Peter Žmaher s p Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon 03/ 749 26 00, Gsm 041 596 790 revija za^ktualna IpRalna v^raš^nj: ■IVICI! Šentjur do 0 " ŠENTJURSKE 2010 352(497.4 Šentjur) I 0097566,8 @@l=ti3mloxg(?8(o>0®g (samE ^@@<1 Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur Poplave na Sentjursk d.ao. C0BISS O Vse O volitvah 2010 I 'mt PtVAItlS 9Lmm+ 3225 Planit« pri Snnki 44 18 10 10. trn. 040 14*115 Igre brez meja z asfaltno bazo? ŠENTJURSKE NOVICE ZA VSAKEGA ŠENTJURČANA Ob prazniku Občine Šentjur in mesta Šentjur, čestitamo vsem občankam in občanom, ter želimo, da bi naša občina postala prijazna do vseh, ki v njej živimo in plačujemo davke. Občinski svetniki: mag. Marko Diaci, Boris Belej, Boštjan Pisanec Volitve, jesen našega nezadovoljstva To , da je naš župan tudi Je nezadovoljstvo, ki buhti od vsepovsod, le posledica svetovne ekonomske krize, ali pa na to žerjavico pridno prilivamo olje tudi sami oziroma predvsem naši domači državni in občinski oblastniki? Naj bo odgovor takšen ali drugačen, dejstvo je, da smo glede svetovnega dogajanja lahko povsem pomirjeni, ker nanj ne moremo vplivati, so nam pa zato tako rekoč na dosegu roke Pahor, Tisel in njima podobni strici, in njih bi morali držati krepko za goltanec. Toda zdi se, da se nam je tudi naša domača politika, tako slovenska kot občinska, uspešno odtujila. Dopustili smo jima, da sta se zamaskirali v demokracijo, ki pa za ljudstvo sploh ni več tista, v katero smo nekoč vdano zrli z velikimi pričakovanji. Zato naenkrat volitve niso več praznik demokracije, temveč so le ritual, uzakonjena kulisa za uveljavljanje vseh sort interesov, vse prevečkrat kar očitno »roparskih«. Razumljivo, da nas vse manj zanimajo; po 20 letih demokracije bo letos šel na volišče le še približno vsak drugi šentjurski volilni upravičenec. Vsak drugi občan torej več ne čuti povezanosti z občansko skupnostjo, se ne počuti odgovornega za njen razvoj, mu je vseeno, kaj se dogaja za sosednjim vogalom. Smo družba brez socialnega kapitala - je sploh lahko še kaj bolj zaskrbljujočega? Kdo je zavozil? Jasno, tisti, ki družbo vodijo. Politiki. Prve so odpovedale stranke. Namesto da bi bile valilnica najboljših zamisli in načel, so postale leglo drugorazrednih karieristov, ki jim je lojalnost trenutnemu vodji prvi zakon in prvi pogoj političnega preživetja. Ker nam prav te stranke izbirajo voditelje po svoji meri, je jasno, kakšna je naša vodstvena elita. Kdo bi znal in zmogel ustaviti ta čudni razvoj v nič? Včasih smo računali vsaj na Boga, potem upali na pošten delavski razred, danes pa je denar merilo za vse in vsakogar. Tudi za »svete« odtenke življenja. Naši zdravniki, ki smo jih še do nedavna kovali v zvezde kot bogove v belem, so nam za nekaj ušivih dežurnih fičnikov mirno pljunili v obraz in razprodali vse svoje domnevno človekoljubje. Pa jih razumem, toda naj mi ne govorijo o svojem poslanstvu, morali, nekakšni Hipokratovi zavezi itd., ko pa v resnici samo trgujejo. Prav nič niso boljši od nas, navadnih smrtnikov, da o vseh vrstah oblastnikov niti ne govorim. To, da je naš župan tudi zdravnik, ni zgolj slučaj, je prej sistem; vse je naprodaj, vse se lahko kupi, tako v zdravstvu kot v politiki. Normalno, tudi stanovanje na Livadi verjetno po diskontni ceni, toda samo za župana. Dobro, življenje je pač takšno in kot takšnega ga je menda treba čim prej sprejeti. Tako približno me je že pred leti za govornico v občinskem svetu podučila Judita Š. Methans: Eni pač razumejo malo prej, drugi (rahlo retardirani?) pa malo kasneje. Toda je res le v zamujanju vir gneva vseh sort nezadovoljnežev? Problem je le v tem, da se ne ve, kdo pravzaprav zamuja in kdo prehiteva. Boste šli na volitve? Pojdite! Jaz bom vsekakor šel in po dveh desetletjih strankarske vere bom tokrat volil »nestranko«. Pa sploh ne verjamem, da sta GOŠ in Diaci oh in ah idealna rešitev, sta pa edina alternativa obstoječi oblasti, ki jo je iz higienskih razlogov potrebno nujno zamenjati. Brezupno? Če ne zdravnik, ni zgolj slučaj, je prej sistem; vse je naprodaj, vse se lahko kupi, tako v zdravstvu kot v politiki. Normalno, tudi stanovanje na Livadi verjetno po diskontni ceni, toda samo za župana. Mesečnik Šentjurske novice izdaja: Šentjurske novice, d.o.o., Dušana Kvedra 11, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač Lektoriranje: Eva Kovač Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Naslovnica: foto Franc Kovač Tisk: Tiskarna Petrič, Slovenske Konjice 8,5% DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Dušana Kvedra 11, pp 43, 3230 Senjur Telefon: 03 574 15 00 E-pošta: sentjurske.novice@siol.net Transakcijski račun: 06000-0105036264 Naklada: 1000 kom Naslednja številka: 26, oktober 2010 Časopis je vpisan v evidenco kupiš srečke, nikoli ne dobiš tombole, pravijo. FK javnih glasil,ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1056. ______PRAZNIKA MESTA IN OBČINE 2010____ Le zakaj ne skupaj? Pametno bi bilo imeti enotno slavnostno prireditev tako za krajevni in občinski praznik, saj se oba nanašata na iste dogodke in večinoma iste ljudi, toda ne gre in ne gre. Letos smo imeli v dveh zaporednih dnevih dve praznovanji v dveh različnih in za te priložnosti posebej urejenih telovadnicah. O krizi ni sluha ne duha. Toda če se že Tisel in Erjavec ne moreta zmeniti, bomo pa njuni fešti nasilno združili vsaj v ŠN. Maja Globočnik Mojca Užmah Karin Rajh Sabina Selič Blaž Kolar Silvo Pešak Tanja Kopinšek Zupanc - DU Tinkara Golob Šket - ŠCŠ Ivanka Uduč Martina Ratej Občinski praznik v telovadnici OŠ F.M. je minil v znamenju »pokojnega« New Svving Ourteta, pevskega nastopa zakoncev Petan in Big banda Šentjur. Z ozirom na sila povprečni govorni del slavnosti, z izjemo voditeljice Koleševe, bi lahko rekel, da smo imeli bolj koncert kot kaj drugega. Je pa župan Tisel sklenil ponovno večno prijateljstvo s pobrateno Požego, toda presenetljivo brez navzočnosti evropskih bratov iz St. Florenta in Neuanspacha. Najpomembnejši del občinskega praznika so plakete in priznanja. Ipavčevo plaketo je letos prejelo Društvo upokojencev Šentjur, priznanja občine Šentjur pa Planinsko društvo Dramlje, literatka Ivanka Uduč in športnica Martina Ratej. Priznanja naj učencem: Karin Rajh (OŠ Planina in GŠ), Mojca Užmah (OŠ Slivnica), Tanja Kopinšek (OŠ Dramlje), Tinkara Golob (OŠ H ruševec, Maja Globočnik) OŠ Ponikva), Blaž Kolar (OŠ F. M.), Sabina Selič (Kmet. šola - ŠCŠ). Kriteriji podeljevalcev se zdijo rahlo skrivnostni, favorizirajo slabo definirane zasluge kolektivnih asociacij in se previdno, da ne bi prišlo do zamer in navzkrižja interesov, izogibajo pokazati na zaslužne posameznike. Kolektivna priznanja, ki so tako rekoč skoraj anonimna, na nek način zmanjšujejo njihovo težo. Nič nimam proti DU Šentjur, lepo je, da dela za praviloma zapostavljene upokojence, toda so njegove zasluge (društva, predsednika Zupanca, ali koga drugega?) res takšne, da zasluži kar najvišje občinsko in za stopničko nižje krajevno priznanje? Še dobro, da nagrajujejo najboljše učence in ne kar najboljših šol. In še to: prav bi bilo, da je del priznanja tudi konkretna nagrada. Naslednji dan je bila dvorana v H ruševcu prizorišče krajevnega praznika. Tudi tokrat dvorana, tako kot dan prej, ni bila polna, čeprav je bilo obiskovalcev več kot na občinskem prazniku. Povabljena gosta Kučan in Bučar sta se opravičila, prišel pa je bivši celjski župan Rojec. Spet smo poslušali razmeroma dolge in dolgočasne govore, tudi tokrat je prvi odlikovanec mag. Šket, podobno kot dan prej g. Zupanc, zlorabil mikrofon za lastno promocijo, Bernarda Žarn je blestela, toda ni bila nič boljša od Anite Koleša, navdušili so Romihovi zarjevci iz Šentvida, Pihalni orkester pa tako na potrebuje posebne pohvale, pa čeprav se mi tokrat ni zdel najbolj prepričljiv. Odlično pogostitev je pripravila Kmetijska šola. Bilje lep dogodek. Najvišje priznanje Kipec sv. Jurija je prejela Kmetijska šola - ŠCŠ, Listino mesta Šentjur pa DU Šentjur in Silvo Pešak - vendarle nekdo z imenom in priimkom. Lepo je, da se je mesto tudi z evri spomnilo svojih dveh zlatih maturantov Matjaža Arzenška in Maje Škornik. FK Letošnja jesenska poplava je bila ena od večjih v zadnjih desetih letih, poleg kmetijskih zemljišč je bilo poplavljenih 40 hiš, 38 gospodarskih poslopij in 14 poslovnih objektov, sprožilo pa se je tudi 70 plazov. Voda je zaprla šentjurski podvoz in cesto proti Planini (pri Zikošku), občasno pa je bilo zaprtih 12 odsekov lokalnih cest. Imeli smo tudi 2 smrtni žrtvi (na cesti v Vezovju in v podvozu), za kateri pa še ni natančno ugotovljeno, ali je šlo za utopitev ali morda tudi za druge vzroke smrti. Najbolj kritični trenutki so bili v soboto okrog 10. ure dopoldne in še zlasti v nedeljo zjutraj, ko je Slivniško jezero že prelivalo in je voda začela zastajati pri mostovih na Pešnici, pri Zikošku in pod železnico, toda do posledičnega razlitja voda le ni prišlo. Se najbolj ogrožena je bila furnirnica v Bohorju, kjer so imeli pol metra vode. Stroje so v glavnem pravi čas rešili. 20 cm vodo so dobili tudi v Lidlu. Skupna škoda še ni ocenjena, presegla pa naj bi milijon evrov, največ na račun plazov. FK KANDIDACIJSKA KONFERENCA SDS Šircelj: ta pokojninska reforma se bo sesula v 5 letih So kandidacijske konference šentjurskih strank res izključno njihova interna zadeva? Neuradno sem se uspel »vštuliti« le na konferenco SDS, kar je sprva zelo razburilo predsednika Koržeta, toda se je kmalu nato umiril in mi milostno dovolil, da sem ostal. Preko 50 navzočih članov, v glavnem so bili le vseh vrst kandidati za OS in KS, je brez razprave in z enim glasom proti potrdilo predlagane liste kandidatov. Pričakovano se ni dogajalo nič izjemnega in nič vsebinskega. Zanimalo me je le, ali bo SDS kaj dopolnila v svoj »brutalno« rutinski politični (ne)program, zato sem tudi takoj po Tislovem nastopu zapustil dvorano. Ne, nič novega nisem slišal, samo naštevanje uspehov za nazaj in splošno znani načrti za naprej ter seveda obljuba preglednega in poštenega vladanja ... Bolj zanimiv je bil pogovor z bivšim Janševim sekretarjem za finance mag. Šircljem. Ta se je spretno izognil preveč splošnim vprašanjem voditeljice Nataše Šumej in zanimivo in korektno skritiziral politiko sedanje oblasti ter predstavil zamisli SDS. Po njegovem je temeljna filozofija SDS ustvarjanje konkurenčnih pogojev, sedanja oblast pa hoče vse poskrbeti kar sama z raznimi subvencijami, prerazdeljevanjem ustvarjenega itd. Pahorjeva koalicija je 70 tovrstnih predlogov SDS v paketu zavrnila. Ocenil je, da bo sedaj nastajajoča pokojninska reforma odpovedala v roku 5 let in da je rešitev le v t.i. osebnih računih po švedskem vzoru. Zavzel se je za omejitev vpisa na univerze, saj imamo formalno šolanih (in neuporabnih) strokovnjakov preveč, tehtne pripombe pa je imel tudi na sedaj aktualni davek na nepremičnine. Prave razprave sploh ni bilo veliko, saj se je ta kaj kmalu usmerila v netolerantne očitke o sprijeni in nesposobni oblasti, tajkunih, lopovih itd., nekdo je celo menil, da je treba vzeti v roke puške in vse postreliti, zato je Jelka Godec, šefica SDS iz ozadja, Šumejevi pametno namignila, da naj zadevo pravi čas konča. FK TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE JE OCENJEVALA Mesto Šentjur tretje med manjšimi mesti Tretje mesto med manjšimi mesti je seveda spodbudno, toda bolj zanimivo je pogledati, s čim smo očarali komisijo TZS. Najprej so opazili, da obnavljamo Zg. trg (ne vedo, da gre verjetno za drago metanje mrtvega prtiča v zrak), presenetljivo jih je očaralo edino krožišče v mestu (mirno pa so spregledali dva manjkajoča ter prometni kaos), železniški muzej je upravičeno na tretjem mestu, medtem ko se je težko strinjati z njimi glede »bogate turistične ponudbe« in navdušenja na od morda pravkar od mrtvih obujenim turističnim društvom. Zadovoljni so bili tudi z Ipavčevo hišo in, presenetljivo, s predstavljeno vizijo mesta. Prvič slišim, da jo sploh imamo. Okarali pa so nas zaradi neurejene vpadnice (pločniki), neurejenih zelenih površin, parkirišča za KD in razbitih košev za smeti. FK Nove povezave do čistilne naprave Župan Tisel in CMC sta predzadnji dan avgusta podpisala pogodbo za izgradnjo 3135 metrov povezovalnih kanalov, preko katerih bodo ČN priključena kanalizacijska omrežja dela Ponikve, Hotunja, Primoža, Grobelnega, Nove vasi in Gorice. Investicija znaša 1,2 milijona €, od tega 85% pokriva država, 15% pa občina. Dela so se pričela naslednji dan po podpisu pogodbe in naj bi bila zaključena v roku 1 leta. Na ČN bo tako na novo priključenih 242 objektov s 739 prebivalci, tako so povedali, kar pa je gotovo napaka. Bolj realne so trikrat višje številke. FK LAHKO PRISILNA PORAVNAVA USPE? Alpos z novimi milijoni izgube Igre brez meja z asfaltno bazo? Alpos, ki je v prisilni poravnavi, še naprej posluje z veliki izgubami. Zadnji poslovni rezultati kažejo, da je družba med 1. aprilom in 31. avgustom ustvarila skoraj 4,5 milijona evrov izgube. To ob dejstvu, da je Alpos imel v istem obdobju 2,2 milijona evrov prodajnih prihodkov, ni vzpodbuden podatek za prisilno poravnavo, ki naj bi trajala kar 6 mesecev. Je Alpos sodeloval pri menedžerskem odkupu Merkurja? Kaj bo prinesla jesen v Atposu? Pred tedni se je začel postopek prisilne poravnave Alposa, ki se je znašel v milijonskih dolgovih. Alpos d.d. je imel konec avgusta že za več kot 48 milijonov negativnega kapitala in za skoraj 136 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti. Postopek prisilne poravnave na celjskem sodišču vodi Andrej Marinc, znan predvsem kot stečajni upravitelj Elana. Okrožno sodišče je iz upniškega odbora izločilo Alposovo hčerinsko podjetja iz Celovca in vanj imenovalo NLB, s čemer imajo banke zdaj največji vpliv na morebiten (ne)uspeh prisilne poravnave. Pridelana izguba v petih mesecih letošnjega leta (4,5 milijona evrov) se precej razlikuje od predračunskih izkazov, ki jih je Alpos v načrtu finančnega prestrukturiranja predložil sodišču. Aktualne razmere je za časnik Dnevnik komentiral tudi prisilni upravitelj Marinc: »Rezultat poslovanja v zadnjih mesecih ni med najpomembnejšimi dejavniki pri sanaciji Alposa. Res pa je, da se stvari ne razvijajo tako, kot je bilo predvideno v programu. O oceni možnosti za preživetje je še prezgodaj govoriti. Manjka namreč kar nekaj pomembnih predpostavk, ki se nanašajo na delovanje bank v tem primer.« Je rešitev v holdingu? Velikansko izgubo naj bi še naprej prinašale predvsem družbe iz metalurškega programa, kjer so močno zmanjšali proizvodnjo, saj nimajo denarja za surovine. Večji del Alposa (šest hčerinskih družb) naj bi sicer posloval pozitivno, kar pa seveda pri skupnih poslovnih rezultatih ne igra večje vloge. Razlog za izgube naj bile tudi t.i. slabitve finančnih naložb v odvisna podjetja, slabitev terjatev, premičnin in zalog. Slabitve je zahteval revizor. Ena izmed možnosti, ki se jo omenja kot potencialno rešitev, je preoblikovanje podjetja v holding, ki bi nekaterim svojim hčerinskim in povezanim podjetjem prodal opremo in nepremičnine, drugim pa bi jih dajal v najem. Zaračunal bi jim tudi uporabo blagovne znamke. Družba bi tako v prihodnje lahko delovala z zgolj dvema zaposlenima. Alpos upnik Merkurjevega Merfina Konec poletja je v javnost prišla informacija, da je Alpos navkljub težkim razmeram, v preteklosti posodil 10 milijonov evrov podjetju Merfin, ki je v lasti nekdanjih menedžerjev Merkurja. Šlo naj bi za pomoč Binetu Kordežu pri sofinanciranju menedžerskega odkupa Merkurja, kije, zanimivo, tudi eden izmed upnikov Alposa ... Glede na kompleksne razmere v Merkurju se bo Alposu ta denar, ki bi v težkem položaju prišel še kako prav, verjetno težko povrnil, četudi naj bi se upniki Merfina (med njimi torej tudi Alpos) dogovorili za zaplembo delnic Merkurja, ki pa ob insolventnosti nekdanjega gorenjskega giganta seveda niso »vroče« blago. Dodajmo še to, da je konec avgusta potekala tudi skupščina Alposa, na kateri uprava na čelu z Mirjanom Bevcem ni dobila razrešnice, dobili pa so jo nadzorniki, ki so tudi sprejeli letno poročilo za leto 2009. Zaposleni v največjem šentjurskem podjetju zaenkrat plače še dobivajo redno. L.H. Asfaltna baza (AB) v Planinski vasi je bila že tolikokrat živa pokopana, da nas v povezavi z njo pravzaprav ne more nič več presenetiti. Tokrat so za razbitje dopustniške lagodnosti poskrbeli naši občinski možje s sklicem izredne seje občinskega sveta in novim poskusom njene legalizacije. Občinski svetniki še enkrat prižgali zeleno luč za AB Na občinskem svetu se je zgodilo le to, kar se je že nekaj časa pripravljalo. OS je namreč že pred časom sprejel pobudo svetnika s Planine Antona Špana, da naj se končno »sanira« znameniti 47. člen RUP, ki je omogočil izdajo gradbenega dovoljenja za nesporno črno gradnjo AB. Kot je znano, je Ustavno sodišče ta člen leta 2005 po dolgotrajnih pravnih prerivanjih razveljavilo, in to prepozno, kajti AB je takrat že imela gradbeno in uporabno dovoljenje. Posledično je AB sicer izgubila gradbeno dovoljenje, ostalo pa ji je uporabno dovoljenje in je lahko nemoteno delala naprej. Vzrok za razveljavitev 47. člena je bila odločitev OS leta 2003, ko je sprejel odlok o prostorsko ureditvenih pogojih (PUP) brez soglasja Zavoda RS za varstvo narave (ZVN). Nesporno je, da je Občina šla zavestno preko tega soglasja, kajti očitno je bilo, da so na ZVN namerno zavlačevali s svojim soglasjem. Zelo verjetno pod vplivom asfaltnega lobija, ki je menda na vse načine poskušal zadušiti AB. Gledano z laičnega stališča ZNV takrat dejansko ni imel pravih razlogov za svoje mečkanje in je bilo varstvo Glije jame le najbolj priročen izgovor. Sedaj pa si je ZNV iznenada premislil in občinski možje so pohiteli z ustrezno dopolnitvijo 47. člena PUP. Zelo zanimivo je, da je ZNV sedaj zelo omilil svoje zahteve in v bistvu vztraja le še na ureditvi odvodnjavanja s platoja AB. Kdo vse se igra z AB? Odgovor na to enostavno vprašanje je vse prej kot preprost. Zelo verjetno je v ozadju res asfaltni lobi, ki je razpredel svoje lovke vse tja do sodnih in političnih vrhov naše države, toda na prvi bojni črti nesporno stojijo nezadovoljni vaščani Planinske vasi z Mihelo Kotnik na čelu. Njih delovanje AB nesporno moti in je logično, da se je poskušajo znebiti z vsemi sredstvi. Tu pa se zadeve začno nerešljivo zapletati, kajti naša pravna država se je očitno pustila nategovati na vse mile načine, enkrat na eno, drugič na drugo stran, končni rezultat pa je bil tako zapleten pravni status AB, da ga menda nihče več ne razume in ga tudi ne zna razplesti. Kdo vse so igralci v tej zapleteni šahovski igri, ne bomo nikoli zvedeli. S prstom lahko pokažemo le na lastnika Kovača in občino Šentjur ne eni strani ter prebivalce Planinske vasi na drugi, vsi drugi so varno skriti v ozadju. »Salto mortale«, ki ga je s svojo tokratno odločitvijo naredil ZVN, kaže na to, da je bil dodobra zapleten v to zadevo. Sedaj se je tam očitno nekaj premaknilo, ugibam, da je tam prišlo do takšnih kadrovskih sprememb, ki so odnesle AB nenaklonjene ljudi. Zakaj na vrat na nos izredna seja? Zakaj je župan sklical izredno sejo OS tako rekoč čez noč, v petek za ponedeljek, in to sredi počitniškega časa? Nekoga je očitno želel prehiteti, toda koga in zakaj? Zelo sumljivo je bilo tudi ravnanje Jožeta Koržeta, ki je sejo vodil, ker ni dovolil, da bi se svetniki seznanili z zavrnitvenim mnenjem (Glede spremembe 47. člena) direktorata za okolje RS. Edi Peperko, namestnik direktorja OU »Ničesar nismo želeli skrivati ali koga prehiteti. Tudi RUP za Bezovje smo lani sprejemali enako sredi poletja na izredni seji. Sicer pa je bila glavna točka dnevnega reda te izredne seje Ustanovitev stavbne pravice na vodnem viru v Loki.« Ta Peperkov izgovor se zdi zelo prozoren, kajti šmarska občina že tri desetletja izkorišča ta naš vodni vir, sedaj pred koncem mandata pa naj bi se zelo mudilo uradno jim ga dati v uporabo. Rahlo hecno. Kako naprej? Gregor Kovač, direktor AB: »Pravzaprav nimam kaj povedati. OS je sprejel, kar sta zahtevala Ustavno sodišče in ZVN, s čimer je samo popravil tisto, kar je pred leti zamočil. Lahko me samo veseli, da se je to le zgodilo. Ne bom komentiral, ali tisti kanal za odvodnjavanje res rešuje Glijo jamo in potok Bistrico. Če bomo šli v ponovno pridobivanje gradbenega dovoljenja, ga bomo verjetno morali zgraditi. Sicer pa v odloku tega ne piše. Mihela Kotnik, CIVO: Glede na način sprejemanja Odloka je MOP dolžno na Ustavnem sodišču sprožiti postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti le tega. Govori se, da ima za nehigieno, ki se nanaša na asfaltno bazo, največje zasluge podžupan Artnak, seveda pa za njim stojijo še strokovne službe, ki si razlagajo zakonodajo na način, da je v prid njim. Dovolj žalostno je, da župan, ki je tudi zdravnik, ne spregleda, da asfaltna baza povzroča ogroženost na področjih kmetijstva, socialne narave, naravnih vrednot, pitne vode in kvalitete življenja v Planinski vasi. FK KRIZA SOL SE NADALJUJE OŠ Planina na dnu, za dve šoli viška prostora Šolarjev je iz leta v leto manj, šolskega prostora pa iz leta v leto več. Obnovljenega in tudi novega. V zadnjih šestih letih je število učencev v šentjurski občini padlo s 1744 na 1611, to je za 7,6%. Število oddelkov se je zmanjšalo od 96 na 86, na oddelek pride povprečno 18,7 učenca. Najbolj se krči šola na Planini, ki je v 6 letih izgubila 29% učencev. Če računamo, da je po predpisih v enem oddelku lahko do 28 učencev, potem imamo na naših šolah teoretično viška prostora za 800 otrok, to je za dve veliki šoli. Kar je realno pretirana številka, toda kljub temu velik potencialni denar, ki naše občinske oblasti sploh ne vznemirja. Še najmanj pred vsakimi volitvami. A bo ta dejstva nekdo enkrat le moral vzeti pod drobnogled. Kako je s številom učiteljev, nimamo podatkov. OŠ Dramlje, 188 učencev, ima edina pozitivno 6-letno bilanco, in to vsega za enega samega učenca. Toda letošnji vpis prvošolčkov ni spodbuden, z lanskih 19 so padli na 16. Na oddelek imajo povprečno 20 učencev. OŠ Hruševec, 393 učencev, je v 6 letih izgubila 14 učencev (- 3%), letos so vpisali 47 prvošolčkov, 3 več kot lani. Na oddelek imajo povprečno 19,6 učencev. Od tega ima podružnična šola na Kalobju 17 učencev (isto kot lani), toda le 2 prvošolčka (lani 6). OŠ F. Malgaja, 462 učencev, je izgubila 18 učencev (- 4%), letos pa so vpisali 45 prvošolcev, to je 4 manj kot lani. Imajo 23 oddelkov, na oddelke pa povprečno 20 učencev. Od tega ima podružnična šola na Blagovni 45 učencev, to je kar 10 manj kot lani, in samo 4 prvošolce, 8 manj kot lani. OŠ B. K. Ponikva, 212 učencev, je izgubila 22 učencev (- 9,4%), letos pa je vpisala 23 učencev, to je kar 14 manj kot lani (- 38%). Na oddelek ima povprečno 19,3 učenca. OŠ Slivnica, 261 učencev, je v 6 letih izgubila 37 učencev (- 12,5%). Letos je vpisala spodbudnih 34 otrok, kar je kar za 13 otrok več kot lani. Na oddelek ima povprečno 15,4 učenca. Od tega ima podružnica na Prevorju 16 učencev in je v 6 letih pridobila 3 učence, število prvošolcev pa se je zmanjšalo s 5 na 4. Podružnica Loka, 29 učencev, 2 manj kot lani, prvošolcev pa so letos vpisali kar 11, to je 8 več kot lani. OŠ Planina, 95 učencev, je v 6 letih izgubila kar 39 učencev (- 29%), letos pa je vpisala 12 prvošolčkov, kar je 7 več kot lani. Na oddelek ima 15,8 učenca. OŠ Dobje, 108 učencev, v 6 letih je izgubila 13 otrok ( - 10,7%), letos pa vpisala spodbudnih 16 prvošolcev, to je 9 več kot lani. Na oddelek imajo povprečno Ie15,4 učenca, kar pomeni, da so kapacitete šole formalno zapolnjene le 55-odstotno. V vrtcih pa je vse več otrok V letu 2003/4 jih je bilo v 24 oddelkih 431, povprečno 17,9 na oddelek, leta 2009/10 pa že 610 v 33 oddelkih, povprečno na oddelek 18,5. To pa ne pomeni, da imamo vse več otrok, temveč le to, da jih je vse več v organiziranem varstvu. V vrtcih je že okrog 65% vseh otrok. FK Jurij Malovrh se vrača desetletje suvereno •* volilnem porazu začela drseti strmo navzdol. Volilni krizi je nato sledilo »nesrečno« predsednikovanje Janeza Škoberneta in stranka se je znašla povsem na obrobju šentjurske politike. Tik pred lokalnimi volitvami je Škoberne iznenada odstopil, ugiba se, da ga je pred dejstvo postavil predsednik SLS Žerjav, ker kot tajkun naj ne bi bil zaželen v stranki. Bolj kot Škobernetov odstop pa v javnosti odmeva vrnitev Jurija Malovrha v politiko. Trenutno je sicer nekakšen v.d. predsednika šentjurske SLS, toda nihče ne dvomi, da ne bo na volilni skupščini, ki naj bi bila kmalu po lokalnih volitvah, stranko tudi formalno prevzel. Ne nazadnje tudi zato, ker je nosilec liste SLS in mu je mesto v občinskem svetu tako rekoč zagotovljeno. Kaj prinaša Malovrhova vrnitev? Prvič, vrnil bo SLS na šentjursko sceno, in drugič, podpora Tislu, ki je bila s Škobernetom menda že »zabetonirana«, bo verjetno veliko bolj »mehka«, kot bi bila sicer, kajti težko si je predstavljati Malovrha v vlogi prvega moža v Tislovi koaliciji. Nedvoumno pa je Malovrh dovolj prekaljen politik in ve, da je perspektiva SLS v šentjurskem prostoru le v desni koaliciji s SDS. Škoda je, da ne kandidira tudi za župana, ker bi imel dobre možnosti za drugi krog, s čimer bi županske volitve pridobile na zanimivosti. FK Športno igrišče pri OŠ Slivnica brez blagoslova Otvoritveno slovesnost, ki se je zgodila v četrtek 16. septembra, je nekoliko pokvaril dež, toda bolj z grožnjo kot dejansko. Vseeno je bilo navzočih kakšnih 200 občanov, med njimi seveda tudi vsi trije podžupani, direktor OU in še nekaj drugih občinskih uradnikov. Prvi del prireditve seje tako odigral v telovadnici, potem pa so se organizatorji le odločili in pravi krst igrišča opravili zunaj. Toda pozor, blagoslovitve ni bilo. Bo Slivnica prva, ki bo začela ločevati Cerkev od države? V nagovorih ravnateljice Košakove, predsednika KS Artnaka in župana Tisla ni bilo nič posebne pozornosti vrednega, še celo izvajalca in vrednosti investicije iz njih nismo izvedeli. Nastop šolskega pevskega zbora in nekaj skupin mlajših učencev je bil predvsem bolj kot ne po meri ganjenih staršev. So pa pokazali nekaj avtentične ustvarjalnosti. Slivniško igrišče je zelo lep, sodobno zasnovan objekt. Poleg »plastificiranega« igrišča ga odlikujejo še lepa lesena ograja, kakršne na Šentjurskem še ni nikjer, atletska steza in zasnova tribune za gledalce. V sklopu igrišča je tudi prijetno oblikovan manjši prireditveni prostor, vse skupaj pa je romantično obkroženo z gostim gozdnim zelenjem. V občinskem proračunu je bilo zanj odmerjenih 81.000 €, stalo pa je kar 100 tisočakov več, natančno 179.000 €. Izvajalec CMC. FK Nadvoz spet na volitvah »Nesrečni« nadvoz preko Voglajne in železnice je spet postal aktualna predvolilna uspešnica. SD in GOŠ trdita, da bi nadvoz (pri Zikošku) imeli že leta 2006, če se mu župan Tisel in podžupan Artnak ne bi strateško neumno odpovedala in ga dejansko za desetletje ali še več prestavila v negotovo prihodnost. Dejstvo je, da je Občina v podvoz pri Zikošku že za časa Malovrha vložila okrog 1 milijon € in da je država načrtovala njegov izgradnjo do leta 2006. Župan Tisel in podžupan Artnak sta se dogovorila v Ljubljani za odlog in prestavitev nadvoza na traso navezovalne ceste, tam pa se je zadeva ustavila. Marko Diaci (GOŠ) vztraja, da so občinski možje naredili hudo napako, saj bi sedaj »Zikoškov« nadvoz že imeli in bi mirno čakali na »navezovalniškega«, ki ga bo država tako ali tako morala narediti, verjetno na Grobelnem. Cveto Erjavec (SD) pa bi bil povsem zadovoljen z nadvozom pri Zikošku in bi preko njega speljal tudi promet iz navezovalne ceste. Vse kaže, da bomo nadaljevanje te diskusije imeli spet čez dve leti na državnozborskih volitvah. FK New svving quartet ostane v Šentjurju Tej znani skupini, ki je pred dvema letoma prenehala delovati, so posvetili spominsko sobo s stalno razstavo v Ipavčevi 17. Otvoritev je bila 23. septembra v sklopu občinskega praznika. Razstava, ki so jo kar nekoliko priliznjeno imenovali NSQ - Pesem Južne železnice, je posebnost, saj je menda edina pri nas, ki je posvečena kakšni glasbeni skupini. Urejena je pestro, zasnoval pa io ie dr. Kreoar iz Celia. Ali NSQ res zasluži takšno šentjursko pozornost, bo seveda pokazala prihodnost. Nastal je res v Šentjurju, ustanovitelji so bili Šentjurčani Bezenšek, Razdevšek in Hering, toda so jih počasi zamenjali »tujci« Petan, Pestner in Kozlevčar, s katerimi je NSQ dosegel svoj višek. Do konca je član skupine ostal le Hering, ki pa je tudi že 40 Ljubljančan. Da so bili uspešni ambasadorji črnske duhovne pesmi pri nas, seveda ni sporno, slišati pa je bilo pripombe, da si jih v Šentjurju neosnovano nekoliko preveč lastimo in tudi pretiravamo z njihovim čaščenjem. Morda pa bodo postali naša turistična atrakcija in se nam bo pozornost bogato obrestovala? FK Matt Cafe začel razkošno Konec poletja smo na Tržnici in pred njo dobili simpatičen nov lokal, ki je s svojimi senčniki kmalu postal zanimiva družabna točka. Otvoritveni dan, ki se je potegnil v pozno noč, so zaznamovali bogata pogostitev ter kar okrog 700 gostov, med njimi tudi znani Šentjurčani in posebni gostje, kot so Zmago Jelinčič, Peter Thaler in drugi. Lastnik Sandro Stropnik in najemnik Matjaž Fideršek obljubljata najboljši kavo v mestu in večerno zabavo do 23. ure. FK Angelska nedelja dala v koš Bjelo dugme Planinski farni praznik z že tradicionalno t. i. turistično prireditvijo je letos presenetil vsaj z rekordnim obiskom, če že tudi ne z atraktivnostjo programa. Preko 1000 obiskovalcev, med njimi je bilo tudi nemalo Šentjurčanov in odseljenih Planinčanov, se sicer ni pretirani zabavalo, a so tam le bili. Jedro prireditve je bila še vedno povorka s predstavitvijo starih kmečkih opravil in običajev. Po več letih je seveda težko biti inovativen, a Planinčanom in okoličanom, prišli so tudi iz Dobja, Zagorjani, en voz pa celo iz Kompol, priprava povorke in »guncanje afen« na njej predstavlja še vedno velik ustvarjalni izziv in hkrati odlično zabavo. Pa še obiskovalci so očitno zadovoljni. Če k povorki dodamo množični defile starodobnih avtomobilov (s katerim imajo večje veselje njihovi lastniki kot gledalci), gobarsko razstavo, čebelarski šank, Tajfunovo gozdarsko linijo in pa seveda ponudbo prščjač (ki se je precej skomercializirala in izgublja svojo etnološko poslanstvo), je očitno, da je Angelska nedelja kar velik organizacijski zalogaj in pomemben družabni dogodek. Ki pa se, razen veselice, kaj prida menda ne trži. V povorki je sodelovalo 14 voz. Na čelu je bil elegantni 7000 € vreden iz Poljske uvožen Mlakarjev koleselj, v katerem sta uživala žuoan in mlečna kraljica, sledila sta furmana Novak iz Vodic in Kranjc, na 40 let stari TAM so hlode nalagali Božičevi drvarji iz Zgornjega trga, videli smo prvi Tajfunov vitel na 60 let starem kot iz škatlice zrihtanem traktorju, Poljanec je pripeljal prvi Tafunov cepilni stroj (30 let), Lesna industrija Praprotno je ponovila svoj lanski spektakel, skupina iz Sel je zagnano sekala smrekovo steljo, sodarji so prišli iz Kompol, Jančič iz Šentvida je garal za »hobelpankom«, oglarji so prišli iz Podloga, Tovornik z Brda pa je predstavil svojo proizvodnjo bramaka. FK N Si Blizu ljudem KONCERT KVINTETA GAMMA PREDSTAVA ŠKMŠ V IPAVČEVI HIŠI Šentjurskemu poletju v slovo Pod zaščitno znamko Šentjurskega poletja se je znašla pisana vrsta zelo različnih prireditev po vsej občini, na seznam bi jih lahko dali še več, recimo od gasilskih veselic in dolgogorskega srečanja muzikantov naprej, toda zdi se, da se je pravo šentjursko poletje vendarle dogajalo le v letnem prizorišču Ipavčeva hiša. »Šentjurske Križanke« so se odlično prijele, največkrat so kar pokale po šivih, kot se reče v prispodobi. Še bolj pomembno je, da so spravile pod streho nekaj izjemno dobrih prireditev. Naj naštejem tiste, ki sem jih sledil in so me navdušile: koncert Glasovirja, modna revija, Poletje naj bo, Broadway I love, Večer zimzelenih melodij in koncert kvinteta Gamma. Kar za malo se mi zdi, da so nekako v istem rangu, vsaj sodeč po programski knjižici Šentjurskega poletja, »žurerski« dogodki, kot so Kresna Noč, Klumpanje, dobrinska veselica, Angelska nedelja itd ... Ali ne bi morda v prihodnje kazalo Šentjursko poletje v letnem prizorišču Ipavčeva hiša nekako ločiti od serije drugih poletnih zabavnih dogodkov in tudi na ta način zagotoviti vsaj letos doseženo atraktivno kulturno -umetniško raven dogajanj v Zg. trgu? Ki seveda mora imeti tudi svojo ceno. Letos so bile skoraj vse prireditve brezplačne, kar je bilo pravo razkošje. No, morda pa tudi »ziheraška« poteza organizatorjev, ki niso bili prepričani, da bodo Šentjurčani tako preplavili vrt Ipavčeve hiše. O glasbi Kvniteta Gamma iz Celja bi morali pisati strokovnjaki. Njihove priredbe in izvedbe so nekaj posebnega, nekaj takega, kar se težko opiše. Enostavno moraš biti tam in jih doživeti. Začeli so s počasnim tangom, z nekakšno uspavanko, ki me je podobno kot župana Tisla nekaj vrst pred menoj skoraj zazibala v sen. Le da sem se jaz nato čisto prebudil, župan pa le tu in tam. Sledil je venček ruskih melodij Za železno zaveso, nato »domači« Balkan ekspres, pa ciganske in madžarske melodije ... Z virtuozno izvedbo so odlična violinistka Anja Čretnik, akordeonist Mihael Strniša, pianist in vodja kvniteta Gregor Deleja ter kitarist Aljaž Cvirn in kontrabasist Miha Firšt v hladen večer pod lipo vnesli toliko energije, da menda nikogar ni več zeblo. FK Tudi Ruski večerje navdušil Po lanskem uspehu s Španskim večerom so škmšjevci tudi letos uspeli s podobnim projektom, z ustvarjalno in zabavno »rusko« prireditvijo. Letno prizorišče v Zg. trgu je bilo sicer jesensko ohlajeno, toda vseeno spet polno do zadnjega sedeža, nekaj deset obiskovalcev pa je dogajanje lahko spremljalo le stoje na ulici. Okvir prireditve so predstavljale dobre izvedbe najbolj znanih ruskih melodij od Podmoskovskih večerov do Katjuše in Kalinke (priložnostni zbor Kučma, solistka Tina Vengust...), nastopov MePZ Zarja (Dvanajst razbojnikov) in plesnih profesionalk iz Ljubljane. Vanj so vtkali serijo doma ustvarjenih in spretno odigranih skečev o srečanju šentjurskega in moskovskega sv. Jurija, oktobrski revoluciji, srečanju med Titom in Stalinom, pogovoru z Gagarinom in slovensko-ruskih biznisih. Celo nagradni kviz so si privoščili. Spopadli so se Valerija Pungartnik, Dušan Senica in Bogdan Rahten, moška pa sta zmago kavalirsko prepustila dami. Prireditev je spretno vodila Nastja Močnik, ki si skupaj z Vidom Slano menda lahko lasti njeno avtorstvo. Brez dvoma je bil Ruski večer eden od viškov letošnje domače ustvarjalnosti. In še kritika: skoraj dve uri in četrt dolga predstava je bila zlasti za pogoje v »Šentjurskih križankah« kar prenaporna, vprašljivo je bilo vodenje v ruščini in nato prevajanje v slovenščino, menda malo zaradi »štimunge«, malo pa zaradi prilizovanja predstavniku ruske ambasade. Čeprav slednji kot diplomat mora gotovo razumeti našo govorico. Poučevalno-informativni vložki a la Rusija za telebane in pa dolgočasni vljudnostni nagovori navzočih pomembnežev (župan Tisel, predstavnika ruske ambasade, društva rusko-slovenskega prijateljstva) so prireditvi vzeli nekaj draži. Kot odvečno s(m)o nekateri občutili tudi »privatizacijo« prireditve za osebne dogodke prve ustvarjalke. FK ŽIVE VELIKIH PLAZILCEV ŽIVALI v vašem mestu soboto 2.10. in nedeljo 3.10. bo na ogled razstava plaz Ogledali si boste žive kobre, anakonde, strupene kaže, orjaške kuščarje, ikorpjone, pajke, krokodile, pitone (tehtajo čez 100 kg in so dolgi preko 6 m) in še mnogo drugih plazilce' ___ ________Vabljeni v svet plazilcev__ ŠMARJE PRI JELŠAH ____ŠPORTNA DVORANA SOBOTA 2.10.2010 SOBOTA - NEDELJA od 10.00 do 19.00 ure NEDELJA 3.10.2010 Cena vstopnice: otroci (3-1S let) 5 €, odrasli 6 € »Predvolilne« ceste Kot običajno so tudi letošnji predvolilni mesec »preplavile« razne otvoritve, od resnih do tistih bolj »kar tako«. Do konca redakcije ŠN smo jih našteli kar 12, torej smo imeli vsak drugi dan otvoritveno slovesnost. Naj jih nekaj naštejem: ceste v Boletini, Slatini, Kalobju, na Resevni, v Vrbnem, v Gorici in Žegru. Otvoritve igrišča v Slivnici, gasilskega doma na Kalobju, obzidja na Ritniku, spominska soba New Svving Kvarteta in verjetno še kaj. L>a so otvoritve potencialni muholovci za volivce, je jasno, drugo vprašanje pa je, če so tudi učinkoviti in če je tovrstno otvoritveno finiširanje, ki si ga pred volitvami običajno privošči vladajoča ekipa, tudi najbolj racionalno, da ne rečem tudi politično korektno. Praviloma računi za tovrstne in vsaj za nekatere občanom prijazne podvige pridejo kasneje. Koliko nas bodo stale letošnje »otvoritve«, bomo videli šele v zaključnem računu proračuna tam nekje sredi prihodnjega leta. Ker bo Občina ob 4,3 milijon € dolgoročnega kredita, letos načrtuje še okrog 800.000 € proračunskega primanjkljaja, v naslednje leto pa naj bi se pomaknilo tudi za 4 - 6 milijonov € neplačanih računov, kot trdi opozicija, potem bo vsega tega denarja, ki ni naš, skupaj okrog 10 milijonov €, to je skoraj za dve novi ponkovški šoli. »Koržetov sklad« Ker so se na otvoritvah javnih poti kot na pokvarjeni plošči ponavljali izlivi hvaležnosti »Koržetovemu skladu«, smo poskušali malo povohati, za kaj pri tej »dobrodelni« zadevi sploh gre. Rezultat je prozaičen: ne gre za sklad, temveč za letno postavko občinskega proračuna v višini 200.000 €, ki je namenjena urejanju javnih poti po KS. Podžupan Jože Korže vanj seveda ne prispeva niti centa, se pa postavka imenuje po njem iz dveh razlogov. Prvi je ta, daje postavko res predlagal on, drugi pa, da je menda ta, da precej samostojno razpolaga s tem denarjem. Gre sicer za razpis, toda poznavalci pravijo, da imajo veliko prednost tiste KS, ki jih vodijo člani SDS. Če malo seštevamo samo okvirne stroške septembrskih otvoritev (Resevna 68.000 €, Videž 45.000 €, Slatina 60.000 €, Tratna 50.000 €, Boletina 40.000 €) so kar vseh teh 200 tisočakov in še nekaj več porabile kar »Koržetove« KS. Ni dvoma, splača se biti v Koržetovi SDS, pa klientelizem gor ali dol. Šentjursko-konjiški praznik Več kot dve desetletji želja in pričakovanj krajanov Slatine se je uresničilo: 1215 m šentjurskega in 240 m konjiškega asfalta je preko Klokočovnika povezalo sosednji občini. Slovesnega odprtja v petek 10. septembra se je udeležila stotnija udeležencev, poleg iskreno radostnih domačinov še kopica oblastnikov: dva župana, dva poslanca, državni svetnik ter mnogo drugih lokalnih funkcionarjev in volilnih kandidatov. Prijazen dogodek, organizator je bil predsednik gradbenega odbora Klemen Zdolšek, je bil gostoljuben in še zlasti razkošen na lepih besedah, zahvalah • vključno z blagoslovom, za katerega si je ponkovški župnik Kačičnik vzel kar razkošen del scenarija. V vsebinskem, to je finančnem smislu, pa smo spet dobili značilno šentjursko nedorečenost. Iz 4 nagovorov se namreč ni dalo razbrati, koliko je cesta pravzaprav sploh stala. Po neuradni oceni nekaterih navzočih poznavalcev naj bi bila investicija vredna okrog 100.000 €, krajani so zbrali 20.000 €, nekaj so profilirali z železniškim gramozom in lastnim delom, kar okrog 60.000 € pa je po tem izračunu moralo priteči iz občinskega proračuna, iz famoznega »Koržetovega sklada«. Kot je v svojem nagovoru povedal predsednik KS Ponikva Janko Pušnik, je bilo potrebnih veliko poti, pogovorov in dogovorov, preden so investicijo uspešno zaprli. Vzrok izmikanja točnim številkam je verjetno le v tem, da je v letošnji »Koržetovi« proračunski postavki za vse KS le 200.000 €, samo Ponikva pa je pokasirala približno polovico te vsote. Teden prej so namreč odprli tudi cesto v Boletini za cca 40.000 »Koržetovih« evrov. Takšni javni podatki bi seveda utegnili pred volitvami neugodno učinkovati v drugih krajevnih skupnostih. Cesta Videž - Ogorevc odprta Otvoritvena slovesnost je bila v sredo 15. septembra, tekla pa je več ali manj po znanem scenariju. Navzočih je bilo okrog 70 domačinov in raznih politikov, voditeljica Irena Selič si je privoščila malo romantične metaforike, govorila sta predsednik KS Srečko Jager (ki je pozorno pozdravil med drugimi podžupana Koržeta, a je »pozabil« na podžupana Artnaka) in župan Tisel, župnik Čonč je dokaj diskretno opravil blagoslovitev, domača skupina »Žlahtniki« je »zažingala« dve ljudski pesmi... Iz nagovora župana sem si zapomnil pomenljivo (predvolilno?) misel: Bog je enim dal, da delamo, drugim pa, da nam nagajajo ... Starodobni kolesarji so cesto krstili prvi, za njimi pa še Tisel in Korže na Gajškovi vpregi, direktor OU Palčnik v starem hrošču ter ustrezno našemljena zakonca Romih na starem beemveju s prikolico. Potem se je po zaslugi gostoljubnih domačink pilo in jedlo. Lojze Bobek, ki je vodil gradbeni odbor in organiziral udarniška dela, je povedal, da so krajani prispevali 3600 €, koliko je cesta stala, pa ni vedel. Podatek je dopolnil predsednik KS Jager - 45.000 €. Sodeč pa pozornosti, ki je je bil deležen podžupan Korže, je razliko nesistemsko spet pokril famozni »Koržetov sklad«. In še to: v skoraj dveh urah, kolikor sem bil tam, se po cesti ni pripeljal niti en sam uporabnik. Na Kalobju so srečni V soboto, 11. septembra, dan pred svojim farnim praznikom, so Kalobčani svečano proslavili peterico novih pridobitev: 1280 m obnovljene ceste iz smeri Jezerc, obnovljen gasilski dom, krst nove gasilske brizgalne, odprtje vrtca in obnovljeno kužno znamenje. Slavju je prisostvovalo poleg gasilcev še kakšnih 100 krajanov in gostov, med njimi oba »naša« župana Tisel in Salobir, vsi trije šentjurski podžupani in še drugi politiki. Zanimivo bo tudi videti, od kod bo župan Tisel potegnil teh 50 tisočakov, kajti v proračunu in Načrtu razvojnih projektov tega denarja ni mogoče najti. Slovesnosti je prisostvovalo kakšnih 70 krajanov, močno oskubljen MePZ Sv. Jakob je sorazmerno solidno opravil svoj nastop, za mikrofonom pa so se zvrstili župan, direktor pokrajinskega muzeja Celje in predsednik KS. Posebej opazna je bila tehtna poteza župnika Čonča, ki je naročeno blagoslovitev zidu opravil kar med mašo na vrhu. S tem je nakazal, da s promocijskim »špricanjem« z blagoslovljeno vodo ne velja pretiravati. FK Obnova lokalne ceste, ki jo je v celoti kril občinski proračun, je vzela 177.000 €, za gasilski dom in brizgalno, ki sta skupaj stala 35.000 €, so največ (23.000 €) prispevali botri, 12.500 € pa je prišlo posredno iz občinske blagajne. Koliko so vložili v vrtec in kužno znamenje, niso povedali. Zanimivo je, da so vrata vrtca, ki so ga s ponosom omenjali kot veliko kalobško pridobitev, bila tega dne skrbno zaklenjena. Praznično dogajanje, ki je sicer teklo rutinsko, so zaznamovali nekateri obstranski dogodki: glasbeno spremljavo (bolj otožno in za Kalobje nepričakovano) je prispeval »priženjeni« kvartet klarinetistov iz Šentjurja; predsednik KS Hribernik se je tako (priliznjeno) zahvaljeval županu Tislu, kot da je ta iz svojega žepa plačal kalobške račune; voditeljica prireditve je blagoslov ceste razglasila za osrednji del slavnostnega dogodka; pročelje gasilskega doma je bilo kot iz škatlice, zadnje stene pa so rahlo »škripale«. Še najbolje se je odrezal domači župnik Orešnik, v elegantni črni obleki, s sončnimi očali in frajersko fizuro, ko je novi brizgalni zaželel usodo stare device: da bi bila vedno pripravljena, a nikoli uporabljena. »Otvoritev« rifniškega zidu Slovesnost, ki seje zgodila v nedeljo 19. septembra po tradicionalni rifniški maši, je že rahlo mejila na parodijo: v »uporabo« so dali ^GRAD 161.03 780 6800 kakšnih 80 m obnovljenega nekdanjega kamnitega obrambnega zidu. Investicija sploh ni bila malenkostna - Občino je stala skoraj 50.000 €, okrog 30.000 € pa sta prispevala država in Muzej - a se je slovesnost le zdela malo preveč predvolilno za lase privlečena. PRAZNIK KS SLIVNICA Priložnost tudi za razmislek Ob praznikih se menda ne spodobi biti preveč kritičen, ampak to pravilo za zunanje opazovalce ni tako obvezno. Praznovanje v Slivnici se ni veliko razlikovalo od podobnih prireditev drugje po občini, a le poraja nekaj pomislekov. Prvič, cesta Gorica - Drobinsko: v zadnjih 15 letih je bila obnavljana kar trikrat, tokratna prenova 2300 m ceste pa je stala 968 000 €. Ali se ob tem dejstvu ne bi veljalo tudi resno zamisliti? Pravijo, da tudi ta zadnja obnova ni brezhibna. Drugič, slivniški projekti, ki jih je sfinancirala občina (Cesta, šolsko igrišče...), vrednostno vsaj stokrat presegajo krajevne Q KS SLIVNICA PRI ^L, investicije. Bodo krajevni prazniki, rečeno karikirano, kmalu še edina pristojnost lokalne samouprave? Tretjič, podeljeno je bilo kar 7 pisnih priznanj, dobili so jih vsi, ki so bili predlagani. Zdi se preveč »inflacijsko«. Četrtič, »šolska prireditev za starše« ni ustrezna za počastitev krajevnega praznika. Petič: so žabe res tako pomembna slivniška posebnost? Pa še pohvala za predsednika KS V. Artnaka, ki poleg naštevanjem uspehov ni pozabil na akutne slivniške »sence«, spore okrog KD, športnega parka Grič in Slivniškega jezera, ter problema Auree in Grasselijeve zapuščine. Priznanja so prejeli: Kristina Kavčič, Vesele kmetice, Ervin Skale Maks Žavski, Marko Novak, Robi Novak in Vojko Verdeu. FK © Znova pol ducata šentjurskih gazel Časopisna družba Dnevnik je razglasila savinjsko-zasavsko gazelo 2010. Na seznamu 100 gazel se je znašlo 6 podjetij iz šentjurske občine. # Naziv Prodaja 2009 Čisti dobiček 2009 Indeks 09/04 17 Prevoznišvo -vrtnarstvo Valner 756.775 18.449 326,8 21 Ahac d.o.o. 23.058.538 215.223 318,2 36 Boris Rečnik s.p. 625.773 43.192 275,5 49 Andrej Polak s.p. 608.975 34.478 259,4 73 Mirko Tovornik s.p. 542.975 7.913 229,6 77 Frančišek Škoberne s.p. 595.141 8.097 224,8 Lani so bili na tovrstnem spisku: Uka Jašari s.p., Edicom, Vilkograd, Simpl, Kovi in Koval; predlani pa: Simpl, Avtoprevozništvo Maček Milan, Etra in Anton Selič s.p. Se bodo klali Vlada je leto dni po prvi milijonski pomoči s kreditom družbi Farme Ihan - MPR, d. o. o. oz. šentjurski klavnici dodelila nekaj čez 1,8 milijona EUR državne pomoči. Milijon in pol je dolgoročnega kredita, tristo tisočakov pa znaša subvencija za kadrovsko in ekološko prestrukturiranje. Lani je družba ustvarila dobrih 13 mio prihodkov in 631 tisočakov izgube, pri čemer so zaklali 91 tisoč prašičev. Zares o socialnem podjetništvu WBIS Na zanimivi okrogli mizi o socialnem podjetništvu, vodila jo je predsednica Zdenka Vrečko, zgodila pa se je že v predvolilnem času in verjetno z volilnimi ambicijami, so imeli kar pet zanimivih gostov, toda kaj ko je bilo v avditoriju le 7 poslušalcev (če odštejem tiste po »službeni dolžnosti«). Če na svojo promocijsko prireditev ne pridejo niti kandidati, potem je zadeva zaskrbljujoča. FK 20 LET LOKALNIH VOLITEV Šentjur vodili le trije župani Letos mineva 20 let od prvih demokratičnih volitev v Sloveniji, ko so se volili tudi kandidati v Zbor občin in župani. Prvi je šentjurski županski stolček osvojil Franc Kovač, v letih 1994 in 1998 je zmagal Jurij Malovrh, od leta 2002 pa traja era Štefana Tisla. Na petih županskih volitvah je doslej kandidirala le ena (!) ženska, Dubravka Turk leta 2002. Slovenija je prvič volilno-demokratično zadihala 8. aprila 1990. Za državno skupščino se je v Šentjurju potegovalo 8 kandidatov (med njimi je bil, zanimivo, tudi letošnji kandidat Florjan Cveto Erjavec), že v prvem krogu pa je s 50,3 odstotka glasov zmagal Franc Kovač. Občinska skupščina ga je izvolila tudi za svojega predsednika (danes funkcija župana). 1994: Vzpon Jurija Malovrha Kovač je bil župan le dobro leto, po številnih sporih ga je kmalu po osamosvojitvi nasledil Jurij Malovrh (SKD, SLS, SDSS), ki se je leta 1994 na prvih »pravih« županskih volitvah pomeril s tedanjim predsednikom izvršnega sveta Ladislavom Grdino (LDS). Dvoboj je bil najbolj tesen doslej, na koncu pa se je veselil Malovrh (53,7% proti 46,3%), ki je bil tedaj že dve leti tudi poslanec. Njegova SKD je dobila 8 svetnikov in naslednja štiri leta s koalicijskima partnericama trdno obvladovala občinsko politiko. 1998: Bezenšek neuspešen izzivalec Malovrh je v štirih letih močno utrdil status prvega občinskega politika. Izzvati so ga skušali Cveto Erjavec (ZLSD), Franc Kovač (SDS), Roman Moškotevc (SLS), Damjan Grobelnik (Neodvisni) in Gregor Bezenšek (LDS). Slednji se je uspel uvrstiti v drugi krog, vendar je Malovrh takrat le še nadgradil le nekaj manj kot 50-odstotno podporo in podaljšal svoj mandat s končnim rezultatom 72,6% proti 27,4%. V občinskem svetu je še naprej kraljevala SKD. 2002: Tisel »zruši« Malovrha Dolgo se je zdelo, da bo Jurij Malovrh »večen« župan, toda pojavil se je fenomen Štefana Tisla. S podporo levo-desne koalicije (LDS, SDS, NSi) in z zdravniškim imidžem je pometel z vsemi konkurenti. Nastopili so še Marko Diaci (SMS), Dubravka Turk (SD) in seveda Jurij Malovrh, ki seje sicer še uspel uvrstiti v drugi krog, vendar je Tisel že prvič prepričal kar 49,2% ljudi. Kljub močni kampanji je Malovrh moral priznati premoč Tislu s končnim rezultatom 66% proti 34%. V občinski svet je kar osem predstavnikov dobila LDS. 2006: Tisel že v prvem krogu Pred štirimi leti se je Štefan Tisel le še okrepil na županskem stolčku. Za uradno še vedno neodvisnega kandidata so ga podprli LDS, SD, Desus in NSi. SDS je po sporih v koaliciji ponudila Jožeta Koržeta, SLS pa svojega takratnega predsednika Janeza Čokla. Potreben je bil samo en krog. Volivci so Tislu namenili 64,8%, Koržetu 21,65% in Čoklu 8,71%. Nastopil je tudi Mirko Čander (EU demokrati) in zbral 4,85% glasov. Največ svetnikov (8) je dobila SDS, sledile so LDS, SLS, SMS, Desus in NSi. Župan Tisel kljub veliki zmagi najprej ni imel večine v občinskem svetu, a je uspel na novo premešati koalicijske in opozicijske karte. L.H. Ocvirki iz zgodovine lokalnih volitev 1990: Šentjur naj bodo Domžale »Kar so Domžale za Ljubljano v drobnem gospodarstvu, mora Šentjur postati za Celje.« Iz volilnega programa ZSMS v Utripu. 1998: Pretrd za šentjursko milino »Za naše občane, ki ljubijo tradicijo in milino, sem verjetno pretrd.« Franc Kovač o možnostih za ponovno izvolitev za župana. 2002: Zdravnik in mesar »Stažira v celjski bolnici, vendar v prostem času večkrat zaide v rojstni kraj, kjer njegovo kirurško znanje okoliški kmetje koristno uporabijo, zlasti, ko je treba na kolinah »pikniti« kakšnega prašiča.« Iz poskusa življenjepisa Štefana Tisla. 2008: Najstarejši in najmlajši Za 26 mest v občinskem svetu se je potegovalo 180 kandidatov. Najstarejši je štel 80 let (Anton Rijavec, SD), najmlajši pa 19 let. To titulo si je na listi SMS nadel pevec in zmagovalec EME Anžej Dežan. Ni mu pomagalo, saj ni bil izvoljen. Dubravka Turk je doslej edina ženska, ki se je spustila v boj za očitno močno maskulinizirano šentjursko oblast. e Komentiramo volilne ponudbe (nadaljevanje iz prejšnjih številk) Kot smo predvidevali, se je vsa volilna ponudba zgostila na zadnje dneve pred volitvami, zato novim volilnim ponudbam ne moremo posvetiti toliko prostora, kot smo jih v prejšnjih številkah namenili GOŠ in LDS. Toda posebne škode zaradi tega ne bo, kajti stranke in njihovi županski kandidati, ki so se na volivce spomnili tako rekoč zadnji hip, so praviloma naša druga liga in se s šentjursko politiko ne ukvarjajo najbolj resno, bolj jim gre za to, da se promovirajo in pripravljajo teren za državnozborske volitve. Iz njihovih programov bomo povzeli samo tisto, kar je novo ali se bistveno razlikuje od ponudb konkurence, kajti to, da bodo vsi po vrsti gradili ceste, vodovode, Kulturni center Šentjur, športno dvorano pri Kmetijski šoli, vrtce, šole, stanovanja, prebudili Slivniško jezero, delali oh in ah pošteno, pohlevno poslušali občane in skratka podpirali vse živo, za realno oceno njihove politike pač ni relevantno. Več prostora bomo dali izjemoma ie SDS in županu Tislu, ker sta nesporno prva liga in najresnejša kandidata za zmago. Čeprav sta se na javni sceni intenzivno pojavljala tako rekoč skoraj vsak dan (otvoritve, razna srečanja, TV, Informator, ...), sta v programskem smislu skromna. Očitno sta prepričana, da jima je volilna zmaga vnaprej zagotovljena. VOLILNA PONUDBA ŠT. 3 SDS in župan Štefan Tisel: »Z zaupanjem in sodelovanjem zmoremo vse« Novinarski konferenci, ki sta jo Korže in Tisel imela 24. avgusta, žal nisem mogel prisostvovati, zato sem lahko ocenil program vodilne šentjurske stranke in njenega županskega kandidata le na osnovi uradnih povzetkov, ki nam jih je posredovala njihova piarovka Jelka Godec. Če je to vse, kar so sami zapisali o sebi, potem lahko mirno rečem, da niso povedali ničesar. Volivcem ponujajo, da bodo še naprej delali v sedanji sestavi in enako uspešno kot do sedaj. Izven tistega, kar smo navedli v uvodu (ceste, vodovodi itd.), v programu ni niti ene zamisli, ki bi odstopala od splošnega kandidatskega bla bla. Slogan iz naslova je sicer odličen, zdi pa se, da govori o tistem, česar naši sedanji oblasti pravzaprav primanjkuje. Kaj lahko pričakujemo od SDS? SDS in Štefan Tisel se počutita neverjetno samozadostna, zato nista niti poskušala iskati novih šentjurskih razvojnih prijemov. V dobro jima moramo šteti, da te svoje »politične filozofije« vsaj nista skrivala. Sestava bodočega SDS svetniškega telesa se bo sicer precej spremenila; toda vse bo ostalo v rokah trdega jedra dosedanje SDS - Jožeta Koržeta, Ludvika Žafrana in Branka Oseta. Vsi drugi bodo novinci in ti se bodo svojega posla šele učili. Bolje obveščeni viri pravijo, da gre za vodstvu brezpogojno lojalne kadre. V primeru, da bodo iz vsake volilne enote izvoljeni po trije svetniki SDS, kar je dokaj realno pričakovanje, potem bo položaj približno takšen: krajevno šentjursko politiko bodo kreirali Lovro Perčič, Aleksandra Šuster Močnik in Branko Oset. Dva novinca in prekaljeni »ata« Oset. Težko bi rekel, da je kdo med njimi prava politična osebnost. Prva dva sta neznanki, Oset, ki vedri v šentjurski politiki še iz komunističnih časov, pa se je kot gasilski eksponent že dodobra iztrošil. Ponkovško-drameljsko šentjursko volilno enoto naj bi obvladovala družina Korže: Jože na prvem mestu in hči Jelka na tretjem, vmes pa je postavljena ne ravno najbolj optimalna Drameljčanka Štefanija Kramaršek. Zanimivo bo videti, kako bodo volivci reagirali na ta rahlo provokativno nepotistično postavitev. Pa še pretežno ženska je. Če že morata biti oba Koržeta na listi (Kot da SDS na Ponikvi nima kadrov?), bi bilo lepo, da bi eden od njiju bil na neizvoljivem mestu. V slivniško planinski VE je SDS postavila na čelo liste v politiki neznano Tatjano Tisel s Planine, ki pa ima to prednost, da je županova sorodnica. Pa smo spet pri nepotizmu. Za njo imata dobre možnosti za izvolitev še »večni« Ludvik Žafran in predsednik KS Kalobje Hribernik. Slednjemu se zna zgoditi, da bo za izvolitev potreboval preferenčne glasove, v tem primeru bi se utegnil krepko zamajati Žafranov svetniški stolček. Toda zdi se, da številna nova imena bodočih občinskih svetnikov, med njimi kar 4 ženske, ne zagotavljajo novega duha v stranki. Brez dvoma bodo svetniki SDS županov glasovalni stroj in če bo treba, bodo izglasovali tudi, da vode Voglajne tečejo v nasprotno smer. Razčiščevanja politične nehigiene in afer tega mandata (Ipavčeva 17, Igrišče na mivki in »zasebna poslovna sodelovanja« občinskih funkcionarjev s CMC, IPI in drugimi izvajalci občinskih investicij) gotovo ne bo. Na julijski seji OS je Korže zelo brutalno razgalil SDS strankarski politični kredo, ko se je od srca razjezil nad Artnakovo zahtevo, da naj se odkrito pove, kateri občinski funkcionarji so na svojih zasebnih gradbiščih angažirali »občinska« podjetja. Po Koržetovem je to bil nevaren presedan, nesprejemljivo vohunjenje za občinskimi funkcionarji, kot v starih komunističnih časih. »Berluskonizacija« v prečiščeni obliki! Zanimivo, da njegovega izpada njegovi politični nasprotniki sploh niso pograbili in ga pri priči raztrgali na kosce, kar seveda kaže na manjko etike v šentjurski politiki. Tisel naš vsakdanji Pri Tislu, za katerim se vleče dve desetletji dolg politični rep, ni več nobenih skrivnosti: je karizmatičen politik. Če k njegovi zdravniški karizmi dodamo še sproščen nastop, pozitivno naravnanost, neverjetno lakoten optimizem ter permanentno predvolilno kampanjo, je nesporno šentjurski pop politik št. 1. Zdi se, da ta hip v šentjurskih strankah ni človeka, ki bi ga lahko ogrozil. Škoda je le, da ima poleg vseh teh kvalitet preveč skritih šibkih točk. To, kar se je v dveh njegovih mandatih dogajalo na Občini, nesporno tudi z njegovim sodelovanjem, se kaže »pravičnikom« domala kot srhljiva kriminalka, njegovim »vernikom« pa kot maksimum uspešnosti. Toda dejstvo je, da se je »Berluskonizacija« šentjurske politike razvila iz njegovega odnosa do politične spodobnosti. Seveda ni in nikoli ne bo dokazov, da sta on in njegova ekipa kradla, toda dejstvo je, da so se izvajalci občinskih naročil smukali tudi na gradbišču županove hiše, okrog bazena direktorja občinske uprave, pri hišo Erike Kosi ... Kar je vsaj hudo nespodobno, če nič drugega ne. Tudi prva košarkarska liga ni zastonj. Problem je predvsem v tem, da približni amaterski izračun kaže, da so naši občinski možje in žene v teh dveh mandatih »vrgli v zrak« okrog 7 milijonov € javnih sredstev. Podžupan Artnak je samo pri izgradnji cest naračunal 3,4 milijona razfrčkanih evrov. Jeza politika lahko kaj hujšega, kot je očitek razmetavanje javnega denarja s sumom, da ga je nekaj ostalo tudi v njegovem žepu? Ob takšnih pomislekih povsem izgubijo svoj lesk velike investicije v ponkovško šolo, Zgornji trg in čistilno napravo, ki so najvidnejši dosežki Tislove ekipe. Pri čemer je treba vedeti, da gre v vseh teh primerih za projekte prejšnjih občinskih garnitur, ki so bili realizirani v velikem deležu © z državnim denarjem in dolgoročnim zadolževanjem. Podobno velja za obrtne oziroma industrijske cone. Koliko novih delovnih mest smo dobili, ali pa nismo izgubili, po zaslugi občinske politike, je zaradi splošne krize težko ocenjevati, zagotovo pa smo nova delovna mesta dobili na občinski upravi, ki se je v zadnjih dveh mandatih »odebelila« za cca 30%. Če k tej številki prištejemo še »paraobčinske« službe, kot so RAK in številne druge (tuje) firme, ki delajo za občinsko upravo, se ta odstotek »debelenja« bliža kar fantastičnim 50%. Toda kljub vsemu temu SDS, ki se je na volitve res temeljito pripravila (vsekakor veliko bolj kot katerakoli druga stranka), in županu Tislu, ki je skozi oba mandata na občinske stroške polno delal na svoji promociji, obeta na volitvah zmaga. Ne sicer v prvem krogu, na koncu pa le. VOLILNA PONUDBA ŠT. 4 SP in Cveto Erjavec: »Z znanjem in izkušnjami za spremembe« Predstavitev programa in kandidatov je bila zadnji dan avgusta v Ipavčevi hiši. Za konferenčno mizo je sedela (pra)stara SD politična ekipa - Cveto Erjavec, Stane Zatler in Dubravka Turk, zato sem kar na začetku podvomil v njihov slogan glede sprememb. Esdejevci so pripravili obširen program v 10 točkah, vsaka točka pa gotovo ima še po nekaj podtočk, in so obdelali vse in še več. Tako kot vsi njihovi politični konkurenti bodo gradili ceste, vodovode, stanovanja, šole, poslovne cone, razvijali turizem, kulturo ..., pač skrbeli za občane »spredaj in zadaj«. Tudi za denar jim gre, glavni vir občinskega denarja vidijo v EU. Toda SD nekaj svojega le ima. Na prvo mesto so postavili točko »Intenzivnejše pridobivanje sredstev EU«. Kar pa je v načelu vprašljivo, ker smo v preteklem obdobju iz tega naslova pokasirali razmeroma kar veliko in tega denarja počasi zmanjkuje. Komunalni prispevek bi »primerno«? znižali, hotel Žonta morda namenili Kmetijski šoli, nadvoz preko Voglajne in železnice pa bi obvezno postavili na stari »Malovrhovi« lokaciji. To slednje je pravzaprav edina stvar, po kateri se razlikujejo od konkurence. Niso pozabili na reorganizacijo občinske uprave in profesionalizacijo županske funkcije. Tudi njihov župan bi hodil po KS in pridno poslušal občane Erjavec je posebej poudaril, da ponujajo povezovanje in sodelovanje vsem političnim dejavnikom, kar sem razumel, da bi se zelo radi videli v pričakovani zmagoviti Tislovi koaliciji, pa čeprav je kasneje v pogovoru Erjavec poudaril, da so se na prejšnjih volitvah s Tislom opekli in bodo sedaj bolj previdni. Kaj nam lahko dajo SD in njihovi kandidati? Erjavčeve možnosti za izvolitev za župana so zgolj teoretične, ob pričakovani zmagi tihe Tislove koalicije (SDS, SLS in Desus) pa mu tudi slabo kaže glede podžupanstva. Kot svojo veliko prednost Erjavec vidi v tem, da je SD na državni ravni v vladni koaliciji in lahko veliko pripomore pri odpiranju vrat na raznih koristnih ministrstvih. Kar v »klientizirani« Sloveniji ni zanemarljiva kvaliteta. Šentjurska SD pod njegovim vodstvom nikoli ni imela večjega vpliva na občinsko politiko in tudi v prihodnje očitno ne bo drugače. Od svetniških kandidatov SD so na teoretično izvoljivih mestih v šentjurski VE Cveto Erjavec in zelo pogojno Fanika Lajh, v slivniško planinski Srečko Kranjčan iz Loke, v ponkovško drameljski pa presenetljivo žurersko spretni Miha Kundih s Ponikve. Zanimivo je, da je SD preferenčni adut s prejšnjih volitev, Anton Špan s Planine, prebegnil k Diacijevi GOŠ. Kaj prinašata v politiko Kranjčan in Kundih, je težko ocenjevati, ker sta nepopisana lista, nobenega dvoma pa ni, da bo prva violina SD Cveto Erjavec. Kar stranki na Šentjurskem ne obeta skorajšnjega preporoda. VOLILNA PONUDBA ŠT. 5 - SLS: Vrnitev odpisanih O načrtih šentjurske SLS vse do zadnjega ni bilo nič slišati, tik pred volitvami so ostali celo brez predsednika. Skratka kriza. Škripajoči voz je kot v.d. predsednik poskušal potegniti naprej bivši župan Malovrh. Svojega županskega kandidata SLS nima, kar je škoda, ker bi lahko malo premešal že več ali manj razdeljene županske karte, javno pa tudi niso predstavili svojega programa. Kar smo našli napisanega, so le leporečno oblikovane znane šentjurske prioritete, kar kaže na to, da večjih volilnih ambicij vendarle nimajo. Ker pa sedaj kot prvi mož SLS nastopa Malovrh, bo brez dvoma vanj naknadno vgradil vsaj nekaj svojih prvin. Nadvoz pri Zikošku in trasa navezovalne ceste skozi Kamensko dolino se bosta verjetno vrnila na sceno. Pragmatična koalicija z SDS je verjetna, toda vsebinsko se bo Malovrh, ki še gotovo ni pozabil vseh zamer do Tisla, težko izognil priložnostnemu »opozicijskemu nagajanju«. Ni pa verjetno, da bi SLS postala povezovalni faktor obupno razpršene šentjurske opozicije. SLS ima v Šentjurju še vedno dobro bazo in zlahka pride v OS tudi brez posebnega političnega naprezanja in brez prave idejne profilacije. Lista kandidatov v šentjurski VE je z izjemo nosilca liste Malovrha radikalno pomlajena, drugi dve listi pa sta bolj tradicionalni. Le nosilca sta nova: Matej Laubič v drameljsko-ponkovški in Milan Zapušek v slivniško-planinski VE. Ti trije so tudi predvideni novi svetniki v OS, za četrtega (Simona Zdolšek ali Milenko Tanšek) bo verjetno že zmanjkalo glasov. Na listah ni pravih »težkih« kandidatov, iz preteklosti bolj znani eselesovci (Brglez, Maruša, Bračko, Tanšek, ...) so pristali na neizvoljivih mestih. VOLILNA PONUDBA ŠT. 7- DESUS: Biti zraven Šentjurski Desus, ki ga vodi Alojz Recko, se letos drži bolj ob strani. Županskega kandidata nima, tudi programa praktično ne, njegov program so interesi upokojencev. Je pa v vseh treh VE postavil polne in močne liste kandidatov za OS. Na izvoljivih mestih so Jože Štiglic v L, Stane Zupanc v II. in Alojz Recko vlil. volilni enoti. Sami »rdeči« veterani. Obetamo jim dve mesti v OS, Stane Zupanc pa ostaja čakalnici. Uradno ne podpirajo nikogar, neuradno pa potencialnega zmagovalca, torej Tisla. VOLILNA PONUDBA ŠT. 7 Zares Zares ne misli zares Šentjurski Zares pod vodstvom Zdenke Vrečko je očitno ostal v povojih. Njihov volilni program je več ali manj šablonsko leporečen, glasove za OS pa bo v vseh treh volilnih enotah nabiralo vsega le 8 ad hoc kandidatov. Med kandidati sta bolj znana le ravnatelj OŠ H ruševec Robert Gajšek in Zdenka Vrečko, o Petru Petelinšku (II. VE) in Zvonku Povaleju (III. VE) pa doslej še ni bilo slišati nič posebno spodbudnega. Zaresu grozi, da sploh ne bo prišel v OS, ali pa bo imel le enega svetnika oziroma svetnico - Zdenko Vrečko. VOLILNA PONUDBA ŠT. 8 NSi in Janko Cerkvenik: Na obrobju Vse kaže, da bo NSi skupaj z Desusom in Zaresom kljub svojemu županskemu kandidatu pristala na repu šentjurskih strank, tik pred raznimi brezupnimi »muhami enodnevnicami«. Doslej niso javno predstavili niti svojega županskega kandidata niti svojega programa, kar je vsaj neresno, če že ne meji tudi na katastrofo. Janko Cerkvenik sicer ni slab županski kandidat, toda težko je uspeti brez denarja, z »mrtvo« stranko za seboj in brez upa zmage. Zna se zgoditi, da bo v OS edini iz NSi. Pogojno sta na čakanju še Drago Arzenšek in Franc Korenjak. VOLILNE PONUDBE 9, 10 IN 11: SNS. Stranka slovenskega naroda. Lista za pravičnost in razvoj Prav, naj bodo, toda v občinski politiki nimajo nobene vloge in nobenih šans. Nobeni od teh grupacij se ni zdelo vredno, da bi nam poslala vsaj kakšen svoj tekst, listo kandidatov ali karkoli drugega. Bog ve, če naši občani - kandidati sploh kaj razmišljajo, ko se vedno znova pustijo nategovati raznim političnim ekshibicionistom? Še največ šans ima SNS, ki ima v Šentjurju redno okrog 7% volivcev, kljub temu pa je malo verjetno, da bodo njeni slabo poznani kandidati (nosilci list so Celjan Peter Thaler, Jasmina Jelovšek in Nataša Volovšek) nabrali skupaj dovolj glasov za enega občinskega svetnika. DODATEK K VOLILNI PONUDBI ŠT. 1 GOŠ: Šentjurska deklaracija Prvo deklaracijo smo Šentjurčani dobili pred 21 leti od ZSMS, sedaj pa nam je drugo verzijo pripravilo Gibanje za občino Šentjur (GOŠ). Vsebinsko Deklaracijo povzemamo pri primerjavah volilnih programov. Je GOŠ realna alternativa sedanji oblasti? Nesporno sta GOŠ in Diaci edina odkrita nasprotnika »Tislove doktrine« in ostra kritika šentjurske strankokracije, toda se zdi, da sta Polnar in Diaci bolj kot ne le glas vpijočega v puščavi. Volilnega boja sta se lotila sicer filozofsko poglobljeno, toda preveč v rokavicah in celo brez denarja. Vprašanje je, v kolikšni meri bodo volivci sploh spoznali in razumeli njuno volilno ponudbo. Iz GOŠ so teoretično na izvoljivih mestih v šentjurski VE Marko Diaci in Robert Polnar, v ponkovško-drameljski Boštjan Pisanec in v slivniško-planinski Boris Belej. Torej sami stari znanci iz zlatih časov šentjurske SMS, kar GOŠ jemlje imidž novega in civilnega. Zdi se, da bo več glasov kot lista dobil njihov županski kandidat, ki bi lahko prišel celo v drugi krog. DODATEK K VOLILNI PONUDBI ŠT. 2, LDS in Jože Artnak Volilna ponudba LDS je bila po predstavitvi v prejšnji številki ŠN le nekoliko dopolnjena s kratkim intervjujem z njenim županskim kandidatom Jožetom Artnakom. Bistvenih sprememb ni, je pa Artnak svoja najbolj trda stališča zelo »zgladil«, kar nakazuje domnevo, da želi ostati v sedanji »županovi« koaliciji. Če v LDS tudi volivci ne bodo zaznali alternative sedanji oblasti, se ji pri volitvah v OS ne obeta veliko uspeha. Na svetniške sedeže lahko računajo Sebastjan Jaklič v I, Slavko Špur v II. in Jože Artnak v III. VE. Prvi v rezervi sta Jure Godler iz I. in Mirko Pajek iz III. VE. Besedo (n)imamo volivci Kaj lahko storimo nezadovoljni volivci? V našem primeru, ko obstoječa občinska oblast dejansko nima organizirane enakovredne alternative, zelo malo. Morda bi bilo na volilni dan še najbolje ostati lepo doma in pasivno pokazati politiki, da od nje pričakujemo bistveno več. Toda le-ta takšnega sporočila zagotovo ne bi hotela razumeti. Žal je tako, da je naš volilni sistem narejen izrazito po meri strank in je teoretično dovolj, da na volitve pride le peščica volivcev, na primer vsi kandidati, pa bi bilo vse prav in zakonito. Zato bojkot volitev nima smisla. Le preko demokratičnih volitev in odprtih demokratičnih strank lahko pridemo do drugih in boljših voditeljev. Druga možnost je tista, ki jo je na enem od predvolilnih zborovanj javno oznanil eden od razpravljavcev: treba bo vzeti puške v roke FK e Cveto Florjan Erjavec in Socialni demokrati 'Za razvito m uspesno občino - ZA Šentjur" 1. Razvoj gospodarstva, obrti in podjetništva za nova delovna mesta 2. Cestne povezave 3. Kultura in šport 4. Vzgoja izobraževanje in socialno varstvo 5. Kmetijstvo in turizem erjavec@siol.net socialni demokrati.sentjur@gmail.com SOCIALNI DEMOKRATI Občinski odbor Šentjur LISTA KANDIDATOV SOCIALNIH DEMOKRATOV ZA VOLITVE VOBČINSKISVETOBČINE ŠENTJUR 1. VOLILNA ENOTA 2. VOLILNA ENOTA 3. VOLILNA ENOTA 5- naročnik: Socialni demokrati, Levstikova 15,1000 Ljubljana Za našo občino Šentjur! SDS Kandidati za svetnike 1. VE: KS Šentjur mesto, KS Ritnik, KS Vrbno-Podgrad, KS Grobelno Mag. Štefan Tisel Lovro Perčič Aleksandra Šuster Močnik Branko Oset Anton Ljubej Mira Jazbec Srečko Jager Irena Selič Franc Pevec Kandidati za svetnike 3. VE: KS Kalobje, KS Loka pri Žusmu, KS Planina, KS Prevorje, KS Slivnica pri Planini Tatjana Tisel Ludvik Žafran Zdravko Hribernik Vida Kodrin Ludvik Tonjko Milena Žlof Zoran Leskovšek Ivan Šafran Kandidati za svetnike 2. VE: KS Blagovna, KS Dramlje, KS Ponikva Jože Korže Štefanija Krameršek Jelka Godec Alojz Modic Franc Arzenak Janko Pušnik Marija Volavšek Stanislav Sitar Za našo občino Šentjur! SDS Z zaupanjem in sodelovanjem zmoremo vse! SD Čadej © za župana soj^E Kandidati Socialnih demokratov za volitve v Občinski svet Občine Dobje: rf ■ 1 fc leeri-Tr s/ 0) Karl Čadej 0) Ana Gradič 0) Milorad Jokič 0) Matej Gračnar 0) Edvard Kovačič 0) Silva Čadej SMO ZA SPREMEMBE?! naročnik: Socialni demokrati, Levstikova 15,1000 Ljubljana VSI AKTIVNI VSI NA BOLJŠEM O (ti n* <0 = 5:e g O 4, Sil — ~U o O ■O vi LDS Kandidatke in kandidati LDS za občinski svet Občine Šentjur d) VOLILNA ENOTA 1 - Šentjur, Grobelno, Ritnik, Vrbno mag. Sebastjan Jaklič Parkiranje v Šentjurju predstavlja le dlje (asa resen problem, le-ta je le posebej perel pri ob(anih, ki stanujejo v blokih, saj število avtomobilov iz teta v teto narašla. Prizadeval se bom, da bomo šentjurlani dobili primerno dovolj parkirnih prostorov in celovito ureditev parkiranja po Šentjurju. Jure Godler Urejena cestna infrastruktura po celotni oblinije osnovni pogoj za dvig kvalitete življenja. Z obvoznico 1 bi razbremenili mestno jedro težkih tovornjakov in tranzitnega prometa. Potrebno je še krožišle med Kvedrovo in C. Kozjanskega odr. ter dodaten zavijalni pas na križišlu pred OS Franja Malgaja. Lidija Hercog Za razvoj gospodarstva je potrebno zmanjkati komunalne prispevke na zemljišlih predvidenih za gradnjo in tako vzpodbujati razvoj. S pritokom gospodarskih panog bodo tudi mladi izobraženi kadri dobili delo. V Šentjurju se je v (asu gospodarske krize brezposelnost povedala za okoli 300 oseb. Miran Šmid Tudi sam sem obiskoval Glasbeno šolo v Šentjurju in se soo(al z njeno prostorsko problematiko. Zato sem preprilan, da je najboljša rešitev za Šentjur, (e jo prestavimo v Zgornji trg. Tam bi bodoli glasbeniki imeli dovolj prostorov za u(enje glasbe in prispevala k oživitvizgornjetrlkega jedra. Anita Kolesa Šentjurska politika je v preteklih letih najbolj zanemarjala - Šentjur. Glavno mesto in središle ob(ine po stanju kakovosti življenja njegovih prebivalcev polteno zaostaja za upravnimi in kulturnimi srediili L sosednjih obdn. Šentjur nima niti enega mž javnega otrolkega igrišla in nobene kolesarske steze. VOLILNA ENOTA 2 - Ponikva, Dramlje, Blagovna, Dolga Gora & Anton Kukovič Kot gasilec se zelo zavzemam za ustrezen status in skrbnejši odnos družbe do te dejavnosti, v Šentjurju pa za ureditev nove lokacije za potrebe gasilskega doma. Zavzemam se tudi za (imprejinjo zagotovitev atovih parkirnih povrlin po Šentjurju. Janja Bakovič Tudi mladi se moramo vkljufevati v politiko. V ospredje je potrebno postaviti vpraianja, ki nas mlade skrbijo (zaposlovanje, stanovanjska problematika, izobraževanje itd.). Biti moramo aktivni soustvarjalci 1ivljenja v nali oblini in ne le pasivni spremljevalci vsega, kar nam dololajo drugi. AlojzJazbec Športni park je izjemen biser nalega mesta za aktivne Iportnike, rekreativce in vse ljubitelje zdravega telesa in duha. Zato ga je treba vnaprej le skrbneje urediti, tako z novimi igrišli kakor tudi z vzdrževanjem obstojelih objektov. O tem že govorim vrsto let, vendar so pobude bile le delno uspeine. Danilo Matuš Prostovoljno delo je premalo cenjeno, pa naj gre za gasilce, humanitarne delavce, aktiviste v raznih društvih in tako naprej. Osebno menim, da bi bil to lahko eden izmed kriterijev pri dodelitvi obdnskega stanovanja in drugih socialnih pravic, ki jih ljudje iilejo od obline. Darja Felicijan Veseli me, da se je premaknila tudi posodobitev peipoti skozi Šentjur. To sprehajalno pot s kolesarsko stezo bi lahko podaljlali tudi skozi Primož in Botrilnico nazaj v Šentjur. Takšno pot bi lahko opremili tudi s polivaliKi za oblane ter obogatili s turistilno-gostinsko ponudbo Šentjurja. Slavko Špur Zavzemal se bom za enakomeren razvoj vseh krajev v oblini in temu tudi ustrezno delitev proralunskih sredstev. Nujno potrebna je prenova državne ceste Sele - Ponikva - Dolga Gora, vkljulno z izgradnjo ftadvoza preko železnice v Hotunju ter ureditvijo dovoza k OS Ponikva. .tfjj Primož Laubič Prizadeval se bom, da v naslednjem mandatu pride do nujne menjave strehe in oken na OS Dramlje. Azbestna kritina je že povsem dotrajana in že marsikje pušla vodo. Prav tako pa je zaradi povelanega vpisa otrok v vrtce, potrebno razmišljati tudi o raziiritvi prostorov terpovelanju Števila oddelkov. Lidija Kundih V Dolgi Gori nujno potrebujemo sodobne telekomunikacijske povezave za dostop do interneta. V krizi morajo ponovno pridobiti vrednote kot so prostovojnost, humanost in sodelovanje, ki so bile molno zapostavljene zadnji desetletji materialnega pohlepa, ki je zapeljal mnoge ljudi. Jožef Gajšek I Kot gasilec poudarjam nadaljnjo skrb za ustrezno protipožarno varnost, ki ima pri nas zelo dolgo in bogato tradicijo ter odlilne uspehe. Srečko Slemenšek Potrebno je nadaljevati s prizadevanji, da bodo (isto pito vodo dobili tudi vsi tisti, kije te Se nimajo. Prav | tako je treba nadaljevati s posodobitvami vseh vrst cest v kraju in modernizacijo povezave Dramlje - Ohranjati moramo (isto okolje ter boljSe izkoriSlanje naSih zanimivosti in turistilne ponudbe. Tatjana Lesnika Ponikva je del naSe obline, ki se hitro razvija, zato je poleg Sole in drugih infrastruktur potrebno posodobiti in poskrbeti za razširitev tudi prostore Knjižnice Ponikva. Prav tako si bom prizadevala, da se v Ponikvi razvije tudi velja ponudba gostinjske in trgovske mreže. Peter Jevšinek Družbeni in socialni položaj mladih v Oblini Šentjur je katastrofalen. Nujni je takojSnji pristop k reSevanju problematike nezaposlenosti, Se posebni poudarek pa je treba dati zaposlenosti mladih izobraženih kadrov. Marija Cverle V svojem kraju se bom zavzemala za novo trgovino; bankomat in bencinsko (rpalko. Prav tako v Dramljah zelo potrebujemo nove prostore PoSte. Želim si, da bi v okviru Kulturnega druStva Dramlje delovala tudi dramska sekcija. VOLILNA ENOTA 3-Slivnica, Planina pri Sevnici, Prevorje, Kalobje, Loka pri Žusmu «1 4 * wr\ s,° Sil ile" iU il Jožef Artnak V naSem okolju so najvelji problem slabe ceste. Na tem podrolju bomo zelo zavzeto nadaljevali z zastavljenimi prizadevanji. Velik problem je tudi problematika nezaposlenosti, zato bomo v okviru vvojih pristojnosti sprejemali ukrepe za njeno blažitev in reSevanje. Mirko Pajek Stojim za tem, da je temeljna llovekova pravica že ta, da ima vsak oblan do svojega doma v vsakem letnem (asu primerno vzdrževano cesto. Na Prevorju pa poteg tega zelo podpiram tudi nadaljnje istopke za gradnjo gasilskega doma In velnamenske stavbe na Prevorju. Mateja Bobek Naš velik potencial je mistilnost kraja z Gradom Planina in njegovo okolico, katerega želimo približati širšemu krogu obiskovalcev, tudi tja tez v tujino. Pomembni so primerni dogodki, ki gradu in kraju dajejo dodano kulturno vrednost. Srečko Veber Loka je bila pred ISO leti najvelji kraj v oblini, zato je danes tudi slaba vest obline. V našem kraju holemo dobiti naio (isto pitno vodo in boljše ceste. Potrebujemo nova zazidljiva zemljišta v Loki in v Dobrini, le ta pa predstavlja veliko priložnost za investitorje na podrolju turizma. Marjeta Pušnik Moj svet je glasba. I'ato podpiram dejavnosti na tem podrolju in zagotavljanje pogojev za njen razvoj. Želim, da se uredi manjše letno prizotišle za kuiturne nastope na gradu Planina. Pokrito prizor Ule na gradu bi lahko gostilo mariskatero kulturno prireditev v našem kraju. Ivan Kukovič Zavzemal se bom za nadaljnjo posodobitev Športnega parka za Kulturnim domom v Gorici. Zavzemam se, da bi se Slivniško jezero veliko bolje izkoristilo za turizem, sedaj ko je do tja zgrajena lepa cesta in ^ plolnik. Mihaela Kladnik Zelo se zavzemam za priletek izgradnje velnamenskega poslovnega objekta na Prevorju, za asfaltiranje makadamskih voziil in ureditev unilenih asfaltnih cest. Zavzemam se tudi za ureditev kanalizacije v strnjenih naseljih oz. vaseh KS Prevorje, ter nadaljnji razvoj predšolske vzgoje otrok v PO$ Prevorje. Iztok Senica Na Planini potrebujemo novo telovadnico in igriSte ter boljše ceste. Od obline prilakujem, dabobolj gledala na take bolj odmaknjene kraje, in da bo podpirala tudi prireditve, kot je Klumpanje. Spoštovane volilke in volilci! DeSUS je stranka, ki zagotavlja uresničevanje pravic starejše generacije, invalidov, kot tudi vseh tistih, ki živijo od svojega dela in tistih ki, ne po svoji krivdi, zaposlitve sploh nimajo, zlasti mladi. Te pravice se ne zagotavljajo le na državni ravni, ampak tudi na lokalni, v občini. Zato bo DeSUS na lokalni ravni vodil odgovorno politiko, ki bo zagotavljala: učinkovito upravljanje z občinskim premoženjem zmanjševanje socialne in zdravstvene ogroženosti občanov skrb za razvoj javnega zdravstva pomoč na domu ostarelim in invalidnim osebam izgradnja enote doma starejših na Planini spodbujanje razvoja podeželja in povezovanje kmetijstva s turistično ponudbo, z namenom ohranjanja poselitve varovanje virov pitne vode in oskrba s pitno vodo izboljšanje prometne infrastrukture podpirali bomo tudi druge predloge krajanov in stroke, ki bodo naravnani na izboljšanje življenja vseh naših občanov Če so naše prednosti modrost in izkušnje, je popolnoma razumljivo, da smo najprej občutljivi za socialne probleme in se zavzemamo za učinkovito in pravično družbo. Takšno družbo pa zagotavljajo predvsem zadovoljni državljani. Nas, upokojencev, je preko 550000 in vsi naši problemi so problemi celotne družbe. Pri sklepanju koalicij po volitvah dajemo prednost tistim strankam, ki bodo omogočile kar največjo možnost uresničevanja programa stranke DeSUS in programskih usmeritev in prioritet stranke na lokalni ravni. Casje za DeSUS; I Spoštovane volivke in volivci, dovolite mi, da vam predstavim nekaj misli o tem, zakaj bi oddali na letošnjih lokalnih volitvah vaš glas za stranko DeSUS. Slovenija se je od osamosvojitve naprej razvila v sorazmerno uspešno državo. Verjeli smo, da bomo zgradili socialno državo, ki bo vsakomur zagotavljala pogoje za človeka dostojno življenje. Globalna gospodarska in finančna kriza je razgalila vse šibkosti naše mlade države. Razkrila je, da se nahajamo v času najbolj neizprosnega kapitalizma. Posameznikovo delo ni več največja vrednota, pač pa doseganje čim večjih zaslužkov, in to na račun izkoriščanja ljudi. V stranki DeSUS se zavzemamo za socialno pravičnost. Želimo, da bi se ljudje na podlagi svojega dela oziroma minulega dela lahko normalno preživljali. Stranka DeSUS v svojih vrstah nima ne tajkunov in ne novodobnih kapitalistov ali povzpetnikov. Našo stranko DeSUS podpirajo tisti, ki so to državo zgradili s svojim delom, znanjem in ustvarjalnostjo. Drage volivke in volivci, vabim vas, da na lokalnih volitvah podprete stranko DeSUS. Le tako nam boste omogočili, da bomo lahko uspešno zastopali vaše interese. Prepričan sem, da bo vaš glas za DeSUS pomenil pomemben prispevek k zdravemu razvoju vaše občine! Alojz Recko, predsednik OO DeSUS Šentjur Karl Erjavec, predsednik DeSUS Lista Kandidatov DeSUSa, ki kandidirajo za člane OS Občine Šentjur __________________na loklanih volitvah 10.10.2010----------- VOLILNA ENOTA 1 1. Jože Štiglic, Šentjur 2. Stanislav Artiček, Šentjur 3. Marjana Rataj, Šentjur 4. Jožef Pušnik; Grobelno 5. Franc Kristan, Šentjur 6. Terezija Jager, Šentjur 7. Alojzija Artiček, Šentjur 8. Marija Aužner, Šentjur 9. Tatjana Košir, Šentjur 10. Sonja Šostar, Šentjur VOLILNA ENOTA 2 1. Stanislav Zupanc, Šentjur 2. Bogomir, Ulbing, Dramlje 3. Pavla Skok, Dramlje 4. Anton Vrečko, Ponikva 5. Roman Grubič, Blagovna 6. Majda Lešničar, Dramlje 7. Franc Jager, Dramlje 8. Jožica Bolha, Blagovna VOLILNA ENOTA 3 1. Alojz Recko, Gorica pri Slivnici 2. Ignac Mastnak, Gorica pri Slivnici 3. Matilda Gajšek, Gorica pri Slivnici 4. Florjan Potrata, Gorica pri Slivnici 5. Ferdinand Pušnik, Kalobje 6. Ernest Zidanški, Gorica pri Slivnici 7. Gabrijela Križnik, Loka pri Zusmu 8. Dolar Marija, Gorica pri Slivnici ko volite ljudi na listah strank, ki jim zaupate, ustvarjate pogoje za delovanje občinske uprave po vaših potrebah. Skupaj z vami bomo iskali rešitve za težave vašega kraja. Denarja ni veliko, zato je pomembno, komu ga zaupate! Vabimo vas na volitve 10. oktobra Za kandidatno listo OO SLS Jurij MALOVRH Naši cilji v naslednjem mandatu: znižanje cen komunalnih prispevkov, ustvarjati pogoje za nova delovna mesta (širjenje obrtno-podjetnlških con v vseh večjih naseljih), ureditev prostorskih aktov za nove Individualne gradnje, zagotavljati pogoje varstva starejših oseb na domu, zagotavljati kakovostne materialne pogoje otroškega varstva, osnovnega šolstva In profesionalne kulture, povečati sredstva za delovanje športnih, kulturnih in mladinskih društev ter zagotoviti prostore mladini, urediti dostopnost Interneta za vsako gospodinjstvo, promovirati In spodbujati turistično ponudbo (verski in kulturni turizem) v posameznih krajevnih skupnostih, prizadevati sl za neobdavčenost nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se uporabljajo za kmetijske namene, podpirati ekološko prijazno kmetijstvo in turizem na kmetijah, zagotavljati enakomeren razvoj vaških središč, prekategorizacija lokalnih cest v državne In nekaterih vaških cest v lokalne, kakovostno Izvajanje letnega In zimskega vzdrževanja cest ter saniranje zemeljskih plazov na cestah in posodobitev mostov, Slovenska ljudska stranka (SLS) je stranka politične desnice, ki je vključena v evropsko zvezo ljudskih strank. Ima najdaljšo zgodovino političnega delovanja v prizadevanjih za večstrankarski sistem in samostojnost Slovenije. Iz njenih vrst je tudi nekdanji poslanec In šentjurski župan Jurij Malovrh. Raznobarvnost in neusklajenost dosedanjega občinskega vodstva ni zmogla uresničiti danih obljub. Prihodnost svojega političnega delovanja vidimo v povezavi z močno desnosredinsko stranko. V tej povezavi lahko zadovoljimo vaše potrebe v Občini Šentjur. Kandidati za občinske svetnike vidimo prihodnost občine, ki bo kraj skupnega bivanja mladih in starejših. Ohranjali bomo vrednote in naredili prostor za Izboljšave. Zaslužimo sl hitrejši razvoj občine na vseh področjih. Bill smo vaš glas v Občinskem svetu, zato nam tudi zdaj zaupajte svoj glas na volitvah 10. oktobra. -V 'V 10 1 .Volilna enota: Šentjur-mesto Šentjur-Rifnik, Vrbno-Podgrad, Grobelno Prometna in komunalna Infrastruktura: nadvoz za južni del občine po obstoječih projektih, rekonstrukcija ceste Stopče-Vrh skupaj s kanalizacijo, izgradnja vodovoda Vodruž - Ravne, krožišče pri Mercatorju In stari pošti, obnova ceste od stare pošte do podvoza in v Hruševcu, ureditev parkirišč, rekonstrukcija dotrajanih uličnih cest. Šolstvo, otroško varstvo, kultura, šport, mladina: ureditev primernih prostorov za Glasbeno šolo Skladateljev Ipavcev skupaj s pripadajočimi parkirišči Prometna In komunalna Infrastruktura: cesta Dramlje-Bovše, cesta Marija Dobje-Jarmovec, ureditev odvodnjavanja meteornih vod in preplastitev ceste skozi center Dramelj, rekonstrukcija ceste na Sv. Uršulo ter ceste Straža na Gorl-Žiče. Šolstvo, otroško varstvo, kultura, šport, mladina: ureditev prostorske problematike vrtca v Dramljah, ureditev prostorske problematike kulturnih društev, posodobitev Igrišča pri osnovni šoli Dramlje ter ureditev prostorov za krajevno enoto Knjižnice Šentjur na Ponikvi In Blagovni. 3. Volilna enota: Planina-Slivnica-Kalobje-Loka Prometna In komunalna Infrastruktura: izgradnja vodovoda Dobrina. Loka, Bobovo, Prevorje, ureditev krožišča pri bencinski črpalki na Planini, obnova ceste Planlna-Šentvid-Leslčno ter obnova ceste Planina-Visoče-Jurklošter. Šolstvo, otroško varstvo, kultura, šport, mladina: posodobitev osnovne šole Planina, telovadnice in izgradnja športnega Igrišča. izgradnja vrtca na Planini. izgradnja enote Doma upokojencev na Planini, obnovitev Kulturnega doma v Gorici in ureditev športnega Igrišča ter ureditev obrežnega pasu Slivniškega jezera. Jurij Malovrh, 22.4.1946 Pograd 38a, Šentjur; prometni inženir, kmet, upokojenec Simona Zdolšek, 18.10.1968 Ulica skladateljev Ipavcev 9a, Šentjur; profesorica glasbe, ravnateljica glasbene šole Ivan Jurkošek, 10.7.1978 Vodruž 39a, Šentjur; ekonomski tehnik, vodja skladišča MMihaela Rožej, 6.12.1958 Pešnica 24, Šentjur; vzgojiteljica s Urška Jevšinek, 23.4,1987 Grobelno 145, Šentjur; komercialno poslovni tehnik, absolventka g Andrej Žmaher Sončna ulica 45, Šentjur; avtomehanik, samostojni podjetnik Polonca Šumej, 12.12.1981 Sončna ulica 83, Šentjur; profesorica razrednega pouka, učiteljica E Ambrož Jagodič, 3.6.1987 Lepa pot 7, Šentjur; natakar Jurij Oset, 10.2,1984 Črnollška 10, Šentjur; orodjar, ekološki kmetovalec Robert Maruša, 10.11.1963 Cesta na Brdo 22, Šentjur; magister, dipl. ing. elektrotehnike, vodja vzdrževanja elektrarn Slovenije Matej Lavbič, 20.9.1973 Laze pri Dramljah 14a, Dramlje; strojni mehanik, podjetnik Milan Zapušek, 20.4.1976 Prapretno 7, Planina; kmetijski tehnik, samostojni podjetnik < Milan/Milenko Tanšek, 21.9.1968 Bukovje 15, Gorica pri Slivnici; komercialist, vodja komerciale « Breda Trebovc 4.2.1962 Goričica 15, Šentjur; trgovka, gospodinja | Zdravko Brglez, 23.5.1954 Dolga Gora 19, Ponikva; 1 inženir kmetijstva, | kmetijski svetovalec S Majda Rezec 11.7.1962 Straška Gorca 30, Prevorje; ekonomski tehnik, gospodinja Q Jože Lavbič, 24.10.1963 Šedina 2a, Dramlje; inštruktor voženj, Rafko Gubenšek, 14.8.1968 Žegar 40, Prevorje; inženir kmetijstva, kmetovalec B§Jože Bračko, 27.12.1955 Primož 2la, Šentjur; avtomehanik, prevoznik »Marjanca Jurjec, 22.8.1973 Dobrina 36b, Loka pri Žusmu; profesorica fizike, učiteljica g Staška Buser, 21.9.1956 Boletina 8, Ponikva; dipl. ing. agronomije, profesorica 3 Janez Luskar, 2.6.1982 Podpeč pri Šentvidu 2, Planina; voznik, šofer n Franc Zdolšek, 12.3.1965 Jazbine 20, Dramlje; voznik, samostojni podjetnik Miran Jazbinšek, 5.8.1982 Planinski Vrh 7, Planina; . gradbeni tehnik, 1 nabava storitev Martin Korenjak, 16.8.1974 Laze 4, Dramlje; kmetijski tehnik, kmetovalec s Milan Sehur, 21.9.1966 Prapretno 17, Planina; kmetovalec Volitve 2010 - Županski kandidati so povedali Jože Artnak: LDS: Župan in direktor OU sta mi zagotovila, da je vse pošteno Je šentjurski komunalni prispevek (KP) tako visok, ker je bila izgradnja naše komunalne infrastrukture preveč razsipna? Na katero višino ga je možno in smiselno znižati? Je nov prispevek v hladilniku zaradi volitev ali zaradi znanih potencialnih privilegiranih investitorjev? Previsok je po moji oceni za okoli 30 %, pa kakorkoli že to obračamo. Nov predlog je po mojem bil umaknjen zaradi volitev. Je še kaj drugega zadaj? Možno, glede na znane izkušnje iz preteklosti. Ste še za nadvoz na oni strani Kmetijske šole? Seveda. Ta je v sklopu navezovalne ceste od avtoceste do Črnolice in predstavlja strateško zaključeno celoto, ki mesto Šentjur rešuje gostega prometa in celotnemu južnemu delu občine približa dostop do avtoceste. Hkrati pa bo s tem zgrajen tudi prepotreben suhi zadrževalnik Črnolica, ki bo ščitil Šentjur pred visokim poplavnim valom. Od leta 2006 polni država naš občinski proračun s cca 4 dodatnimi milijoni €. Kje in kako racionalno so naložena ta sredstva? Na področju lokalnih cest se sredstva po letu 2008, ko sem vzel zadeve osebno v svoje roke, trošijo racionalno. Na drugih področjih, kjer se odvijajo vse ostale investicije in javna naročila, se sistem dela ni spremenil. Tu vidim še veliko rezerv. Občinska uprava se je v Tislovih dveh mandatih menda povečala za okrog 30% (plus še nekaj zaposlenih na »paraobčinski« RAK). Je to za vas sprejemljiv trend? Je zaposlitev KS tajnikov v občinski upravi pametna odločitev in ali ne pomeni posega v krajevno samoupravo? Iz vidika enakopravnosti vseh KS je prav, da je enako urejena možnost financiranja tajniških del v celotni občini. Ni pa dobro, da so tajniki nameščeni le kot uradniki, morali bi biti bolj podrejeni krajevni samoupravi kot njihovo orodje za pospeševanje razvoja. Osebno sem tudi prepričan, da Turistično informacijski center lokacijsko in organizacijsko ne sodi v Razvojno agencijo Kozjansko. Samostojno na trgu bi bil veliko bolj učinkovit. Govorice o koruptivnosti občinskega vodstva, omenjajo se župan Tisel, bivša vodja investicij Kosijeva in direktor OU Palčnik, so v Šentjurju že nekaj vsakdanjega. Boste zahtevali uradna pojasnila, objavo premoženja občinskih funkcionarjev? Kako komentirate angažiranje izvajalcev občinskih investicij na zasebnih gradbiščih občinskih funkcionarjev? Zame je popolnoma nesprejemljivo, žal pa ni zakonsko prepovedano, da občinski izvajalci delajo tudi na zasebnih gradbiščih odgovornih oseb na občini, in to še celo istočasno. Take stvari mora župan odločno presekati, in če se to zgodi, tudi natančno in pregledno razčistiti. Če je vsaj nekaj od naštetega res, smatrate, da je takšna praksa moralno sprejemljiva? Ste glede tega že kaj ukrepali? Zame je to nedopustno. Župana in direktorja sem na to temo takoj zelo resno zaslišal. Oba sta zagotovila, da je bilo vse v redu, dokumentacijo pa sta pripravljena pokazati samo pristojnim preiskovalnim in nadzornim organom. Kako komentirate okvirne izračune ŠN o »razfrčkanih 7 milijonih €, kar ste s svojimi izračuni delno podprli tudi sami? Res, zelo veliko, tudi če so to le okvirni izračuni. Za lokalne ceste sem situacijo javno predstavil, premalo pa imam drugih potrebnih podatkov za analizo, zato tega ne morem potrditi ali zanikati. Ali ne bi bilo z ozirom na zgoraj navedene pomisleke nujno, da bi se Tisel kandidaturi odpovedal? Ali v Šentjurju ni toliko zdrave politike, da bi mu lahko organizirano postavila enakovrednega protikandidata? G. Tisel mi je trikrat povedal, od tega dvakrat javno pred eminentnim krogom, da ne bo kandidiral, in to se mi je zdelo povsem iskreno in tudi smiselno glede na vsa dejstva. Moral je kandidirati zaradi stranke. Toda z njim je sedaj volilni boj še bolj zanimiv in povsem enakovreden. Osebno v tem uživam. Kaj posnemanja vrednega so doslej ponudili vaši županski konkurenti? Doslej nihče še nič. Pravo svežo energijo za občino predstavljam jaz z ekipo, ki me podpira na listah LDS. Janko Cerkvenik. NSi: Verjamem, da smo preplačali številne ceste Komunalni prispevek (KP)? Je previsok in ni stimulativen za investitorje. KP ne bi smel biti enak po vsej občini, ker je občina komunalno neenakomerno razvita. Potrebna sta ponovna presoja in znižanje na raven v sosednjih občinah, sredstva za komunalno infrastrukturo je možno pridobiti iz drugih bolj prožnih virov. Kolikor vem, novi, še višji KP ni v »hladilniku« zaradi volitev, temveč zaradi negativnih odzivov s terena. Ste še za nadvoz na oni strani Kmet. šole? Sem za katerikoli nadvoz-obvoznico, ki bi mesto Šentjur rešil prometnega kaosa in ga bi bilo možno čim prej umestiti v prostor. V tem pogledu pogrešam večjo angažiranost našega poslanca. Od leta 2006 polni država naš občinski proračun s cca 4 dodatnimi milijoni €. Kje in kako racionalno so naložena ta sredstva? Glede na razpoložljive podatke ugotavljam, da ga je večina vloženega v infrastrukturo, nekaj pa gotovo v ekonomsko in politično vprašljive objekte. Občinska uprava se je v Tislovih dveh mandatih menda povečala za 30% (plus še nekaj zaposlenih na »paraobčinski« RAK). Je to za vas sprejemljiv razvoj? Je zaposlitev KS tajnikov v občinski upravi pametna odločitev in ali ne pomeni negativnega posega v krajevno samoupravo? Kolikor vem, se je župan odločil, da zaposli toliko ljudi, kot mu dovoljuje zakonodaja, seveda pa je vprašljivo, če vsi ti zaposleni dajejo pričakovane rezultate. Gre za nesprejemljiv trend vztrajnega širjenja občinske uprave. Vsi dosedanji rezultati kažejo, da je zaposlitev tajnikov KS na občinski upravi upravičena. Smiselno je imeti nad njihovim delom večji nadzor in razmisliti tudi o kakšni zamenjavi. Govorice o koruptivnosti občinskega vodstva, angažiranje izvajalcev občinskih projektov na zasebnih gradbiščih občinskih funkcionarjev? Vsakdo je nedolžen, dokler se mu krivda ne dokaže. Vsi tisti, ki so te govorice vnesli v medije, med njimi tudi nekateri lokalni politiki, bi morali poskrbeti tudi za to, da bi angažirali organe pregona in kontrole. Nadzorni odbor in razni izvedenci so zaradi prepletenosti s politiko ponudili le meglo. Težava je predvsem v tem, da je sedanji župan s svojimi podžupani spretno zabrisal za demokracijo pomembno ločnico med koalicijo in opozicijo. Zagotovo bom kot bodoči župan zahteval ponovno presojo vseh investicij, ki so vprašljive, ali pa obstaja sum zlorabe položaja. Če je vsaj nekaj od zgoraj naštetega res, ali ne gre za resno moralno kontaminacijo občinske politike? Kako ste doslej ukrepali? Za ukrepanje so potrebni trdni dokazi, vsekakor pa bi s tem dobila dosedanja občinska politika krepko zaušnico. Kako komentirate okvirne izračune ŠN o »razfrčkanih« 7 © milijonih? Gre za odklone pri cestah in komunalni infrastrukturi, kjer so končni obračuni praviloma daleč presegli pogodbene vrednosti, ker so si izvajalci izmišljevali številna dodatna dela ... Glavni vzrok so bile slabo sestavljene pogodbe, nepovezanost občine s KS, povsem pa je zatajil nadzor investitorja. Verjamem, da smo res preplačali številne cestne odseke. Ali ne bi bilo z ozirom na zgoraj navedene pomisleke vsaj higienično, če že ne politično nujno, da bi se Tisel sam odpovedal kandidaturi? Aktualnemu županu povzroča glavobol le morebitna odločitev DZ o nezdružljivosti funkcije župana in poslanca. Ali v Šentjurju ni toliko zdrave politike, da bi županu lahko skupaj postavila spodobnega protikandidata? Je ni, kar je zelo žalostno. Tisti, ki bi lahko to naredili, zaradi vnaprej dogovorjenih povezav tega niso storili. Komu boste ponudili koalicijsko povezavo? V prvi vrsti tistim partnerjem, ki me bodo podprli v drugem krogu. Vem, da je naša občina v zelo težki situaciji in da »sanje« vsaj v tem mandatu ne bodo dovoljene. Kreditno-investicijski krč bo trajal še pet do deset let, vsaka politična stranka bo s sodelovanjem v koaliciji izpostavljena številnim pritiskom in kritikam. Tega se zavedam, zato tudi ne bom preveč razočaran, če bom ostal v opoziciji. Kaj posnemanja vrednega so doslej ponudili tvoji županski konkurenti? Zaenkrat še nisem zasledil nič takega, kar bi bilo vredno posnemanja. Marko Diaci. GOŠ: Nekatere stvari smrdijo do neba Šentjurski komunalni prispevek (KP)? Šentjurski KP je enormno visok zaradi izbora metodologije in deloma zaradi razsipnosti. KP za parcelo 600 m2 in tlorisom hiše 150 m2 znaša v Šentjurju 10.010,64 €, v sosednji občini Šmarje pri Jelšah pa 3717,00 €. KP je zavrl investicijski ciklus v Šentjurju v času konjunkture in to je bila ena izmed večjih strateških napak. Na to sem opozarjal že pri sprejemanju odloka. Izračunal sem, da je možno znižati komunalni prispevek za najmanj 25%. Ste še za nadvoz na oni strani Kmet. šole? Občina je v nadvoz do leta 2002 vložila cca. 800.000 €, državni proračun pa je predvideval izgradnjo v letih 2005 in 2006. S posredovanjem župana Tisal in podžupana Artnaka je bil projekt zaustavljen, karje po mojem prepričanju velika strateška napaka. Bodoči nadvoz pa bo potekal v trasi navezovalne ceste, kar ni povezljivo z nadvozom pri Zikošku. Od leta 2006 polni država naš občinski proračun s cca. 4 dodatnimi milijoni €. Kje in kako racionalno so naložena ta sredstva? Občina je v teh letih (od 2006 naprej) imela 83 milijonov € prihodkov, hkrati je vsako leto ustvarila proračunski primanjkljaj in se enormno dodatno zadolžila. Na dan 31.12.2009 znaša naša zadolženost 4,3 mio € plus predobremenitve bodočih proračunov, ki bodo verjetno nekje med 5 in 6 mio €. Trdim, da bi s porabljenim denarjem bilo moč več narediti oz. ga racionalneje porabiti. Dober in vsem razumljiv primer neracionalnosti je Igrišče na mivki v H ruševcu. Občinska uprava se je v Tislovih dveh mandatih menda povečala za 30% (plus še nekaj zaposlenih na »paraobčinski« RAK? Je to normalen in pričakovan razvoj? Je zaposlitev KS tajnikov v občinski upravi pametna odločitev in ali ne pomeni posega v krajevno samoupravo? Povečanje občinske uprave je logična posledica kopice neprofesionalnih funkcionarjev, župana in podžupanov, ni pa logično, da se sorazmerno ni povečala njena učinkovitost. Tajniki KS v občinski upravi predstavljajo »tampon« cono med interesi Občine in KS, a so odgovorni Občini in ne KS. Gre za korak nazaj pri uresničevanju lokalne demokracije in decentralizacije. Govorice o koruptivnosti občinskega vodstva, omenjajo se župan Tisel, vodja investicij Kosijeva in direktor OU Palčnik, so v Šentjurju že nekaj vsakdanjega. Ste zahtevali uradna pojasnila, dokumente, številke, objavo premoženja občinskih funkcionarjev? Kako komentirate angažiranje občinskih izvajalcev na zasebnih gradbiščih občinskih funkcionarjev? Naš program je usmerjen v prihodnost, s preteklostjo se naj ukvarjajo policija in ostali organi pregona, s porabo javnih sredstev pa računsko sodišče. Uradne odgovore sem zahteval že kot občinski svetnik, s posameznimi zadevami pa se je ukvarjal tudi Nadzorni odbor. Če kdo misli, da bodo omenjeni sami prinesli dokumente in priznali »no, tu smo ga malce pihnili«, se kruto moti. Sistem v tej državi ne funkcionira, saj nekatere stvari smrdijo do neba, so vidne in so tudi dokazane. Splošno znano je, da so na omenjenih gradbiščih delali CMC, GIC, in drugi. Ni formalno sporno, da so posamezni izvajalci hkrati izvajalci na zasebnih gradbiščih občinskih funkcionarjev, ker pa gre v teh primerih za široke možnosti zlorabe položaja, je etično in moralno, da se funkcionarji na svojih zasebnih investicijah absolutno izognejo občinskim izvajalcem. Načelni politiki ravnajo tako. V šentjurskem primeru, ko se veliko o tem javno ugiba, bi vsekakor župan in njegovi morali še pred volitvami javno z dokumenti in plačanimi računi dokazati nasprotno. To velja tudi za županov nakup stanovanja na Livadi od CMC. To se žal ni in ne bo zgodilo. Kot župan bom to prakso spremenil in zahteval od sodelavcev podpis etičnega kodeksa. Menite, da bi bilo primerno, da bi se z ozirom na zgoraj navedeno župan Tisel sam odpovedal kandidaturi? Morda tudi poslanskemu mandatu? To izključno zadeva njegovo moralo. Kako komentirate okvirne izračune ŠN o »razfrčkanih« 7 milijonih €, kar je s svojimi izračuni delno podprl tudi podžupan Artnak? Moji izračuni, temelječi na občinskih podatkih in informacijah, so nekje vmes. Če vzamemo Artnakovo tezo o 30% preplačanih investicijah, prakso pri igrišču na mivki, dokazano drobljenje javnih naročil pri Ipavčevi 17, število in višino aneksov za dodatna dela (ki so lahko tudi do 30% na osnovno ceno brez ponovitve razpisa), pridemo do precej podobne številke. Komu boste ponudili koalicijsko povezavo? Vsem, ki bodo za projektno sodelovanje in ne bodo izsiljevali s podžupanskimi mesti, kot je praksa sedaj. Kaj posnemanja vrednega so doslej ponudili vaši županski konkurenti? Novosti nisem zaznal. Bili smo prvi, ki smo najavili kandidaturo, predstavili program, Šentjursko deklaracijo 2010 (http://www. gibanje-za-obcino-sentjur) in prvi pričeli s kampanjo. S tem smo pokazali resnost, pripravljenost za delo, ter da znamo in zmoremo. Florian Cveto Eriavec. SP: Nadvoz naj bo pri Zikošku Komunalni prispevek? Da so cene komunalnega prispevka v občini visoke in previsoke, je dejstvo, ne strinjam pa se, da je višina komunalnega prispevka pogojena z »razsipnostjo« izgradnje komunalne infrastrukture. Veljavni odlok je potrebno temeljito pregledati, še posebej strukturo standardov komunalnega opremljanja, ker so po mojem prepričanju precenjeni. Bolj natančno je potrebno opredeliti olajšave, poleg že znanih tudi tiste za domače podjetnike in obrtnike, ki so pripravljeni investirati in odpirati nova delovna mesta. Znanih potencialnih privilegiranih 0 investitorjev ne poznam. Ste še za nadvoz na oni strani Kmetijske šole? Ne, nisem. Optimalna izgradnja nadvoza je na že predvideni lokaciji pri Zikošku, v katero je občina že pred leti vložila 1 mio EUR sredstev za pripravo zemljišča in prestavitev komunalnih vodov. V sklopu tega nadvoza je občina vložila tudi sredstva v posodobitev prometnice skozi Novo vas. Vsaka nova lokacija nadvoza in z njim povezanih novih cestnih odsekov bi bistveno obremenila že tako preobremenjen občinski proračun. Od leta 2006 polni država občinski proračun dodatno z okoli 4 dodatnimi milijoni €. Kje in kako racionalno so ta sredstva naložena? Sredstva, pridobljena iz razpisov države in EU, so bila namensko porabljena za industrijsko cono, dokončanje poslovno obrtne cone, prepotrebne cestne in druge infrastrukturne objekte, čistilno napravo in obnovljene objekte v starem mestnem jedru. Res pa je, da je bilo pri slednjih izraženih več dvomov o rokih dokončanja, predvsem pa o namembnosti teh objektov. Sam razpolagam le s podatki, ki so bili predstavljeni, da so bila »čista« proračunska sredstva porabljena kot dodatna sredstva že za prej omenjene investicije. Občinska uprava se je v Tislovih dveh mandatih menda povečala za 30% (plus še nekaj zaposlenih na »paraobčinski« RAK)? Ja zaposlitev tajnikov KS v občinski upravi pametna odločitev in ne pomeni posega v krajevno samoupravo? Iz organizacijske sheme občinske uprave je razvidno, da v OU še vedno niso zasedena vsa delovna mesta. Zaposlitev tajnikov KS na Občini, za kar sem se tudi sam zavzemal, je racionalna in smiselna. Tajniki so organizacijsko vezani v OU, za svoje delo pa so še vedno odgovorni tudi predsednikom Svetov KS. RAK je s svojim dosedanjim delom opravičila svoj obstoj, saj izdela praktično vse projekte z razpisno dokumentacijo, ki je potrebna za pridobitev sredstev iz državnih skladov in skladov EU. Res pa je, da so pred ustanovitvijo RAK-a projekte in razpisno dokumentacijo pripravljali vodje oddelkov sami in s sodelavci. Govorice o koruptivnosti občinske uprave, omenjajo se župan Tisel, direktor OU Palčnik in vodja investicij Kosijeva, so v Šentjurju že nekaj vsakodnevnega. Ste kot predsednik vladne stranke zahtevali pojasnilo, dokumente, objavo premoženja teh občinskih funkcionarjev? Kako komentirate angažiranje izvajalcev občinskih investicij (CMC, GIC, ...) na gradbiščih teh funkcionarjev? V zadnjem mandatu je bilo zaradi takšnih govoric opravljenih več revizij kot prej v dvajsetih letih skupaj in vsi ti organi, od Računskega sodišča do Nadzornega odbora niso odkrili nič tako hudega, da bi bila vložena kakšna kazenska ovadba. Jaz dokazov o morebitnih kršitvah nimam, sem pa prejel poročila pristojnih organov, zato govoricam ne nasedam. Že večkrat sem opozoril, da imamo dobro plačane nadzore nad investicijami, ki pa svojega dela ne opravijo kvalitetno, saj po zaključku investicij prihaja do preveč napak, za katere nihče ne odgovarja. Kar pa zadeva objave premoženja občinskih funkcionarjev, smo ga vsi funkcionarji predložili Kosovi komisiji in ga poznate. Kako komentirate okvirne izračune ŠN o »razfrčkanih« 7 milijonih €, kar je s svojimi izračuni delno potrdil podžupan Artnak? Izračunov ŠN o »razfrčkanih 7 mio EUR« ne poznam, kar pa zadeva izjave podžupana Artnaka, sem nad njimi presenečen. Sem pa v prestolnici dobil namig, da se iz občinskega proračuna dodatno financira ena od političnih strank, ki pa ni SD. To je lahko delo za vaše raziskovalno novinarstvo. Komu boste ponudili koalicijsko povezavo? Ko bomo po volitvah sestavljali novo občinsko vodstveno garnituro, bomo povezovalni in odprti za vse predloge političnih strank, ki jim je je napredek in razvoj občine prednostna opredelitev. Kaj posnemanja vrednega so doslej javno ponudili vaši županski protikandidati? Bistvenih razlik med posameznimi programi županskih kandidatov ni in ne bo. Vse kandidate volivci, ki niso naivni in znajo ločiti, kdo si dejansko prizadeva za napredek in razvoj občine, poznajo. Kot volivec ne podpiram raznih list in gibanj, ki se ustanovijo samo zaradi volitev. Štefan Tisel. SDS: Zase vem, da sem gradil s svojim denarjem Je šentjurski komunalni prispevek (KP) zato tako visok, ker je bila izgradnja naše komunalne infrastrukture preveč razsipna? Je nov KP »v hladilniku« zaradi volitev ali zaradi znanih potencialnih investitorjev (fotovoltaične elektrarne ...) ? Izračun komunalnega prispevka natančno predpisuje zakonodaja, višina pa ni odvisna od dražje komunalne opreme, temveč od obsega. Primerjave z drugimi občinami so neprimerne, saj je specifika stroškov in površin v drugih občinah popolnoma drugačna. Namige o dvakrat višjem komunalnem prispevku sem že večkrat odločno zavrnil, saj so izračuni, ki so se pojavljali tudi v medijih, temeljili na povsem drugačnih modelih izračuna. Je pa zanimivo, da bi se želeli po obsegu in kvaliteti komunalne infrastrukture primerjati z bolj razvitimi občinami, po drugi strani pa bi radi imeli nizek komunalni prispevek. To enostavno ne gre. Nov odlok bo posredovan v sprejem novemu sklicu občinskega sveta, saj se je očitno poizkušalo to tematiko izrabiti za predvolilne namene. Ste še za nadvoz na oni strani Kmetijske šole? Da, zavzemal se bom, da bo izgradnja nadvoza prva etapa realizacije obvoznice. Občina je pripravila državni lokacijski načrt za navezovalno cesto in OS je sprejel umestitev v prostor. Seveda pa nas čaka še veliko usklajevanja s pristojnimi ministrstvi. Od leta 2006 polni država naš občinski proračun s cca 4 dodatnimi milijoni €. Kje in kako racionalno so naložena ta sredstva? Prav smešna je vaša trditev, da država dodatno polni občinski proračun. Dejansko se je t.i. državna povprečnina vsako leto povečala za nekaj odstotkov, a ob tem so se povečevale obveznosti občine. Povečan obseg sredstev občinskega proračuna je predvsem rezultat strokovnega dela občinske uprave, za realizacijo načrta razvojnih programov občine v obdobju 2007 - 2010 smo v občini namenili skupno več kot 44 milijonov EUR, kar je precej več kot polovica občinskega proračuna. Občinska uprava seje v vaših dveh mandatih menda povečala za 30% (poleg še nekaj zaposlenih na »paraobčinski« RAK)? Je bila zaposlitev KS tajnikov v občinski upravi pametna odločitev in ali v resnici ne pomeni hudega posega v krajevno samoupravo? Število zaposlenih se je povečalo predvsem zaradi zaposlitve tajnikov KS v občinski upravi, kar se je izkazalo za zelo dobro. Na to najlepše kaže koriščenje 400.000 proračunskih sredstev za modernizacijo krajevnih cest - krajani in KS so pripravili podlago, občina pa je prispevala za asfalt. Ustanovitev RAK se je izkazala za zelo dobro odločitev, pomaga nam, drugim organizacijam in občanom pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Govorice o koruptivnosti občinskega vodstva, poleg vas se govori o vodji investicij Kosijevi in direktorju Palčniku, so v Šentjurju že nekaj običajnega. Jih boste poskušali v javnosti zavrniti s konkretnimi dokumenti, številkami, objavo premoženja itd.? Kako je bilo z angažiranjem občinskih izvajalcev na zasebnih gradbiščih občinskih funkcionarjev? Odločno zavračam namigovanja in govorice o koruptivnosti občinske uprave, ki jih v veliki meri producirajo in širijo tudi ŠN. Zase vem, da sem gradil s svojim denarjem, enako sem prepričan za vse sodelavke in sodelavce občinske uprave. Če bi bilo drugače, bi takoj odločno ukrepal. Do sedaj sem zaupal zaposlenim in prepričan sem, da bo tako tudi v bodoče. Je pa že tako, da vsak sodi po sebi. (Opomba: Vprašanja, kateri izvajalci občinskih investicij so delali tudi na njegovem in gradbiščih vodje investicij Kosijevi Povzetek volilne ponudbe »Precedili« smo javno objavljene ali predstavljene volilne programe naših strank in županskih kandidatov. Potem ko smo odpisali splošno znane in pri vseh enake zaveze in obljube (npr.: izgradnja cest, vodovodov, obrtnih con šol, kulturnega centra Šentjur, transparentno vladanje ...), je na cedilu ostalo nekaj bolj skromnega. ter direktorja OU Palčnika, o moralnosti takšnega početja, lastništvu nepremičnin občinskih funkcionarjev, je g. Ti sel zavrnil kot brezpredmetne). Kako komentirate okvirne izračune ŠN o »razfrčkanih« 7 milijonih €, kar je s svojimi izračuni delno podprl tudi podžupan Artnak? Gre za zlonamerno zavajanje v maniri Šentjurskih novic. Javni razpisi lahko pomenijo tudi dražjo izvedbo, ki pa je zakonita. To se je pokazalo tudi pri projektu dveh igrišč za odbojko na mivki v H ruševcu - ugotovitev nadzornega odbora je bila, da so bili postopki zakoniti, je pa res bila investicija draga. Imate v načrtu kakšne bistvene spremembe, tudi kadrovske, v pričakovanem naslednjem mandatu? Vedno se da še kaj izboljšati, zlasti je potrebno zaposlenim omogočiti, da se uveljavijo tudi na drugih področjih, kjer so lahko še uspešnejši. Komu boste ponudili koalicijsko povezavo? Ne načrtujem nobene koalicije, vedno pa sem pripravljen sodelovati s tistimi, ki si to želijo. Pričakujem pa, da se bomo držali tistega, kar se bomo dogovorili. Kaj posnemanja vrednega so doslej ponudili vaši županski konkurenti? Kaj in kdo? Veliko govorijo o sodelovanju in iskanju novih moči, kar pa mi delamo že dva mandata. Zaupanje in sodelovanje izvajamo v praksi in to je moja prednost. Z Zaupanjem in sodelovanjem zmoremo vse. KOMENTIRAMO Brezzobi županski kandidati S t.i. usmerjenimi intervjuji vseh županskih kandidatov smo poskušali izbezati iz njih vsaj nekaj bolj sočnih in konkretnih stališč, a z izjemo v nekaj primerih pri Marku Diaciju (GOŠ) smo ostali bolj praznih rok. Kaj so pokazali intervjuji? Zdi se, da le to, da poleg Tisla edino Diaci svojo kandidaturo jemlje resno. Erjavca in Artnaka najbolj skrbi, kako bi ostala v igri, a se pri tem ne bi zamerila pričakovanim volilnim favoritom, Cerkvenik pa se očitno počuti preveč nemočnega, da bi kaj ukrenil. Še enkrat se je potrdilo, da bomo volivci pravzaprav izbirali le med Tislom, Artnakom in Erjavcem na eni, ter Diacijem na drugi strani. Kakšno vlogo igra Cerkvenik, je ostalo nedorečeno. Še najbolj očitna in hkrati tudi zaskrbljujoča ugotovitev je, da idejna profiliranost in politična higiena nista odlika naših županskih kandidatov. FK Največ novega imata GOŠ in Marko Diaci Ustvarjalca GOŠ Robert Polnar kot ideolog in županski kandidat Marko Diaci kot izvajalec programa sta javnost kar obilno zasula z informacijami, med drugim tudi s posebno Šentjursko deklaracijo. Med njimi je kar nekaj takšnih, ki so vredne pozornosti. Program GOŠ je vsebinsko-inovativno najbogatejši med vsemi ponudbami in edini obljublja tudi resnejše spremembe občinske politike. GOŠ je tudi edini radikalni kritik naše obstoječe strankokracije in obstoječe Tislove oblasti. Žal s premalo dejstvi in konkretnimi številkami. Najbolj opazna točka programa je uvajanje javno-zasebnega partnerstva v izgradnjo in vzdrževanje občinskih cest, doma starejših na Planini, celo izgradnjo športne dvorane pri Kmetijski šoli, morda celo Kulturnega centra Šentjur (KCŠ) in še česa. Gre za velik in pomemben poseg v javno sfero, za katerega ne vemo, kaj pomeni za odnose in razvoj občine, je pa korajžen korak naprej. Novo ustanovljeni Zavod za kulturo in šport naj bi gospodaril tudi z vsemi športnimi objekti. Ta sfera javnega življenja je pri nas že tako razvita, da res potrebuje nove organizacijske prijeme. V ta sklop bi morda veljalo umestiti tudi namero ustanovitve »subjekta za uresničevanje turistične strategije«. Ta »subjekt«, kar koli to že naj bi bilo, je v vsesplošnem bajanju o našem turizmu morda res edina oprijemljiva točka. Opazil sem še dve konkretni številki: GOŠ obljublja KCŠ do leta 2014, lastne proračunske prihodke pa namerava povečati za 1,5 milijona €. Od kod denar, ko pa med drugim hkrati obljubljajo znižanje komunalnega prispevka? Iz sledeče povečane investicijske aktivnosti, pravijo. Kar je seveda rahlo v zraku. Uvajanje interesnih županskih kolegijev in intenzivnejše delo s KS sta še dve zanimivi točki, kar pa ponujajo tudi nekateri drugi kandidati (Artnak, Erjavec). Energetski koncept občine in urejanje razmerij s Simbiom se zdita bolj želje kot realna opcija. Če je idejno program GOŠ zanimiv, je pa spisek verjetnih občinskih svetnikov, ki naj bi ga uresničevali, bolj »dolgočasen«: Marko Diaci, Boštjan Pisanec in Boris Belej ter morda še Robert Polnar so same stare politične face, ki bodo »revolucijo« težko izvedle. LDS in Jože Artnak - preveč splošno Predstavljeni program ja za nevtralnega opazovalca precejšnje razočaranje. Popolno in pozitivno zajema sicer vse pore javnega življenja, toda vse več ali manj že v znanih okvirih in brez oprijemljivih točk. Novost je pravzaprav le to, da si je Artnak do sedaj za vse našteto prizadeval iz druge linije, iz Tislove sence, zdaj pa bi rad z vsemi svojimi izkušnjami stopil na oder in odločal. Verjetno bolj premišljeno, bolj pošteno in zlasti bolj pregledno kot sedanji župan, a si tega ni upal nedvoumno zapisati. Zanimivo je tudi, da Artnak svoje daleč najbolj odmevne »čistilne« akcije v preteklem mandatu -poseg v »cestno-občinsko funkcionarski lobi«, sploh ne omenja. Prva opaznejša zaveza - Občinski prostorski načrt, nova zazidljiva zemljišča, nove obrtne cone, ki naj bi bile vir novih delovnih mest. Zdi se, da pri tem med drugim pozablja na varstvo kmetijske zemlje? Prestavitev Glasbene šole v Zg. trg je pomembna. Če Zg. trg na silo obnavljamo, je treba vanj vrniti življenje. Športna organiziranost in delitev sredstev v športu ostaja v sklopu sedanje Športne zveze, ki naj bi tudi gospodarila z nekaterimi objekti. Torej vztraja na sistemu, ki že nekaj let ne deluje. SDS in Štefan Tisel -nadaljevanje z isto ekipo Program vodilne SDS in našega najresnejšega županskega kandidata Tisla je zgolj formalen. V povzetku, ki smo ga prejeli, ni vsebinsko novih točk. Vse svoje prednosti vidijo v nadaljevanju sedanje politike. SD in Cveto Erjavec - naredil bi vse V kakšnih 100 točkah programa sem zaznal naslednje specifičnosti: - veliko polagajo na izkušnje županskega kandidata in na zveze v Ljubljani; - nadvoz preko Voglajne in železnice bi postavili na stari lokaciji pri Zikošku; - pridobili bi več sredstev iz EU, zlasti za razvoj turizma; - pod nujno bi zmanjšali komunalni prispevek. Česa ni v programih, a bi lahko bilo: - Nihče ne razmišlja o vzpostavitvi vsaj ene tržno atraktivne turistične destinacije (zgodovinsko-etnološko naselje na Rifniku; gostinska ureditev Slivniškega jezera, Slomškova božja pot...); - Kaj je z ugotavljanjem naše zdravstvene ogroženosti zaradi onesnaženosti zraka, zemlje, podtalnice ... in ustreznim ukrepanjem? - Ničesar nismo prebrali o dolgoročnem arhitekturnem konceptu razvoja mesta Šentjur; - Nihče ne razmišlja o ureditvi centralnega poslovnega parkirišča, morda v prihodnosti celo garažne hiše. - Nikogar ne moti odsotnost ljudem prijaznega osrednjega javnega prostora v obliki parka, s klopcami, igrišči za otroke ... 0 Volitve 2010 v Dobju Natalija Plemnitaš Fuchs, Neodvisna lista za Dobje: Dobje potrebuje izobraženega župana Kratka predstavitev, kdo vas kandidira, podpira, financira? Sem stara 30 let, mati dveh otrok, zaposlena v državni upravi kot višja svetovalka za štipendiranje, po izobrazbi univ. dipl. politologinja, podiplomska študentka kadrovskega managementa. Za županjo kandidiram drugič. ( Neodvisna lista za Dobje in jaz kot njena županska kandidatka smo strankarsko neodvisni in 1 I /H kandidiramo s podpisi volivcev. jj/Ker sem sama organizatorica volilne kampanje, vse financiram sama oz. financiramo skupaj z ekipo, zato naša kampanja bazira na brezplačnih objavah, na sodobnih tehnikah komuniciranja (blog: http://natalijinblog.blogspot.com/ in facebook). Kako boste reševali probleme sleherne male samostojne občine; relativno visoke stroške občinske uprave, pomanjkanja specifičnih znanj, odsotnosti javne scene, otežen dostop do EU razvojnih sredstev ... ter posledične razvojne težave? Z dobrimi 900.000,00 evri proračuna ter 30% porabo sredstev za delovanje občine ne ostane prav dosti za večje investicije. Zato razvoja ne smemo omejiti z lastnimi proračunskimi sredstvi. Več pozornosti bom posvečala usposabljanju za črpanje evropskih sredstev, raznih razpisov, spodbud. Manjka nam povezovanja, širšega pogleda. Je samostojna občina še vedno vaša optimalna izbira? Da, vendar v trdni navezi s sosednjimi občinami, celotno regijo ter optimalnim črpanjem evropskih strukturnih skladov. Pripravili bomo projekte, ki bodo zaobjeli sosednji občini Šentjur in Laško in bodo strateškega pomena za celotno regijo ter na podlagi le teh kandidirali za dodatna sredstva. Kaj vas moti pri sedanjem županu Salobirju, da ga želite zamenjati? Je Dobje še vedno le »Salobirlandija«? Dobje potrebuje župana menedžerja, ne zadostuje več samo, da si »ljudski človek«, godec in pevec. Uspešen župan potrebuje ogromno znanj in sposobnosti, ki jih trenutni župan in podžupan žal nimata. Mislim, da tudi g. Čadeju v četrto ne bo uspelo. Dobje potrebuje izobraženega in vsaj elektronsko pismenega župana. Mislim, da je dovolj 40-letne vladavine enih in istih ljudi. V Dobju mora prevladati znanje, »Salobirlandija« pa postati le spomin na predhodnico nove občine Dobje. Vaše prednosti v primerjavi s protikandidati in njihove šibke točke? Moja prednost so znanje, mladost, zagnanost, neizmerna energija, želja po izpopolnjevanju, pa tudi strokovna podkovanost in jasna vizija razvoja Dobja. Žal je tako, da danes ni dovolj, če ima župan samo osnovnošolsko izobrazbo, jaz mu ne bi zaupala odločanja o prihodnosti mojega kraja! Pomemba pa je tudi dobra ekipa, ki jo Neodvisna lista za Dobje vsekakor ima, ter zaledje usposobljenega kadra, ki smo ga prav tako že angažirali. Kje vi vidite možne strateške prednosti Dobja? Neokrnjene naravne danosti, odmaknjenost od večjih vplivov moderne civilizacije. Graditi bomo morali na ekoloških in etnoloških temeljih, pa naj bo to pri kmetijstvu, turizmu, podjetništvu ali družbenih dejavnostih. Majhnost moramo izkoristiti kot prednost. Tri nujne stvari, ki bi jih kot županja najprej uredili oziroma uresničili? Revizijo poslovanja občine, ponovna preučitev Iniciative za izgradnjo ceste Suho-Repuš, sklic javne razprave, kjer bodo občanke in občani izrazili svoja pričakovanja, želje, ideje. Kdo bodo po vaši oceni novi občinski svetniki (imena) in kdo bo župan? Pričakujem velik preobrat na dobjanski politični sceni. Če bo na volitve prišla tudi mlajša in srednja generacija, sem prepričana, da bodo podprli znanje. Z znanjem naprej torej! V drugem krogu bo Dobje dobilo prvo županjo, občinski svet pa bo okrepljen z ekipo: Magdalena Doberšek, Uroš Horjak, Božidar Žibret in Ana Plemenitaš. Navijam tudi za nekatere svetnike liste SD. Franc Leskovšek, SLS: Verjamem v našo občinsko upravo Kratka predstavitev, kdo vas predlaga, financira? Predstavitev ni potrebna, ker me poznajo vsi občani Dobja. Kandidira me SLS, katere član sem od ustanovitve in sem z njo tudi aktivno sodeloval v procesu demokratizacije Slovenije. Financiranje kampanje teče preko računa SLS za volitve, sredstva so minimalna, zato ne bo plakatov in spotov. Kako boste reševali probleme | vsake male občine, relativno visoke stroške občinske uprave, pomanjkanje specifičnih znanj, odsotnost javne scene, otežen dostop do razvojnih sredstev... ter posledične razvojne težave? Ne strinjam se z vašo žaljivo domnevo o pomanjkljivem znanju naše uprave in funkcionarjev, saj imajo zaposleni na občinski upravi visokošolsko izobrazbo in večletne izkušnje. Zato smo poleg številnih drugih razpisov bili uspešni tudi na zadnjem razpisu za evropska sredstva za rekonstrukcijo stare šole. Seveda pa se moramo zavedati dejstva, da v Dobju ne bomo nikoli gradili Stožic ali filharmonije. Je samostojna občina še vedno vaša optimalna izbira? Ustanovitev občine Dobje je bila pravilna in dobra odločitev. Poleg hitrejšega razvoja imamo svojo identiteto, zastavo, grb in prepoznavnost v slovenskem prostoru. Ponosen sem, da sem pri ustanavljanju občine aktivno sodeloval, saj sem vse potrebne postopke operativno izvajal skupaj s sodelavci. Kaj vas moti pri sedanjem županu Salobirju, da ga želite zamenjati? Je Dobje še vedno le »Salobirlandija«? S sedanjim županom g Salobirjem dobro sodelujeva že več desetletij in upam, da še bova. Sam meje večkrat nagovarjal, naj kandidiram, zadnji hip pa se je tudi sam odločil za kandidaturo, z mojega zornega kota pravilno, da imajo volivci večjo izbiro. Vaše »Salobirlandije« ne razumem dobro, saj je skoraj v vsaki vasi kakšna pridna delovna družina s tem priimkom. Vaše prednosti v primerjavi s protikandidati in njihove šibke točke? Moje prednosti so, da nisem konfliktna osebnost, ne izključujem drugače mislečih in imam dolgoletne izkušnje z javnim delovanjem. V letih mojega delovanja smo veliko postorili, vsaka vas ima potrebno infrastrukturo, dogradil smo kulturni dom, gasilski dom, imamo novo šolo, vrtec, stanovanja in še bi lahko naštevali. Za vse te pridobitve je bilo potrebno vložiti ogromno energije, opraviti številne sestanke v vaseh, na občini in tudi v Ljubljani, in sem vesel, da nam je s skupnimi močmi uspelo izpeljati te projekte. Svoje protikandidate visoko cenim, saj ima vsak svoje prednosti. Kje vi vidite možne strateške prednosti Dobja? V kvaliteti življenja. Občina ni prenaseljena, imamo čisto in neokrnjeno naravo in priložnost za razvoj turizma. Prednost imamo v ljudeh, ki so delovni in sposobni. Če pogledamo okoli sebe, lahko vidimo, da so še vse strmine lepo obdelane in s tem pridelana ekološka hrana, kar bo v prihodnje lahko strateško pomembno. Tri nujne stvari, ki bi jih kot župan najprej uredili? Izdelava projektne dokumentacije za povezovalno cesto, obnova stare šole (za kar že imamo dokumentacijo in s sklepom zagotovljena evropska sredstva), povabilo k sodelovanju čim širšega kroga zainteresiranih občanov. Karl Čadej, SP: (g. Čadej je namesto odgovorov poslal Kandidat za župana socialnih demokratov v Dobju, Karl Čadej in kandidati za svetnike so dne 15.9.2010 imeli na obisku ministra Vlačiča. Ogledali so si križišče na cesti Šentjur-Planina pri odcepu za Jurklošter. Minister je bil mnenja, da je potrebno most in križišče z avtobusnim postajališčem dograditi v najkrajšem možnem času. Srečanje seje nadaljevalo v gostišču pri Olgi. Pogovor je tekel o razvoju male občine Dobje, o financiranju lokalnih cest in o tretji razvojni osi. Minister je naš program ocenil kot dober in izvedljiv. Svoj obisk je zaključil z besedami: pri tretji razvojni osi so odprte še vse možnosti. Karl Čadej predstavlja svoj program občanom. Da je izvedljiv, so potrdili tudi predstavniki vlade. - Prostorski plan, ki je osnova za vsa gradbena dela na območju občine. - Izgradnja ceste Repuš-Jezerce - Obnova lokalnih cest - Ureditev vodovoda in odvajanja in čiščenja odpadnih voda - Rekonstrukcija stare šole ž - Prizadevanje za izgradnjo doma starejših Ne bomo pa pozabili na šolstvo, varstvo otrok, šport, kulturo, kmetijstvo, turizem Franc Salobir, SDS: (G. Salobir je intervju odklonil, zato si je, kot je pri ŠN pravilo, prislužil namišljeni intervju) Kratka predstavitev Sem osamosvojitelj občine Dobje, njen prvi in dosmrtni župan ter edini pošten trgovec. Vse to vam lahko potrdi moja žena Jožica, ki za rekreacijo (in ne na fuš!) dela v moji trgovini. Lepo igram tudi harmoniko in se znam zelo prijazno smehljati. Kdo vas kandidira, financira, podpira? Kandidira me žena Jožica, financiram se sam iz prihrankov, ko sem še služil s prodajo piščancev, le nekaj simboličnega bo posredno prišlo iz občinskega proračuna. Podpirajo me poleg žene Jožice še Dobučani, ki ljubijo frajtonarico. Torej vsi. Vodenje občine ni mačji kašelj? Niste že malo v letih za te zadeve? Vodenje občine je umetnost, nekaj takega kot igranje na harmoniko: pritiskati moraš na prave tipke. To pa jaz znam. Nisem prestar niti za tiste zadeve, ha, ha, kaj šele za komando na Občini. Toda, če se le pojavi kakšen problem, s kom se posvetujete? Najprej z ženo Jožico, nato s podžupanom Merijem, včasih vprašam kaj tudi katerega od občinskih svetnikov, nato se odločim tako, kot mi je svetovala žena. Vaše prednosti in slabosti protikandidatov? Moja največja prednost je, da sem se že v socialističnih časih odlično naučil vladati Dobučanom in da imam v glavi vse tisto, kar imajo drugi župani na računalnikih, fejsbukih in podobni naravnemu človeku nevarni tehniki. Vse moje protikandidate visoko cenim, razen Natalije, ki je iz sumljive družine, ima predolg babji jezik, pa še šole so jo pokvarile, ter nekdanjega Titovega štipendista in dobučanskega frajerja Karla, ker se na stara leta šemi v rdeče-ekološkega kmeta. Strateške prednosti Dobja? Prava, najpomembnejša in edina strateška prednost smo Salobirji z menoj na čelu. Kako komentirate znano sodno afero »Love story«? Dobučani smo zvesti ljudje, ki brez prave potrebe ne seksamo izven zakona. Če pa meso kdaj le prevaga, to naredimo na nepohujšljiv način, zato bi jaz Lucijo dal brezpogojno zapreti za leto ali dve. Njena pisarija je strašno pohujšala dobuško mladež. Tri stvari, ki jih boste kot župan po volitvah prednostno uredili? To je zame žaljivo vprašanje; v 30 letih svojega vladanja sem vse že zdavnaj uredil tako, kot je za Dobje najbolje. KOMENTIRAMO V Dobju vse po starem Tako o županskih kandidatih kot o njihovih programih ni kaj reči, pri vseh gre za variacije na iste teme. O morebitnih novih prijemih v dobjanski politiki lahko sklepamo le na osnovi že dobro poznanih osebnostnih lastnostih kandidatov. Prava novost je pravzaprav le sedanji podžupan Leskovšek s svojo ambicijo, da stopi stopničko više. Nova je ambicija, vsebina pa je standardna. Ne ve se, ali misli resno, ali pa se s Salobirjem gresta s konkurenti slepe miši. Vsi županski kandidati v svoje svetniške ekipe vključujejo svoje družinske člane, vsak vsaj še po enega, Salobir pa kar dva, kar pomeni, da so družinske vezi še vedno bistveni del dobjanske politične scene. Za 7 svetniških mest kandidira 22 kandidatov, velika večina je znana že s prejšnjih volitev. Zdi pa se, da bodo razmerja v OS ostala ista, ko se bosta po volitvah verjetno zlizala SLS in SDS, to je Leskovšek in Salobir. Pričakuje se drugi krog županskih volitev, ki pa bo zanimiv le, če se bosta vanj uvrstila Natalija PF. ali Čadej. Je pa tokrat prvič, da Salobir lahko malo trepeta za svojo izvolitev. FK Simbio bo ponavljal zbiralno akcijo Potem, ko se je celjsko komunalno podjetje Simbio lani »proslavilo« z mikroskopsko majhnimi obvestili o zbiranju nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, jim je letos uspelo natisniti nekaj večje obvestilo, a ga je večina prejemnikov dobila (pre)pozno. Ker je bilo obvestilo priloženo položnicam, ga mnogi uporabniki niso odprli pred rokom za plačilo, prav tako pa se je treba vprašati, kako za odvoz izvedo tisti, ki niso vključeni niti v običajni odvoz. Očitno nekaj ne Štirna v komunikaciji z občino, s katero akcije niso skoordinirali, je pa dobra novica to, da bo akcija med 4. in 7. oktobrom ponovljena, le strošek bomo verjetno tako ali drugače plačali vsi. Vsekakor bolje, kot velika škoda, ki jo sicer utrpi okolje. 3D Striptiz županskih kandidatov Županskim kandidatom smo poleg intervjujev zastavili tudi nekaj kratkih in udarnih vprašanj. Želeli smo prav take, do 10 besed dolge odgovore, ki jih objavljamo v izmenjujočem se abecednem redu. -Kakšen rezultat pričakujete v odstotkih? Artnak: 33% v prvem krogu in zmago v drugem. Cerkvenik: Izvolitev v 2. krogu, odstotki odvisni od strank, ki bodo želele sodelovati. Diaci: Na volitve grem zato, da zmagam. Erjavec: 29-34%. Tisel: Svetniki SDS40-45%, župan 55-60%. -Koliko podžupanov boste imeli, če boste izvoljeni? Boste vztrajali, da funkcijo opravljajo poklicno? Cerkvenik: Največ dva, svoje delo bosta opravljala nepoklicno. Diaci: Enega neprofesionalnega podžupana, kar predvideva zakonodaja. Erjavec: Župansko funkcijo profesionalno in dva podžupana neprofesionalno. Tisel: Največ dva, nepoklicno, morda eden poklicno. Artnak: Enega, lahko nepoklicno, ker bom poklicno funkcijo opravljal jaz. -S kakšno plačo bi bili zadovoljni kot (profesionalni) župan? (do 2000, med 2000 in 3000 , več kot 3000) Diaci: To ni tržnica, predpisano je z zakonom - 53. plačni razred. Erjavec: Plačo župana določa Zakon o lokalni samoupravi. Tisel: 2000 evrov. Artnak: V skladu z zakonom (do 2000 evrov). Cerkvenik: Plačo regulira zakonodaja, župan nanjo nima vpliva. -So za krizo Alposa krivi njegovi menedžerji? Erjavec: Žal, seveda tudi. Enako pa tudi Nadzorni svet. Tisel: Vsaj deloma, podrobnosti ne poznam. Artnak: Ne, ampak zaslužni, da so vseskozi delovna mesta in plače. Cerkvenik: Lastniki in poslovodstvo, notranji in zunanji nadzor. Diaci: Gospodarska kriza, način vodenja Alposa za komentar premalo poznam. -Bi kot župan poročili dve ženski ali dva moška? Tisel: Bi, če se poročijo hkrati in navzkriž. Artnak: Župan po zakonu ne more poročati, ker ni državni organ. Cerkvenik: To regulira zakon, pooblaščenec ne odloča, koga bo poročil. Diaci: Dva para naenkrat, seveda. Erjavec: Ne, nimam pa nič proti takšnim porokam. -Pahor ali Janša? Zakaj? Artnak: Nobeden, to sem povedal že pred državnozborskimi volitvami. Cerkvenik: Naša država potrebuje v tem trenutku desno sredinsko opcijo. Diaci: Kult osebnosti ni aktualen -potrebujemo ekonomsko sposobne voditelje. Erjavec: Pahor, ker bo z reformami Slovenijo popeljal iz krize. Tisel: Oba. Janša za predsednika vlade, Pahor za predsednika države. - Predstavlja blagoslavljanje javnih objektov za vas prepletanja države in Cerkve? Cerkvenik: Ne. Investitor ali lastnik objekta določajo protokol. Diaci: Ne, sporno je branje evangelijev v Cerkvi s strani politikov. Erjavec: Ne, dokler svoje delo opravljajo v okviru svojih pristojnosti. Tisel: Sploh ne. Gre za željo ljudi, ki to spoštujejo. Artnak: Ne, če to ni uradni del protokola. -Kakšen je vaš mesečni neto prihodek? Diaci: 2000 evrov. Erjavec: Že objavljen v ŠN in vse premoženje prijavljeno Kosovi komisiji. Tisel: 3500 evrov. Artnak: V firmi in na občini skupaj 2.743 EUR. Cerkvenik: Glede na izobrazbo primerni, da normalno preživljam družino. - Vaš najpomembnejši vsebinski ukrep in vaša prva poteza po morebitni izvolitvi? Erjavec: Izvesti ukrepe za razvoj obrti in podjetništva - nova delovna mesta Tisel: Vsebinskih sprememb ne bo. Z zaupanjem in sodelovanjem zmoremo vse. Artnak: Podroben pregled finančnega stanja občine. Cerkvenik: Ocena stanja investicij v izvajanju, pospešeno pridobivanje sredstev, imenovanje sodelavcev. Diaci: Znižanje komunalnega prispevka za zagon investicij, pregled stanja, organizacija uprave. L.H. inejagcr.com Sir Jošt, 1kg, Ljubljanske mlekarne Sprednje prekajene krače, 1 kg, Mesnine Žerak Sladkor 50 kg netto Škarjice za trganje grozdja M-7b Sladkor, 50kg, vreča i^JMšsL kvalitetni stoli in mize ■za vaš dom ali lokal-za vaše prostore udobja ALPOS Pohištvo, d.o.o. Cesta Leona Dobrotinška 2 3230 Šentjur, Slovenija T: 03 7463 290 - Prodaja T: 03 7463 121 - Ind. prodajalna E: pohistvo@alpos.si W: pohistvo.alpos.si C LAŽJE DELO, VEČJI IZKORISTEK! Rezalno cepilni stroji RCA 320-2, 320-2E, RCA 380, 380-E, RCA 400 joy /f if /f I TAJFUN Planin« d.o.o. Planina 41/a Sl • 3225 Plamna pn Savno Tel «386.' 3 746 44 00 Fa* ‘386 / 3 579 12 41 E-man proda,« »tajfun si wvr*i tajfun si eCOFRIEND Narava nas potrebuje. o www.dinos.si diflOS 100 let Kmetijske šole 15. nadaljevanje Za ravnateljem Delfom Cizejem je postal novi ravnatelj Kmetijske šole Tone Jenšterle. Bil je ravnatelj od leta 1956 do 1976. Po združitvi šole v Šentjurju z Vrtnarsko šolo v Medlogu in Hmeljarsko šolo v Vrbju (1962 do 1976) je bil ravnatelj združenih šol pod skupnim imenom Kmetijski izobraževalni center Celje. Tudi po prevzemu ravnateljske funkcije v KIC Celje se je še vedno enako posvečal tudi Kmetijski šoli kot vrtnarski in hmeljarski. Bila so to leta mnogih sprememb v šolstvu in kmetijstvu, skozi katere je uspešno krmaril. Bil je ravnatelj z najdaljšim ravnateljskim stažem na Kmetijski šoli, sam se je odločil in zapustil delovno mesto, ki gaje imel rad, ker je menil, daje prav, da se umakne. S Piše mag. Nevenka Cmok ■ TONE JENŠTERLE, 1956- 1976 in 1962 - 1976 tudi ravnatelj KŠC Celje, dipl.ing. agr. Tone (uradno Anton) Jenšterle, se je rodil v Trbovljah leta 1926. Maturiral je na gimnaziji v Ljubljani, agronomijo je študiral v Zagrebu in je tam tudi leta 1951 diplomiral. Prvo njegovo delovno mesto je bilo v Zadrugi v Gornji Radgoni, nato je nadaljeval na posestvu Rdeča zvezda Bizeljsko v Stari vasi. Leta 1953 se je na Kmetijski šoli Šentjur zaposlil kot profesor strokovnih predmetov sadjarstva, vinogradništva in organizacije kmetijske proizvodnje, pa tudi biologije s kemijo. Na šolskem posestvu je skupno z učiteljem praktičnega pouka vodil sadjarsko in vinogradniško prakso in odgovarjal za proizvodnjo. Ravnatelj Tone Jenšterle je šolo vodil 20 let s srcem pravega kmetijca in dobrega organizatorja. Po 20-tih letih se je odločil in šel v drugo službo. Po odhodu s Kmetijske šole se je zaposlil na Območni gospodarski zbornici v Učenci v šolskem letu 1955/56. Sedijo od leve proti desni: četrta Rezka Breznikar, peti Izidor Horvat, šesta Mira Medved, sedmi ravnatelj Dolfe Cizej, osma Enčika, deveti Tone Jenšterle, deseti Jernej Borovnik. Krškem, nato v Mlekarni Celje in na Poslovni skupnosti za sadjarstvo in vinogradništvo v Celju. Ko sem prišla v avgustu 1957 na kmetijsko šolo, je bil sredi intenzivnega obnavljanja šolskih stavb (kmetijske, gospodinjske, kleti in hiše nad šolo). Pripravljali so se na proslavo 50-letnice kmetijske šole. Za proslavo so bile vse stavbe pri šoli in na šolskem na posestvu obnovljene, uredili so tudi gnojišče na dvorišču. Na prostoru, kjer je bilo gnojišče, so do leta 1960 pozidali mehanično delavnico. je šola pomembna ustanova za kraj, pa tudi širše regijsko območje in Slovenijo v celoti. Proslava je potekala ves dan, bila je organizirana šolska razstava, živinorejska razstava, konjske dirke in ljudsko rajanje pozno v noč. 9 *iir~ ngj!fp ^ j paiaH m. *. ■ IS JU mm Šolsko dvorišče pred gradnjo mehanične delavnice 1955 Živinorejska razstava ob 50-letnici kmetijske šole 1960 Veselica pod šolskim kozolcem ob 50-letnici kmetijske šole Izven meja svoje občine je Šentjur poznan predvsem po družini skladateljev Ipavcev ter po Kmetijski šoli, katere glas so ponesli njeni učenci in učenke daleč preko občinskih meja. Radovednost in zanimanje še vzbujajo njene veličastne šolske stavbe, ki imajo lepo lego ob regijski cesti in so vidne z vlaka, ki vozi po tako imenovani Južni železnici od leta 18 48. (se nadaljuje) Mehanična delavnica na šolskem dvorišču 1960 Zanimiva je bila tudi vsebina proslave ob 50-letnici KŠ, ki je bila 11. septembra 1960. Tako veličastne proslave KŠ ni potem nikoli več imela. Čutilo se je, da LUCIJINA REPORTAŽA Tako, pa jih spet imamo, volitve. Pa ne tiste, ko volimo brezvezne Ljubljančane od Pahorja in Janše naprej, zdaj gre res zares: volili bomo prijatelje, znance iz sosedstva, po sili volilnega sistema tudi kakšne smrtne sovražnike. Izbira je fantastična: pet županskih kandidatov, 120 pretendentov za sedeže v občinskem svetu in še kakšna stotnija krajevnih in vaških svetnikov. Če vas niso poskušali vtakniti na nobeno listo, ste bodisi aut, za Dinos so včasih rekli, ali pa ste se po sili razmer odločili, da se tovrstnih slepih miši politika z vami več ne bo šla. Žal, jaz sem med tistimi prvimi. Grozno sem si prizadevala, da bi prišla na vrh kakšne liste za občinski svet - tiste za KS me ne zanimajo, ker so tam čisto brez keša ali pa ga takoj pretopijo v asfalt - a mi kljub ženskim kvotam ni pa ni ratalo. Pa bi šla tudi k takim luzerjem, kot so desusovci, enesijevci ali eselesovci. Za zanimiva mesta, no, mislim tista, ki prinašajo kakšnih 1500 € sejnin na leto, moraš že biti v žlahti z županom Štefom, njegovim prvim podžupanom Ponkovškim Jožefom I. ali vsaj kakšnim predsednikom stranke. Kar je seveda povsem normalno in pravično, kajti danes je narod pokvarjen in tudi svojih tako rekoč od boga danih oblastnikov ne spoštuje, zato je nujno, da se le-ti pred ljudsko hudobijo zavarujejo z ljudmi, ki jim zaupajo. Pa komu lahko zaupaš bolj kot lastnemu otroku? Vseeno pa sem zelo vesela za Štefa, ker mu dobro kaže še za naprej, kar je super odgovor za vse totalno brezvezne bla bla o občinski mafiji, ki naj bi se zaredila v njegovi pisarni. Še kako prav ima Štef, ko prisega na modrost Jožefa Ponkovškega III., da le svinje vidijo vse svinjsko. Upam, da je pri tem mislil na mojega urednika, ki nesramno bogati na moj račun, a se dela svetnika. Nepričakovano so Štefovo veličino že zdavnaj spoznali tudi skoraj vsi njegovi kao županski protikandidati, sicer sami stari in že večkrat na volitvah neuspešno preizkušeni borci, saj mu v predvolilnih bitkah niti slučajno niso skrivili kakšnega lasu na glavi. Še mali Marko, ki je sicer mladostno nepredvidljiv, se je v tem pogledu lepo umiril, čisto pa seveda ne more iz svoje kože. Toda volivcev, odet v ovčji kožuh nekakšnega ljudskega tribuna, upam, ne bo preslepil. Lepo vas prosim, gibanje, to je nekaj takega kot bivši socializem. Pa vemo, kam nas je pripeljal. Mi potrebujemo trde in nepokolebljive voditelje z zvezami in z na daleč vidno svetniško avreolo, takšne kot sta Štef in Jožef I. Ponkovški, ne pa ljudsko samoupravljanje. Volitve imajo seveda tudi v bivšem mojem Dobju, kamor sicer od »love story« naprej ne hodim več, sem pa zvedela, da se je tamkajšnja volilna scena hudo popestrila. Pri žaganju veje županu Franciju se je preizkušenima jezični Nataliji in rdečemu Karlu pridružil namreč še podžupan Merij, ki naj bi se podobno kot v Šentjurju Jožef II. Javorški silil iz parterja na oder. Ampak ne gre zato, Franci in Merij sta dovolj brihtna, da sta se lepo zdilala in si bosta po drugem krogu radostno padla v objem, ter lepo delala skupaj naprej kot do sedaj ter se pobalinsko režala nategnjenim volivcem, Nataliji in Karlu. Žal pa na Planini, kamor še pridno hodim, ni prave predvolilne štimunge. Španov Tonček, ki je prebegnil od Cvetota k Markotu, sicer že fehta okoli za preferenčne glasove, kar pa ni več nič novega. Novo pa je to, da prokuristoma Tajfuna in Asfaltne baze Jožetu in Mirču gre malo na otročje: pred trgom si bosta na stroške svojih firm postavila tiste elektronske prometne znake, ki vas vljudno opozorijo, če se peljete prehitro. Samo zato, da se bosta zabavala nad presenečenimi sokrajani. Ker je svetovna kriza dosegla tudi Planino, bi ju gotovo čakala borza - če njuna šefa Iztok in Gregor ne bi bila slučajno njuna ljubljena potomca. Pri tej akciji je (namerno) izpadel CMC-jev Milan, ki pa se je zato odločil, da bo prokurista zasenčil s cesto okrog vrtca. Motorizirane mamice ga že pričakujejo. Druga posebnost Planine so na novo naštrihane zebre, ki pa jih je že par dni po poslikavi začel kruto lizati zob časa. Očitno so bile tempirane le za predvolilni čas, nepredvidljivo vreme pa je naredilo svoje. Pa ni važno, glavno je, da so volivci videli, da jih ima Štef rad in da je VOC dobil svoje. Nekaj podobno radoživega so si privoščili tudi sosedje iz Preverja: ob 130-letnici smrti razbojnika Guzeja so mu v Šentjurčanu objavili čedno osmrtnico: naj ta roparska država vidi, da na Prevorju obrajtajo prave poštenjake. Kar krepko pa sem razočarana nad župnikom Čončem. Štef je na Rifniku organiziral krasno otvoritev betonskega zidu - pred volitvami je prav, da se vse porabi za promocijo - povabil je tudi župnika Čonča, da bi zid požegnal in narodu pokazal, da gre za pomemben bogu dopadljiv dosežek, ta pa zidu sploh ni hotel pošpricati, temveč je samo pri maši mimogrede nekaj mutil. Zdaj pa res ne vem, ali je še naš, ali pa navija za Diacija? Drage volivke in volivci, pred volitvami se več ne vidimo, zato vam kar sedaj vroče polagam na srce, da se ne pustite premamiti lažnim prerokom. Obkrožite Štefa, še preden boste poškilili na druge liste! Ker skušnjavec nikoli ne počiva. Lucija Guzaj vedno bolj umeščen, promoviran ne V julijski številki ŠN smo napačno objavili, da je 12. julija minilo 130 let od smrti Franca Guzaja oz. Guzeja. Očitno je nfa prevor-skem pokopališču nagrobna plošča z napačno letnico, saj nam je rodoslovec Anton Kos posredoval dokaze iz matičnih knjig, kjer nedvoumno piše, da je bil kozjanski Robin Hood ustreljen 10. 9. 1880. Pred slabim letom dni je Kos predložil tudi dokaze, da je bil kasnejši ubežnik pred zakonom rojen v Šibeniku in ne v Primožu. Do napake oz. nedoslednosti, ki pri obravnavi »tolovaja iz Št. Ju rja« ni edina, verjetno ne bi prišlo, če bi se končno le pričelo obljubljeno koordiniranje aktivnosti o njegovem izročilu, o čemer smo poročali v prejšnji številki. Konec prejšnjega meseca so izpeljali Guzajev pohod, kjer so v Šentvid pri Planini krenili pohodniki z Dobja, Planine in Prevorja, o kakšni organizirani promociji zagotovo širše privlačnega projekta s strani izvajalcev lokalnega turizma žal ni bilo sledi. br