Iz Ptuja. Oznanilo. Učiteljsko drušivo ptujskega okraja bodc iinclo hvoj prihodnji shod dne 3. dccembra t. 1. pred poldncm ob 10. v znani sobi mestne sole v Ptuju. Društveni prcdstojnik. Iz Celovca. (Sklepi družbe sv. Mohora zastran .Tanežičevcg-a spominka.') Odbor družbe sv. Mohora je 9. oktobra iniel posebno sejo, v ktcri jc bilo sklenjeno, kako se ima ravnati z nabiranji denarjev za Jane/.ičev spominek in njegovo vstanovitev. Sklenilo se je enoglasno to-le: 1. Naj se Slovenci naprosijo, da naj ,,Besednik," kteri je zdaj vdovi in sirotama edina podpora, prav izdatno podpirajo. 3. Naj se Slovenci vabijo, da pošiljajo denarja za ,,Janežičev h p o m i n e k*. Od tega denarja se oberne 300 gl. za spodoben spomiiiek na grobu, kar se pa vcč nabere, naj se vlo/.i v hraniluico na obresti. Eno polovico teh odstotkov dobiva Jane/.ičeva hči Olga do svoje smerti, cno pa njegov sin Evgen do svojega 30. le(a. Odbor, ki nabrani denar oskerbljuje, vzdiga vsako leto obresti ]¦/, liiaiiilnice in jih izroča Jane/.ičcvi vdovi, dokler vdova ostanc in otroka nc poHlanc(a polnolctna. Vdova mora tc obrceti obračati za spodobno odgojitev imcnovanih dveh otiok. Ko pa vdova umcrje ali se omoži, dobi te njene dol/.nosli in pravice otrok postavni varh ali jerob. Kedar Olg;a umerje ali pa Kvgen 30 let star postane ali pa tudi če prej umerje, napravi se iz tako oprostcne polovice ali polovic shranjene isline ali glavnice lako imenovana ,,Janežičeva vslanovitev," do klere ima pravico najpicd Jancžičeva roduvina iu ž.lahta, potcm iz gornjc in opodnje lložne doline, in slednjič sploh na Koroškem rojeni slovenski učenci. Pravica, to vstanovitev ali itipcndijo deliti, pripada odborn družbc sv. Mohora. 3. Nabira za ,,Janežičev spominek" naj se raztegne na pel let, in naj se voli poseben odbor treh gospodov, ki darila v ta namen dajana sprejema in oskerbljuje. 4. Na to nabiro daje družba sv. Mohora celih pet let vsako leto polovico čistega dobička, ki jcj po plačanih stroskih iz vsakoletnega poštcva ostane. Tako je sklcnil družbin odbor in je — tako mislimo — gotovo ravnal po volji vscga naroda elovenskega. Zaslugc Janežičeve so nepopisljive za ves uarod, — ves narod naj mu tudi stavi spodobeu epomiuek. Janežič je brez vsega dobička delal za ves narod in ni si nabiral zakladov, ki bi jih zapustil svojim otročičem. Od leta 1853. do lefa 1868. je brez vse plače čisto zastonj spolnoval težavne dolžnosti tajnikove za družbo sv. Mohura. Časniki, ki jih je na svitlo dajal, niso si dobili nikoli toliko naročnikov, da bi si bil rajni kaj mogel na stran devati za svojo družino. Bolebal in bolchal je leta in lela in tako vclikn dcnarja potrosil na zdravnikc in zdravila. Mladim pisaleljcin, ki ho mu pošiljali lokopinov, je plačeval njih i/.delko čez tncro dobro, da bi jim veselja narcjal in jih vncmal za daljše delo- vanje na polji iiarotlnciii. Nuročnine, kfcio ho poverjcniki nabirali po ra/.nili inc.slili, ni dobival cele, (eniuč moral je pogosloma zguhu tcrpeti, klere so znašale sio in s(o goldinarjcv. Zdaj se laiiko verjamc, da si Janežič ni nabiral zlafa in srebra. Lahko se veijame, da so ga na smertni postelji zdihljeji posilili in solze polile, ko je pomislil, kaj bo z njegovu družino. Xaravnost povcmo, da smo mu britke ure polajsevali in sladili s (em, da smo niu rekli: Slovenski narod tvoje družine pozabil in zapustil ne bo. S1 o v e n c i! Na smertni postelji in že umirajoe se je Janežič Vas prijazno spominjal in Vam priporočal svoja dva otroka, ki šteje Olga 14, Kvgen pa 8 let. S tem upanjcm je Jancžič umeil, da se bodo Slovcnci usmilili njegovih olrok. Slovenci! ali se je rajui mar niotil? Ali ne bote poiskali po vseh kotih in prcdalih in radi položili za Janežičev spominek poslednjega krajcarja, ki bo služil na čast celcniu narodu in sperva podpiral Janežičeve, za njimi pa druge slovenske otroke? Slavui bralje nasi Čehi sn Zilenki Havličkovi nabrali (avžeute za doto in jo poslavili z inicnom: ,,Hči če.škega naroda". Nas Slovenccv ni sicer toliko kakor Čehov, pa vendar nas je 1Y2 milijona, in ako vsakteri le po krajcaiju daje, dobirno že lep dcnar za ubnga otrociča in za njiina za druge slovenske učeiice. Slovenci! Slavimo slavno slavnih Slavov slavo. Živila Janež ičeva vstanovitev! Za odbornike, ki bojo nabiralo in oskerbljevali podarjeni denar, so 8C izvolili ti-Ie gospodje: Diirnvvirth Karol, špiritval v Celovškem .semcnišču, B. C. Rossbacher, trgovcc, in Einšpieler Lambert, skolji tajnik v Celovcu. Denar naj «e pošilja pod napisoin: U iirn vvirt li Karol, špiritval v Celovcu. Vse, kar se pošlje v ta namen, bo razglaševal Jancžičin časnik nBesednik" in prevzel se bo vsak darček s hvaležniin sercem. Po petih letih se pa položi celi račun od te nabire za Janežičev spominck. Slovenci! Božja pomoč ! V Celovcu 11. oktobra 18««). Iz Predoselj nad Kranjem. Kakor drugu ie(u, tako hiho tudi Ictos pričeli 3. nov. šolo, in mislim, da (ako tudi v vsem okraju; ker ni bilo mogoče dalje živine pasti zarad velikega snega. Pri naa so mi pravili, da je bil 18 do 30 palcev debel. Napravili so pa, kakor vaako leto, z sneženo raašino lepo pot iz vseh vasi do cerkvc in Hule. Tudi pri nas je bilo po slaii navadi oznaiijcno, da se prične 8 sv. niašo žola. V sredo torej je bila ]/2 10. ure bv. inaša, pri kteri so učenci lepo peli iu prosili božje pomoči za srečen začetek. Po maši smo jih vverstili v šolo. Vseh vkup nčencev in ucenk je 168 — dovolj za enega učitclja. Nektere je zima prchitela, da hočejo boei v šolo hoditi, ker se nimajo čevljev. Tudi nedeljsko šolo emo 7. nov. piičeli, v ktero je prišlo 110 dečkov in deklet. Za nedeljsko šolo imamo dobro knjigo: ,,1'onovilo". Naprotiil sem tudi našo čast. duhovščiuo, da mo oznanili naprednvalno gospodarsko-kinetijnko šolo, ktero sem tudi pričel 7. nov. Vsako nedcljo in pruznik po kerščanskem nauku bodo prisli ncdcljHki dečki in drugi odraščeni (ee bodo hotli) pnslušat, kajti druge dneve ni lahko inogoče. Brali in učili se bomo: ,,Uinno kmetovanje" ^Zalokarjevo), ,,Kcniijo" (Vertovčevo^), ,,Fi7.iko" (Robidatovo), ,,Umnega gospodarja", BDomače in (uje živali" ^Mohorjeve knjige) i. dr. Se ve, da to ne bnde mogoče vse v enem letu, sčasoma pa ae bode vendar piecej zgodilo. Ze pervo nedeljo je bilo 80 poslušalcev, in ined lemi več odrasčenih; npam, da jih zanaprcj še več piiilc, kcr od začetka se še eramujejo veliki v šolo hoditi. Se ve, da se tii ue bode učilo, kako se mlati, kosi, orje, kravo niolze Ud. Treba jc Ijudi le napcljafi, da z mišljenjeni, uinoin in s pamcljo sc inora vse opravljati. Treba jc pu/.nati pii kmetjstvu v.se laHtnosti, poslave in vodila in učiti se, kako se dajo mnoge reči naj bolje piidelovati, hraniti in v korist olnačati. l)a pervo kmctuvanje ni bilo (ako, kakor pozneje, vsak lahko verjaine. Pa sej je tudi 8cdaj mcd kmctovanjeiti in kmetovanjcm velik ra/.loček. Torej je treba, da se človek vedno uči iz dobrih knjig in po posnenianju. J. Suje. \z Ijubljanske okolice. (Zbor učiteljev Ijabljanske okolicc.) (Dalje in konec.) — Tretje vprašanje: ,,Kako pospešuje veljava uci(clj»kega .stami vspch v šoli, in kako naj sc ta pridubuje", vnanic prav živalmo besedovanje. V izverstnein slov. govoru omenja mcd drugim g. Papler basage, s ktcio učitelj na rarni nosivši, in od hiše do hiše biro pobiraje gotovo ne pospešuje veljave učiteljeve. G. ]5orš(iiik omciija med drugim šolnki denar, g. Kuhar pičlo izubražcnju in slabo matcrijaluo slunjc, g. Levstik incžnarijo, tcr se pritožoje, da inora učilelj zvoniti, streči, ccrkev pometati itd.; tudi toži, da mora o BCiiinjili ,,Btantni»o* pobirati, da pride dostikrat v neušečno ,,8itvacijo", da mora z rbričem* ta posel opravljati itd. G. Arko meni, da navada, ob netleljih in praznikih vedno nove pcNiui peti, veliko časa učitelju že s tem potrati, ko se mora s pevkami ubijati. G. Mežnar pravi, da naj se tudi opusti ogledniška služba pri mertvih, ker tudi ta njegove veljave ne pospešuje. — Pri konečnem občnem razgovoru povzame g. inšpekior to vse .vknp, ter zapisiiikar g. L. Cvek v zapisnik zapiše te le poglavitniše točke: 1. slabo materijalno stanje, 2. izkazek otrok, ki ncredno obiskujejo šolo. 3. mežiiaisko službo. 4. bira. G. inšpekter pravi, da štev. 1, 3, 4 bode nova šolska poslava, štev. 2 pa okrajni nolski svet v prihodnje učitelja rešili. Tako se reši (retje vprašanje. Potem g. inšpcktor naznanja, da za njegov okraj preneha biti četcrtek pučivalni dan, in bode zanaprej ereda to, kar je bil dozdaj četertek. Dalje omenja že nckterih napak, ktere je na svojetn popotovanji pri podučevanji opazil, ter učitelje nagovarja, da naj si prizadevajo, da jih vprihodnjc odslranijo. Tudi učiteljem na serce polaga važnost spndobne obnaše zavoljo nove šol.ske postavc, ker bode marsikteri učitelj voljen v okrajni šolski 8vet. S slavoklici na vladarja sklene g. inšpektor svoj govor. Koncčno poprime še g okrajni poglavar besedo, omonivši hneuituosti in truda učiteljcvega, lcr nagovarja učitcljc, da naj mu vaaki potiebe in ovire avojc solc pismeno iiaziiani, da mu bode mogoče, kaj storiti in da budcino tako z združono močju na splošno kmisl dclali. lTčilelji lo vcmoIo sprejmejo. Zbor hc konea ob poli cne ure. Iz Ljllbljane. Prošnja, klcro so učilelji me.slne glavne šole že pred dvemi lcti mestneniu magistratu izročili in v kteri so za povik.šanjc svoje plače progili, je bila v seji mestnega svetovalstva 3. t. ni. srečno rcšena, in sicer tako le: učitelju 4. razreda so povikšali plača od 500 na 600 gold. „ »• „ „ v „ * 48° » 50° » „ 3. „ „ „ „ „ 367gl.50kr. „ 450 „ „ 1. „ „ „ „ „ 363 „ 50 „ „ 400 „ Ta plača se bodc i/.plučevala od I. jan. 1870. 1. Naj bi ludi drugo srcnjc po tleželi posncuialc ta golovo lepi zglcd! — Ministeistvo za šolstvo je (udi učileljskim pripraviiikuin nu Kranjskem dovolilo 13 štipendij po 100 gold. Lepa pomoč! pa vender pri VHCin tem inladenčev nu niika ueileljstvo; lclo.s je inenda pet novincev v pripravni.ški tioli. —¦ Slovenski in nemški časopisi so poslcdnji čas iia/.iianjali nehicčo, ki se je pripetila pri telovadbi z nekim učencem 4. razreda v mentni glavni šoli. Naj tedaj še ,,Tovarš'y pove lo prigodbo in Hiccr iicpriHtransku in sainn na sebi, kakor je! Učenci mestiie jjlavne šole so pri telovadbi tako razdeljeni, da se 1. in 3. razred hodila k ,,S o k o 1 o v e iii u" učitelju, 3. in 4. razred pa k učitelju Ijubljannkili ,,t u r n ii a r j e v" tulovadit, in sicer vsaki razred po dvakrat na ludcn. K VHaki ich vaj grc (udi šolski nčitelj 8 svojiini učenci, da jih verdeva. Preden no se telnvadbe pričele, se je vsem nčeucein, pUMubnu pa ho v 4. razredu fkjer so že bulj zinožni) razlagalo, kaj in čeinu so tclovadbe i. t. d., ter se je tudi naravnost zapovedalu, da noben učenec pri telovadbab ne sme storiti kaj, kar bi se mu ne ukazalo, iu da sevtelovadnici nobeden ne sme dotakniti drugega orodja, kakor tega, ki se mu dovoli. Učenci so to tudi radi ubogali in sc veselo vadili v ,,meri hoditi*, ,,roke in noge prav gibati" i. dr., kakor eo sploh perve vaje pri telovadbi. 33. preteč. m. se vadijo učenci 4. razreda tudi že nckoliko plezati, se ve, da le toiiko, kolikor je kdo niogel, in pri vsakem je bil tclovadbini učitelj zraven, da je lii pa tam pornagal in poprijeinal, če je bilo kaj treba. Posamni učenci plezajo, drugi pa stoje v versti in gledajo plezavce, ter se radnjejo nad to veselo igro. Malo pred, preden je treba domii iti, se pri Holskem učitclju ogla^i učencc II., in (ii/.i, da mu ui dobro. Učitclj incni, da jc to kaj navaduega, ker ta učenec že nektcrekrati zavoljo bolebanja ni prišel v šolo, ter ga pusti z nekim tovaršem domii, in ne miBli kar nič hudega o tem ; .še le, ko po časopisih zve, da m je učvncc K. pri telovadbah vrat zloinil, praša v šoli o tej žalo.slni novici, in samo dva učcnca vesta puvedati, da se je R. ined tem, ko so se drugi učenci med plczanjein vvertstovali, /,a učitcljevim kcrbtom inimo grede kar hopima dvignil se proti neki ranti (Ileckstangc), in jc ua tla padel, ter polem šel k šolnkcinu učitclju iu djal, da mu je slabo. R. m je pri tej neiodiio.sd res vrat pieinaknil, da je bil nevaruo bolan, (oda sedaj mu je že bolje in upanio, ila piide kmali v hoIo, golovo pa bode vse svoje žive dni poinnil, da tega, ,,k d o r ne vboga, tepe nadloga". Pa (udi ne pervikrat in zadnjikrat se ni zgodilo (o, da so se vertoglavi otroci kaj poškodovali, akoravno so jib odraščeni še (ako vcslno varovali. — V četerlck 11. t. m. smo spremili na pokopalisčc g. Filipa Frohlicha, profesorja višje realke in akademičnega malarja, ki je po dolgem bolehanji, 43 let star umerl. Naj mirno počiva!