsto in pripravljene za juriš. Njih je doletela čast, da bodo pionirji letošnje delovne akcije, da začno izpolnjevati veliko obveznost, ki je zaupana mladim ljudem naše domovine. Ta naloga je, kakor prejšnja leta, zelo velika. Treba je izpeljati traso na dolžini 133 kilometrov na odsekih od Malošišta (zraven Niša) do Vranja v LR Srbiji in od Udova do grške meje v LR Makedoniji.. Na tej dolžini je treba izkopati in vgraditi v nasipe nad dva milijona kubikov zemlje in kamenja, zgraditi desetine večjih in stotine manjših objektov in na koncu izročiti prometu 81 kilometrov povsem dograjene avtomobilske ceste. Vse to delo naj s skupnimi močmi opravi 53.000 mladincev in mladink, razporejenih v 441 brigad, in strokovni delavci 19 gradbenih podjetij.« In vse to na odseku, ki je težji kot kateri koli doslej zgrajenih. Na odseku, ki ga napada nekaj desetin velikih in majhnih hudourniških potokov Grdc-ličke klisure (soteske). Na odseku, ki nepretrgoma preti s svojim erozivnim zemljištem in podzemskimi vodami. Na odseku, ki terja zgraditev dveh velikih mostov, od katerih bo vsak dolg čez 300 metrov, da bo novi asfaltni trak lahko potekal v smeri, ki je označena na načrtih Inženirjev. Morda je pa prav to pobuda vsem mladincem in mladinkam za večjo prizadevnost pri tem, da bo naloga do roka izpolnjena. In tudi bo, to je tisto gotovo! »Danes vi tega še dovolj ne Čutite,« je v svojem govoru dejal brigadirjem tovariš Peko Dapčevič, »toda ko boste nekoč, kot odrasli ljudje, pogledali nazaj, kadar se boste kot visoko zavedni delovni ljudje, kot napredni kmetovalci, kvalificirani delavci, tehniki, inženirji, profesorji, zdravniki m tako dalje, vozili po cesti, takrat boste še bolj občutili, da je to vse vaše. da je bilo samo tako treba delati in kako velika je bila odločitev in vse tisto, kar je bilo zanjo žrtvovano in z njo doseženo.- Le še nekaj tednov nas loči od trenutka, ko bodo v vseh 26 mladinskih naseljih, kolikor jih je na letošnji delovni akciji, zavihrale zastave na jamborih. Nekatera naselja že napolnjujejo glasovi mladega rodu — prvi tisoči mladincev in mladink, ki so s svojimi veselimi vzkliki ln zamahi napadli traso. Prvi tisoči... Pionirji letošnje akcije. Obrazi so zadovoljni, oči radostno sijejo. ker je prav njih doletela čast, da so prvi pri tem velikem delu. Oni bodo trasirali cesto, v dobesednem in prenesenem pomena... oni bodo s svojo domišljijo dopolnili vse, kar ne more biti storjeno brez njih... Oni bodo od ceste, ki je zdaj šele komaj obeležena s količki, naredili vidno traso novega, velikega de'a. Nemara je prav to vzrok za njihovo veliko radost — radost graditeljev. Radost pionirjev... o • i PRI VEDEZEVALKI »O, ka) vidim v usedlini: iz-gubili boste moža!« -Saj sem že pet let vdova.« »Saj res, nisem natanko pogledala ... Izgubili boste brata ali sestro.-»Nimam brata ne sestre,-»No, šele zdaj dobro vidim: izgubili boste dežnik.« VELIKA RAZLIKA »Prosim: želite pravo ali umetno govejo juho?« »Kakšna pa je razlika med njima?-»Umetno naredimo iz ene jušne kocke, pravo pa iz dveh.- V KAVARNI »Cujte, tale vata turška je Čisto prazna, saj se vidi na dno,- »Oprostite, mi smo socialistično podjetje in hočemo preprečiti, da ne bi kdo vede-zeval iz zocah SPORTNI USPEH »No, ali si dosegel kak rekord ?- »O, sem: Opel!« POVEST Z ZAPUŠČENEGA OTOKA Lord John se je pri brodolomu rešil na zapuščeni, samotni otok Ze je začel obnpn-vati, da bo moral za vedno in sam ostati na otoku, ko na vsem lepem priplava k otoku mlada lepotica. Lord jo ves srečen povabi k ognju in io pogosti s slastnimi koreninicami in pečenim galebom. Lepotica se navečer ja pa pravi priliznjeno: »No, ker ste bili tako Iju-beznivt, vam bom pa še jaz postregla z nečim, kar ste nemara že dolgo pogrešali . .- »Kaj!« poskoči lord od veselja. »Ali )e mogoče, da res imate viski?« V SOLI ZA STARŠE »Tovarišica učiteljica, tale, ki sedi za mano, me je pa * bučko špiknil.« NESPORAZUM »Dolgo pijete?« »Naa, tovariš doktor: zmeraj na eks!« JoJ, Franca, zdi ac ml. d» ^ ae apet kregala z njimi