tr r, Največji ilorentki dnevnik ▼ Združenih državah" VcUftuneleto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto n i Za inozemstvo celo leto $7.00 $7.00 J tElEFON: CHELSKA STt NO. 194. — STEV. 194.__NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 19, 1931. — TOREK, 19. AVGUSTA 193« VOLUMJi llflll _ LKTNEX lllfUl KONEC DRŽAVLJANSKE VOJNE NA KITAJSKEM NAR Iist:slovetiBkihidelavcevYAmerfld. Entered ma Secant Ornm Matter. September 21, IMS, at the Pert Office at New York, N. I, i largest Slovenian Daily the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. J? sf march S, 117* NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 19, 1930. — TOREK, 19. AVGUSTA 193S NACIJONALISTIČNA VLADA BO DIKTIRALA SEVERNIM VSTAŠKIM GLAVARJEM MIROVNE POGOJE Vstačka fronta pri Honanu je popolnoma omajana. Naci jonalisti so zopet dobili kontrolo nad Santun-gom. — Velik vojni plen v Tsinanu. — Komunistični nemiri v dolini reke Jangtse. — Standard Oil Company je zaprla svoje urade v Cangsi. NANKING, Kitajska, 1 8. avgusta. — Na temelju poročil o velikih zmagah na bojiščih v severnem delu Kitajske, so začeli danes vladni uradniki prerokovati, da je državljanska vojna faktično končana ter da bo nacijonalistična vlada diktirala mirovne pogoje severnim poglavarjem. f a optimistična napoved se tiče predvsem zopel-nega zavzetja Tsinana, glavnega mesta province i*antung, ter poročil iz Honana", ki naznanjajo, da se vstaši v tamošnji okolici ne bodo mogli več dol^o vstavljati vladnemu vojaštvu. S tem, da so nacijonalisti zavzeli Tsinan, so zopet zadobili ves svoj prejšnji vpliv v provinci Santung V vzhodnem delu province Honan se vstaši na vsej črti umikajo. Za umik vstaške armade ne navajajo nobenega direktnega vzroka, vendar se pa domneva, da je o-jačeno stališče nacijonalistov v Santungu onemogočilo vstašem obstanek v centralnem in vzhodnem delu Honana. Soglasno z nacionalističnimi poročili, se Fen-??ovo vojaštvo umika od Lanfenga proti Zapadu. Macijonalisti so uverjeni, da se vstaši ne bodo mogli vzdržati vzhodno od Kajfenga, ker je to mesto jako težko braniti. Pri zavzetju Tsinana so zaplenili nacijonalisti 30,000 pušk, I 30 topov in tri aeroplane. NANKING. Kitajska, 18. avgusta. — Standard Oil družba je izpraznila svoje zaloge in zaprla svoje urade v Cangsi. Naprave predstavljajo vrednost enega milijona dolarjev.. Družba je to storila v u-penju, da komunisti ne bodo uničili praznih naprav. PREM0GARJIV NEMČIJI PROTI GOSPODARJEM Premogarji v Ruhr okraju bodo razpravljali o odredbah, katere naj vprizore proti premogovnim baronom. BERLIN. Nemčija. 18. avgusta -Dejstvo, da so premogovni baroni odpravili dosedanjo mezdno lestvico, ki se tiče nekako 300.000 pre-mogarjev, je vzbudilo tako veliko * pozornost, da se pripravljajo delavski voditelji na energičen boj proti najnovejii politiki kapitalistov. V prihodnjem tednu bodo sklicana -vsepovsod zborovanja glede korakov, katere je treba storiti. "Vorwaerta" napada na skrajno oster način lastnike ter pravi, da je vzrok, katerega so navedii kapitalisti sa skrčenje plač. nepošten. Lastniki so namreč izjavili, da bo li takrat postavljeni na stran, da jih porabijo za drugo krizo, ki se bliža neizogibno. ZVEZA MED POLITIKI IN GANGSTERJI Senzacijonalna razkritja v preiskavi zagonetne-nega umora. — Državni pravdn:k je razkril 'zvezo politikov in zločincev". RHOOVER OBLJUBLJA POMOČ CHICAGO, 111., 18. avgjista. — Pat Roche, ki vodi preiskavo po naročilu državnega pravdnika v zadevi umora Jacka Zjite, je danes namignil, da se nahaja v njegovih rokah dokazilni materijal, iz katerega je mogoče sklepati, da obstaja sistem obširnega skupnega delovanja med politiki in banditi, kot ga nima para zgodovina tega mesta. Dosti uradnikov in politikov bo v kratkem poklicanih v urad državnega pravdnika, da jih tam zaslišijo. — O pravem času bomo priobčili dosU bogatejši, materijal, — je rekel Roche danes. Tukajšnji dnevni list Herald and Examiner je sporočil danes, da so padli v roke Rocha, dokazi, da so terih je razvidno, da skrbi takozvan "direktorij" za ureditev hazardnih iger, za ureditev trgovine z dekleti ter nepestavne trgovine s pijačo. Ta "direktorij" je sestavljen iz osmih ljudi, ki majo razdeljeno svoje polje po okrajih ter zaslužijo vsako leto milijone dolarjev. Vsak teh osmih politikov vlada v svojem okraju kot kak car. Dokler pa se ne dožene drugih podrobnosti, ne bo javnost izvedela za imena teh banditskih "carjev". Dosti detektivov išče dva kovčega, ki vsebujeta "trgovske akte" usmr-čenega Zute. Razventega pa iščejo detektivi tudi "rezervni sklad", ki vsebuje četrt milijona dolarjev. Aranžiral bo vsestransko finančno podporo. — Velika stiska v raznih delih dežele. WASHINGTON, D. C., 18. avgusta. — Potem, ko so iz različnih delov dežele« sporočili, da računajo farmerji s tem, da dobe vladno pomoč v obliki kreditov pri bankah, ki jim bodo omogočili prestati zima, je sklenil predsednik Hoover obljubiti nekaj takega. Namerava sklicati konferenco bankirjev, ka-kerhitro bodo poročale razne dobrodelne organizacije. Bankirji bodo potem omogočili vladno pomoč. Tozadevni načrt seveda ni še gotov, in tukajšnji dobropoučeni krogi dvomijo, da bi mogla vlada izvesti kaj takega, ker je treba pripraviti posebne sklade v ta namen. Medtem pa niso storile zvezne o-blasti še ničesar, s čemur bi se moglo spraviti v tek tako akcijo. Vsi čakajo, da store krajevne o-blasti nekaj, predno bi mogle priskočiti tudi zvezne oblasti. Kjer je treba takojšnje pomoči, se bodo obrnili na Rdeči križ. Vreme pa ima več usmiljenja kot zvezne oblasti, ki hočejo zopet igrati staro igro ter zvračati krivdo na drugega. t Iz številnih krajev Arkansas a, Oklahome, Kansasa, Nebraske, Iowe in drugih držav so dospela poročila, da je nekoliko deževalo. AMERIKI SE NI TREBA BATI RUSIJE To je mnenje profesorja Harperja. — Povdaril je gospodarski napredek Rusije, a Združene države jo daleč prekašajo. BERLIN Nemčija, 18. avgusta. — Dr. Samuel Harper, profesor ruske zgodovine na vseučilišču v Chicago, je rekel, da se imajo Združene države prav ničesar bati od sovjetske Rusije, niti industrijalno, politično ali pa družabno. Profesorja Harperja smatrajo vsi za avtoriteto na tem polju. — Čeprav Je Rusija dosti napre-skrčena tudi cena ti vil in drugih devala v industrijalnem oziru — je *ivljexiskih potrebščin, kakorhitro bodo skrčene mezde v par glavnih industrijah. Njfh f lavna ideja upa je, — pravi Vorwaerts", — prestati trenutno prodajno krlso ter zbrati dovolj sredstev, da lahko izvedejo pri-Poljsko . letno poročilo kale, da aopet ogromne so hi- re kel, — dvomim vendar, da bi sploh kdaj dosegla visoko stopnjo Združenih držav. — V Ameriki je dovolj podjetnosti ter drugih lastnosti, Id manjkajo Rusiji. V političnem in družabnem oziru tudi nI ni kake ne varnosti, kajti v trinajstih letih, odkar obstaja boljševizem t Rusiji, ni mogel komunizem prav nič napredovati v Ameriki. ČUDNO MAŠČEVANJE HOUSTON, Texas. 46. avgusta. — V gazelinsko postajo Georga Baca-rissa je stopil neki moški, šel tja k telefonu, hoteč telefonirati. Tele-fonistka mu je pa dvakrat zaporedoma dala napačno številko. To ga je tako ujezilo, da je potegni revolver ter oddal tri strele v telefonski aparat. 21 OSEB UTONILO V DRAVI BEOGRAD. Jugoslavija, 17. avg. Pri vasi Gjurevica je utonilo v Dravi enoindvajset oseb. Ljudje so se vračali iz cerkve v čolnu, ki se je prevrnil. Samo pet oseb je bilo mogoče rešiti. MADŽARSKI GROF-TAT BUDIMPEŠTA, Madžarsko, 17. avgusta. — Tukaj je bil aretiran grof Paul Nyari, ki. je obtožen, da j je vdrl v stanovanje Mrs. Alexan-I der Kisz ter odnesel dragoceno perzijsko preprogo in več prstanov. NEVESTA JE NAPRODAJ ZA 8 TISOČAKOV Neko pittsburško dekle se hoče oddati pod pogojem, da je mož zdrav, značajen in da ji da osem tisoč dolarjev. Devetnajstletna Gertrude Schra-der, ki živi s svojimi stariši v Pitts-burghu, -je hotela dati v časopisje jako značilna ženitno ponudbo, toda časopisje ponudbe ni hotelo objaviti. Nekemu ča^niškernu poročevalcu je pozneje povedala, da bi se takoj poročila, če bi dobila zdravega in značajenga moža, ki bi pa moral imeti in ji dati osem tisoč dolarjev. — Skrbeti moram za očeta in mater — je rekla. — To je moja dolžnost, ker sta že toliko storila zame. Posebno oče potrebuje moje pomoči, ker boleha na očeh ter se je bati, da bo izgubil vid. Če se poročim, bom svojemu možu zvesta in skrbna žena. Skromen dom mi popolnoma zadostuje. Lahkomišlje-na nisem in tudi po denarju nisem nikdar hrepenela. Prav dobro se zavedam odgovornosti, ki bi jo prevzela, če bi se poročila. Na vero in na narodnost ne gledam. Samo zdrav mora biti, dobrega značaja in meni mora dati osem tisoč dolarjev. Dosedaj ga še ni dobila in ga menda ne bo tako zlepa. Kajti moški, ki bi dali za žensko osemtisoč copakov, so dandanes jako redki. DOBER PLEN SUHAŠKIH URADNIKOV Če bi zletel le en kotel v zrak, bi bil v nevarnosti ves Brownsville, — je izjavil zvezni pravdnik Ameli. -------- -------- _ Osemnajst oseb, katere so aretirali prohibicijski agenti pod vodstvom okrajnega prohibicijskega upravnika Nolan a v neki tovarni za izdelovanje žganja na Marks Ave., v Broklynu. so predstavili zveznemu komisarju Pavu. ki jih je pri-držal pod jamščinami od $2500 do $10,000. Na predlog zveznega državnega pravdnika Amelija je bila jamščina zvišana na $10,000 proti dvema bratoma in dozdevnemu lastniku "tvornice". Neki Baracho je bil baje lastnik tega podjetja. Okrajni pravdnik Ameli je pripomnil da bi bila detonacija eksplozije le enega kotla, tako močna, da bi bil uničen ves okraj Brownsville. Še nikdar poprej niso zaplenili v tem okraju tako velikanske tvornice. Agenti so se polastili tudi velikih zalog žganja. OTROCI ZAŽGALI CERKEV MIDDLETOWN, Cal., 17. avgusta. Pred tukajšnjo presbiterijansko cerkvijo so se otroci igrali z užiga-licami. Zanetili so suho travo, ogenj se je razširil in kmalu je bila cerkev v plamenih. Razen cerkve je uničil ogenj še pet drugih hiš. VELIK POŽAR NA ROMUNSKEM KAR0LBI SE 2E ZOPET RAD OŽENIL Ce se ne bo mogel pobotati s svojo ženo Heleno, bo sklenil morganatični zakon s svojo bivšo 1 ju« bico Magdo Lupescu. DUNAJ. Avstrija. 18. avgusta. — Ib Romunske poročajo, da bo romunski kralj Karoi najbrž sklenil morganatični zakon s svojo bivšo ljubico, rdečeslaso Magdo Lupescu, če se rie bo mogei pobotati s svojo ločeno ženo, kraljico Heleno. Na-mestu, da bi se Helena in Karo! sprijaznila, je zavladala med njima še večja vrzel. Helena je baje izjavila, da je preponosna in preveč pobožna, da bi bila kot nekaka igrača poteg; svojega moža. d očim bi njena tekmovalka, madama Lupescu, izvajala ves svoj vpliv na državne zadeve. Kronanje kralja Karola bi se imelo vršiti to jesen, pa ga je od-godil do pomladi. Možak je sicer precej lahkomišljen, vendar ga pa skrbi, kakšen vtis bi napravila na romunski narod njegova morgana-tična poroka z madamo Lupescu. KONŠTANCA, Romunsko, 17. avgusta. — Včeraj je požar vpepelil poslopje, v katerem se nahaja agen-tura za Singer j eve šivalne stroje in več sosednjih hiš. Povzročena ška-da znaša dvestotLsoč dolarjev. Aretirali so nekega uslužbenca agen-ture, ki je baje ogenj podtaknil. KOLIKO POKADI AMERIKA Tekom preteklega leta so pokadili ljudje v Združenih državah 127.400,000,000 (stosedemindvajset tisoč štiristo milijonov) cigaret. Kot kaže, jih bodo letos še več. Tobačna industrija je plačala lani skoro petsto milijonov dolarjev davkov v primeri z 270 milijoni dolarjev leta 1922. in ADVERTISE 'GLAS NARODA' ŽRTVE TORNADA NAPOLJ, Italija, 16. avgusta. — Silen tornado, ki je divjal v četrtek, je zahteval sedem človeških žrtev. Štiri osebe so bile v četrtek usmr-čene, tri so pa umrle včeraj v bolnišnici. 647 UR NEPRESTANO V ZRAKU Dal Jackson (gornji na sliki) in Forest 0*Brine "Greater St. LmUs" sta bratov Hunter sta t zopet d—egU rekord v letanja bret pristanka. S nahajala ▼ sraka neprestano <47 ur, 27 minut in 2 i 93 ar. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno ▼ polnih zneskih, kakor so Izkazani« na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamud* časa, bres na daljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 50« _______ 1000 2500 5000 10,000 S 9.35 ______ $ 18.50 S 46.00 ... $ 91.00 ______$181.00 V Italijo Lir 100 200 300 500 1000 t 5.75 $11.30 $16.80 ... 527.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazumete glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 centov. SAKSER STATE BANK t2 CORTLANDT STREET NEW IOSK. H. 2. Telephone Barclay 0380 — 0381 NEW TOKK, TUESDAY, AUGUST 19, 193* lakgir Bunnxa huli kO.au. opisi. I*oa*d Itvt Dv Except Sundte/t Mid BollAaya. leto velja lict j* Amerike ta ffif^iM*** ,. . ________ frt.Of im pol leu ----------J»jdo Ze New York m celo leto Za pol ------A3.60 Ci eetrt lete Za lBoeemetro «a ceio leto____$7.00 Al-M Za pol lete________*»£0 Subscription Yearly ffluOO. Advertisement on Agreement. "Olee Naroča' tsbaja vnakl dan lsvsenvtt sedeli In premikov. OopUl brem podplaa in oeebnoeti ee ne prlobčujejo. Denar naj ee ble-govall potUjati po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, >, da ee nam tudi prejAnJe blvalitte naenanl. da hitreje najdemo naslovnika. "QUI M1BODA", 111 W. IStn Street, New Ink, N. T. TekphM«: Chelsea »7* PRINC OTON Z malimi izjemami s«* vsa Madžarska pripravlja na povntftek usiroum sprejem Otona, najstarejšega sina biv- cesarja Karola. katerega je revolucija pognala s prestola. Prva tozadevna poročila so dospela že pred več tedni v Ameriko. Toda vesti so bile precej meglene. Razodevale so, da se nekaj pripravlja, vsebovale pa niso ničesar natančnega. Prejšnjo nedeljo so se pa vršile v Budimpešti demonstracije, ki so jasno pokazale, da bo najbrž še to jesen zasedel nadvojvoda Oton madžarski prestol. Svečanosti so se udeležili cerkveni zastopniki ter zastopniki junker je v in vladaujoče vojaške kamarile. Svečanost se je vršila v benediktinskem samostanu. (irof Adolar Zichv je govoril v imenu visokega plemstva ter v imenu Vseli navzočih prisegel zvestobo našemu kralju Otonu". Bazen grofa KJebelsberga, madžarskega na učnega ministra, sta bila navzoča tudi naj vojvod »Joseph in Josepb Franz, ki sta zastopala Ha«bsburžane. JSiadalje ni manjkalo močnih deputacij madžarskga parlainenita ter mornarbističnih avstrijskih organizacij, ki so prisegle prisego z veslo be ter izrazile upanje, da "nas bo kralj Oton tudi v Avstriji kmalu oprostil marskizma in laži-kiftoličanstva' \ Demonstranti so v benediktinskem samostanu odkrili velik spomenik v podobi križa. \*si stroški so bili pokriti s prodtovljnimi prispevki, in 44križ naj bo znamenje pokore za to, ker smo dovolili, da je bil naš kralj Karol zaprt v benediktinskem stamostanu". Kot znano, je bil Karol po svoji odstavitvi izgmui, nakar je pobegnil na Madžarsko, kjer so ga pa spoznali ter ga imeli par dni v kloštru zaprtega. Osemnajst le t ni mladenič Oton, ki ima vse lastnosti velikega slabiča, bo kot madžarski kralj le orodje v rokah! Horthjja in Betliiena, fevdalnega plemstva in buržuazije. Admiral liortljv stremi jk> monarhiji, ker bo ž njeno pomočjo lažje zatrl vedn6 naraščujoče gibanje delavcev i:i kmetov. V Avstriji je začel Seipel intrigirati proti Schoberju. Jezuitski prelat dela z madžarskimi fevdalci roko v roki. JSTekega lepega dne bo svet presenetila novica, da so se tirolski lieimwelirovci združili z madžarskimi veleposest. niki ter da nameravajo ustanoviti habsburško monarhijo v zopet združeni Avstroogrski. MESTO ZADNJE VEČERJE. Iz Jeruzalema poročajo, da bo stari spor med muslimani in rimo-katolikl zavoljo prostora, kjer je Oireienik baje slavil s svojimi u-ijadnjo večerjo, v kratkem u-končan. Na istem mestu je j čas stala krščanska cerkev s ičiikaasklm samostanom, dele leta 1547 pa so Arabci zavzeli cerkev In jo spremenili v džamijo. Po lcfendi stoji cerkev kralja Davida, ki je islam-svetnik Bimokatoliki so si na načine prizadevaj, da bi dobUl v svojo posest ta posvečeni kraj. to- so ameriški katoliki že uvedli nabiralno akcijo in obstoji nada, da bo kupnina v kratkem zbrana in bo džamija spremenjena v cerkev za-padnega obreda. Nev član banskega sanitetnega sveta. "Službene Novine" objavljajo odlok ministra socijalne politike in narodnega zdivja, s katerim je izjemoma imenovan za člana sanitetnega t ve ta dravske banovine šef veterinarskega odseka banke uprave Alojzij Pavlin. Po kočevski proslavi. Lepo uspela proslava G0Q-letnice priselitve Hočevarjev* v našo domovino je zaključena, in to časno za prebivaice obeh narodnosti. Po razmerah v preteklosti sodeč, bi se zdelo skoro nemogoče, da se zamore v mestu, čegar prebivalstvo po večini pripada večinskemu narodu, vršiti brez incidenta in tako dostojno velika prireditev narodne manjšine v preslavo naselitve njenih prednikov. Pokazalo se je, da je bila vsaka tozadevno bojazen neutemeljena in kako so se v dobi po 6. januarju že vstransko omilila nekdanja nasprotja. Pred 6. januarjem bi bil tako harmoničen potem proslave težko mogoč. Po udeležbi zunanjih nemških gostov je ta proslava preko ozkega lokalnega okvira zadobila internaci-jonalen pomen. Pogosti so bili namreč posebno v zadnjem času o-čltki mestnega časopisja o dozdevno preostrem postopanju naših o-blasti z nemško manjšino. Po njihovi stilizaciji in vsebini je bilo videti, da prihajajo te vesti iz enega in istega vira in da se širijo v svet po gotovem sistemu in z gotove tendenco. Kočevska proslava je dokazala, da so vsi taki očitki neupravičeni. Dvojezični napisi v mestu so nemškim udeležencem iz inozemstva vidno dokazovali pravice, ki jih uživa njihov jezik; iz udeležbe in prijateljskega ponašanja Jugoslovanov jim je bilo razvidno, da naš narod ne goji nikakega sovraštva do nemških sosedov. To so mogli ugotoviti tudi tisti Kočevarji, ki žive danes v inozemstvu in katere je ob tej priliki privedlo domo-tožje v njihov rodni kraj. Pokroviteljstvo princa Andreja jim je najboljši dokaz, da v naši državi vlada polna enakopravnost. Treba pa je tudi naglasiti, da je nemška manjšina ob tei priliki tudi ponovno dokumentirala svojo lojalnost do Jugoslavije in udanost do svojega vladarja. Poleg oficijelnih pozdravov jc bilo na slavnosnem banketu izgovorjenih tudi več govorov, ki so pokazali internacijonalni pomen kočevske prešla ve. Zastopnik jugoslovanskega udruženja za Ligo narodov profesor Čorovič iz Beograda je jasno označil naše stališče v manjšinskem vprašanju, ki naj temelji na enakem postopanju z nemško manjšino pri nas in slovensko manjšino na Koroškem; ti dve manjšini ne smeta biti ovira za sporazum, ampak naj tvorita most med obema narodoma. Navdušenje, s katerim so bile sprejete njegove besede, je bilo znak. da so padle na sprejemljiva tla in da so bile izgovorjene o pravem času. V odgovoru predstavnika vojvodinskih Nemcev dr. Krafta se je izražala ista miselnost in želja po medsebojnem sporazumu S toplimi besedami se je govornik spomnil tudi dr. Vilfana in njegovega zaslužnega dela za p-avice narodnih manjšin. Simbolična je bila prisotnost zastopnika koroških Slovencev poslanca Starca. ki se vrača nazaj na Koroško globoko zamišljen. Collin wood, O. V nedeljo zvečer 31. avgusta ter v pondeljek 1. septembra < Labor Day) bo v naši naselbini dan "Slovenskega Delavskega Doma". Vršil se bo v avditoriju S. D. D. na Waterloo Rd. zanimiv koncert v korist kcrporacije. K sodelovanju kon-crrta so povabljeni vsi slovenski pevski zbori naše metropole ter tudi znani naši pevci-solisti in naši domači umetniki. Sokoli iz Collin-wooda bodo tudi zastopani. Gotovo nas bodo presenetili z lepimi telovadnimi vajami. Organizacija je še mlada, toda čvrsta ter lepo napredujoča. Ponss je naselbine, ponos slovenske matere in očeta, saj v vrstah "Sokola" so njeni otroci! Tudi dramsko društvo "Verov-šek' bo podalo nekaj lepega na odru S. D. D., in sleherni udeleženec bo zadovoljen s koncertom. Vstopnina je samo 50c in to za koncert ter za ples po koncertu. Cenjeni delničarji S. D. D., cenjeni Slovenci v Collinwoodu ter oko-Lici! Ne smemo ter ne moremo pozabiti, da so bili naši narodni domovi postavljeni od žuljev našega delavca, našega trgovca, našega obrtnika. Dolžni in poklicani smo, da to sveto narodno shajališče tudi podpiramo. Naj bo torej dan 31. avgusta ter 1. septembra, dan S. D. D. v Collinwoodu. Vsi na koncert, ker s tem bomo dali svojo pomoč Domu. Ves čisti preostanek finance : bo v korist S. D. D. Nasvidenje! V. C. Detroit, Mich. Društvo Ženski Odsek Slovenskega Narodnega Doma priredi piknik 24. avgusta na Travnikarje-vem prostoru, 11 Mile Road in Dc-quindre. Vljudno vabimo vsa društva in posameznike, da se udeležite v.velikem številu tega velikega piknika. Cisti dobiček je namenjen za Slovenski Narodni Dom. Za dobro postrežbo jamči odbor. Nasvidenje 24 avgusta! Frances Poznick. Enumclaw, Wash. Ker se zelo malo sliši iz našega kraja, namenila sem se poročati par vrstic. Delavske razmere so kakor povsod. torej pod ničlo. Vročina pritiska zdaj tako zelo. da so višje ležeči kraji že vsi opa-ljeni. Kar pa se tiče veselic in zabav, se skoro vedno zabavama. 13. julija smo imeli tu vseslovan-ski piknik ob veliki udeležbi Slovanov. Tudi ljudi drugih narodnosti je bilo precej. 10. avgusta smo imeli družinski piknik v Tacomi. Wash., in sicer sledeče družine: John Laush. John Cekada, John Polajnor, Mat Pečnik, Rudi Peč-nik; Joe- Rihter, Frank Potočnik, Jerry Krašovec, Matilda Remšak. Imeli smo se prav izvrstno. Posebno bratom Krlic in družini Gregor Lisac prav srčna hvala. Dalje naznanim, da tukajšnja tri društva prirede svoj letni piknik dne 31. avgusta popoldne na doktor Ulmar prostoru. Zvečer ob 9. uri bo ples v Krain dvorani. Igrala bo tamburica orkester iz Tacome. Torej uljudno vabimo rojake Slovane, da nas posetijo omenjeni dan," ker zabave bo dovolj. Za vse potrebno bo skrbel zato pripravljalni odbor. Poročevalka. POZDRAVI! Naročite ee mm "Glaa Ni največji slovenski dnevnik e Un-tenlh drva vab Vam li nagaja želodec? Aku trpite vvk-d ae|>r«bavnc*sti. ki>l< s i želi^Ua. rig;itija v it-lodcu ali čr«-vih. K*a-voh«»l. slaixct želotlin. ali <-ttakih ii;-rcu-n-rf-ti. U-ilaj bodeti- 11.» š 11 ;>r;iv:j!i<> Im-'iv <"-v Xuga-Tofir. in vaš«- življenje w>vr-Sa ix.mena za van. Jfup-Tone vs-buj«- nekaj na jbr»-ba.vnost. uaja ail'j in iuuO !><>lehmin ' r^anum in l>r> z-innfnemu zivčiu-mu .-istemu Xutra-T<":. httr»» pomaga obistnentu a'; m»>hum« mu ilružvtiju. Vredi ."ilno svriujoč«- spanje Nuga-T«iac naredi vse to ker odXer.e twJezni (P'jeti brewnoitit- strupe in stimulira in oja«'a organe za pravo delovanje. Vi lalik» Uohite Xuga-Toip- kjerkoli m- prodajajo zdravila Ako vuS irjovec tega nima v zalogi, recite mu naj istega na-roii za vas (.»i njegovega prekupčevalca —Advt: Predno se podam čez široko morje. pozdravljam še enkrat vse prijatelje sirom Amerike, posebno se zahvaljujem družinam Pirman. Ko-lenuc, .Roth in Frank Uchesnik, ki so me spremili na kolodvor. Še enkrat zakličem: Bog plačaj! Obenem se zahvaljujem tvrdki Sakser State Bank v New Yorku in njenim uradnikom za hitro in točno postrežbo in jo vsakemu toplo priporočam. Do svidenja! Andrej Vidic, na potu v Zasip pri Bledu. * Predno se podam na parnik "Sa-turnia", še enkrat pozdravim vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa one v Rock Springs, Wyo, ki so me spremili na kolodvor. Zahvaljujem se tvrdki Sakser Stat« Bank v New Yorku, ki mi je vse preskrbela, da nisem imel sam preveč opravila, sedaj ko mora človek hoditi od Poncija do Pilata, predno dobi vse potrebno, da ga puhtijo na parnik: zatoraj priporo-čotn to tvrdko vsem. ki ste namenjeni potovati v stari kraj. Frank Železnik. Predno zapustiva ameriško obal, j pozdravljava vse prijatelje in znance, posebno gozdarje in rudarje, katerega poklica sva midva. Nadalje pozdravljava Miss Zida in Tausesa v Emporium ter brata Poldeta in Karola v Austin. Pa.. Jožeta Bar-tol. Anton Rozmana in Mat. Košir-j ja v West Virginiji ter Johan Mi-kulioha v New Yorku. kakor tudi ; Johano Rambič. • Zahvaljujeva se tvrdki Sakser I State Bank za vsestransko točno ! postrežbo in jo vsakemu toplo pri-i poročava. ; i O uvarovanje 'meti posledi -Oni, ki so ▼ času obilnega za-stvorili sklad, iz Interesa lahko Redno Medenje' je eain slabi* - • sinka črpajo kadar to itedenje je velikega pomena ca delavca, ki nima ;a dohodka kot plačo sa delo svojih rok. Zato bi moral »uijlfeen det te pleee VKthraaM n bedeče petrebc. kt hočejo itedl- slčnrno In tako, | lahko vsak čas zopet drj*ne. Nato plača obre na lete, prMenM s Tsaklm meeeeen. Te Je naj-ki ae ga m**e sedaj pričakovati za si-vlece. • ' Vla^at^VM Izven Mew Tork-a ttajn peiljeje denar najprl-pravdejie pe Fe«tal Moaey Order a» Babk Pnlt o^: s^^Jš^jss. ss ▼ pblni vradnesU ▼ ameriftkih dolar jib vpisnjemo v vlosne knjižice. ) J Sakser State Sank 82 Oortkmdt Street ^ REW70BX, H. Y. Nasvidenje v domovini! Anton Mikulič, J. Kordiš, na potu v Podprcsko. POZIV ! Vsi naročniki katerim ie, oziroma bo v kratkem pošlji naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista. Iz Jugoslavije. Katastrofalen vihar v Slavoniji in Vojvodini. V velikem delu Slavonije in Vojvodine je divjal grozen vihar. Od Našle proti Chsijcku je bil pravcati orkan. Izruval in polomil je najmanj deset odstotkov drevja, trgal strehe na poslopjih in razbil nešte-vilo oken. Telefonska zveza z Beogradom in Vojvodino je bila pretrgana. Približne sedem minut padala je debela .toča. ki je napravila mnogo škode zlasti na vrtovih. V Mitrovici je strela zapalila neko hišo, vendar so gasilci kmalu omejil: požar. Cetvorčki in trojčki. V vasi Goricah pri Kotoru je kmetica Stana Nikičeva rodila če-tverčke. in sicer tri fantke in punčko. Mati je zdrava in tudi novorojenčki so razmeroma živahni, ni pa verjetno, da bi vsi ostali pri življenju. Kaj čuden porod je dohitel siromašno kmetico SmUjano Živo-jinovičevo v Kumodraži>. Že 17 let je vdova, zadnja leta pa je stanovala pri svojem svaku in vzdrževala zveze s kmetom Markovičem. ki pa se je nedavno poročil z drugo in vdovo prepustil usedi. Ko je svak uvidel, da je Smiljana v blagoslovljenem stanju, jo je izgnal in je našla zatočišče pri svojem bratu v sosednji vasi. 3. avgusta zvečer je povila punčko, ker pa so krči le še trajali, so porodnico urno z vozom prepeljali v beograjsko porodnišnico, kjer je v teku 8 ur dala življenje še dvema deklicama. Velika tatvina v Krušrvcu. Ko jc vse mesto že mirno spalo, je bil v Kruševcu izvršen drzen vlom v kavarno "Baštovan". Doslej neznanni vlomilci so šiloma odprli vrata kavarne ter iz blagajne odnesli 25,000 Din v gotovini, 150.000 v menicah in približno 100 tisoč v raznih vrednostnih papirjih ter dve hranilni knjižici v vrednost'. 120.000 Din. Poleg navrtane blagajne se jc našlo nekoliko vlomilskega orodja. Policija jc uvedla iz-slcdovanje zlokovcev. Tragedija 83-letncea bolnika. V banaiki obiini Vranievu .se je nedavno odkrila grozna usoda 85. letnega starca. Pri seljaku Gjuri Marjanovu je že več let preživljal stare dni 85-letni sorodnik Omer Bcberič. Ker ie starec težko obolel ter imel odprto rano, so ga iz hiše odpravili v hlev. kjer so mu odkazali majhen kotiček. V hlc-vu se je bolezen naglo slabšala. Okrajni zdravnik dr. Vasič. ki je izvedel za bednega bolnika, je Bcberiča pregledal ter ugotovil, da je starec že na pol gnil. Starca so prepeljali v bečkereško bolnico, proti neusmiljenim sorodnikom pa je uvedena preiskava. Popravljanje "Karadjorja". Sodna komisija v Kotoru je pod vodstvom sodnega svetnika Sulice definitivno ocenila škodo na parni-ku "Karadjordje . Parnik popravljajo v doku vojne mornarice v Ti-vatu. Dela izvaja Jadranska plovid-ba v lastni režiji, vojni arzenal je dal na razpolago samo orodje in druge potrebne priprave. Po popravilu železne konstrukcije bodo parnik prepeljati v Kraljivico. kjer bodo popravili notranjo opremo. Peter Zgaga KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE 8 G!AŠU JTE "GLAS NARODA" ne citjft iimo vate članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici. . , . .; j' ZA OGLASE SO ZMERNE Kronanje romunskega kralja Karola bo odgedeno do prih-dnje pomladi. Pravijo, da je to potrebno vsled nejasnega političnega položaja. Sicer pa Karol zasluži krono. Če druge krone ne. že vsaj mučeniško. Dvakrat je bil poročen in dvakrat ločen in obe njegovi ženi še živita. Pa tudi takih je mnogo v Parizu in n?. Romunskem, s katerimi ni bil še nikdar poročen, pa si laste pravico do njega. Če je toliko žensk takorekoč naenkrat obvladal, mu vlada nad romunskim narodom ne bo delala P'_šebne skrbi ;n preglavice. Te dni je bilo oficijelno ugotovljeno, da je zahteval zadnji italijanski potres 1475 žrtev To je precejšnje .steviio Toda kako malenkostno ie v primeri s številom žrtev, ki jih zahteva vsako leto fašistični režim. Včeraj je minulo sto let, odkar je bil rojen pokojni avstrijski cesar Franc Jožef. Smrt se ga je usmilila tekom svetovne vejne. baš v času ko sta bili Avrtnja m Ncnicija skoro na višku svojih zmag. Vprašanje jc seveda, če je možak pred svojo smrtjo vedel kakšno kašo so skuhali njegovi in nemški politiki. H?b-bur.ško dinastijo je ustanovil Rudolf Habsburški pred nekako } sedemsto leti. Rudolf je bil roparski vitez v malem švicarskem gradiču m tekom | dclg:h sedem sto let je bil Habsbur-! žan .m ropanje v krvi. Šele svetovna vojna jih je toliko naučila, da sedaj ne ropajo ve:, pač .pa prosijo in nekateri med njimi rpravljajo celo koristne posle Nekaj mladih Habsburtanov se jc na-i mreč dela lotilo. Eden med niimi vrši celo častivredno sofer>ko obrt, eden je ključavničar, eden slikar itd. Direktni potomci, ki ne morejo ropati in jim aelo smrdi, na prosijo. Prosijo za izgubljene pravice, ki itak niso bile nikdar njihove, moledujejo za cesarske in kraljevske naslove in za prestol. Med na-simi ljudi jih je ac dosti, ki so ' Franceljna služiii '. Tcda takih, ki bi bili ponosni na to. je vedno manj. kar je vsekakor dobro znamenje. * Človek, ki se je kar krivil od samih bolečin, je rekel lekarnarju, naj mu da kako zdravilo zopet revma-tizem. — Tole vzemite — je edvrnil ter mu ponudil steklenico. Petdeset centov stane in se mi zdi. da gotovo pomaga. — Kako morete kaj takega reči? — ga je vprašal bolnik. — I zato. — je odvrnil lekarnar. — kor je že toliko ljudi prišlo po to zdravilo, pa niti eden ni se prišel dvakrat. * Iz domovine poročajo, da bo letos cviček kisel. To ni nikaka novica. Novica bi bila če bi bilo rečeno, da bo cviček sladak. Z avtomobilom se prav posebno rad ne vozim, toda če pride dc tega. z veseljem zaupam svoje kosti Jan-četu iz Down town a. To so njegove prednosti: če je cesta dobra, vozi včasi z naglico sedemdesetih milj na uro; če bi v jarek zavozil. »kar pa do-sedaj še nikdar nii je toliko močan, da z lahkoto postavi svoj Chevrolet z golima rokama iz jarka na cesto: če ga slučajno policist vstavi in mora Janče stopiti iz kare. je policist tisti, ki mora gori gledati, kajti Janče ni dosti manj kot sedem čevljev visok. Toda pot med New Yorkom in Cooperstownom in Forest City je že tolikokrat premeril, da ga vsi policisti poznajo, in ga zaradi kake malenkosti niti ne ustavijo. In nazadnje, mi je zato povšeči, ker ima skrb in ljubezen do živali. Neprestano mu pojejo flycreeskl petelini; če v kari ne, pa v stanovanju. Ohrajta pa le peteline. Za čikne se kot dober zakonski mož presneto malo zmeni. NEW YORK. TUESDAY, AUGUST 19, 193« LARGEST 8LOYENE DRILY JD I RICHARD CROMPTON: CESTA PREKO GRlCA Ije, odločnosti! Stotič ti povem, da ; na morsko obal, ker pa je bilo vre-ne bo iz tebe nikdar nič, čc ne bos me slabo, se Je odločil, da bo ostal znal obrniti nase pozornosti pred- J še nekajčas a v tem prijaznem, ^tojnikov. Samo poglej mist-a * malem kraju. Tui mu je ugajala Frankforta Danes je prokurist — j okolica, kajti v bližini mesteca se j* iceic z ?ami>.l.enimi, :,ivmi očmi i začel je v cisto drugačnem položa- j dvigal hribček in nanj se Je v pre-"anemari^aimi. klavrnimi bi Ki ! ju kakor ti. — če se jaz mučim mi črti vzpenjala bela cesta.... N?.-* tan JVal v eni ves dan zate tu doma. potem bi tu- 1 posled pa se je nebo zopet zjas- James Thomson, uslužbenec pri 'nekem hipnem upravitelju. ;e za-pui ul pisarno, v kateri je bil zaposlen, in sc je počasi podal na po*.i preti domu Bi! je majhen, suhljat m< " * KOPANJE V PREJŠNJIH ČASIH m »nji ca go be se ■f E!!< en ražil. I, enostavnih hišic, ki so j zrastle v predmestju ka- j - Dandanes imamo o vplivu zraka j ^ počitku, slekli v prisotnosti dru-in vode na človeško telo že čisto' 8ih. Leta 1658. je neki pol'ski čast-jasne pojme. Civilizirancem je či-! nilc javno zabavljal proti takemu sto odveč priporočati kopanje in u- pomanjkanju sramu. Pa so mu od-mivanje. Človek nagonsko, teži za govedih Danci, da človeka ni treba tem. posebno v poletnem času. Jnjbiti sram tega. kar je Bo« ust vide dandanes ugotavljsyo znanstv^- hi da potrebuje tudi perilo, ki niki. da je človeško življenje dalj- i Je čez dan zvesto služilo človeku, še. kakor v prejšnjih časih, velja v ponoči počitka. gotovi meri pripisati to dejstvu tu- : Povsod v zapadni Evropi ;o ;jo-di higijenskim in profilaktičnim! stala javna kopališča nekaki klu-sredstvom. zlasti meri zmagovite-' bi. Na Nemškem ?o imeli pevci celo mu nagoru o koristi zraka in vod;;. | pevske vaje v teh zavodih. Razni V tem pogledu je naziranje člove - i vzroki so dovedli do razpada ten štva tekom stoletij napravilo dolgo j kopališč. — Nt kaj je k temu pr:-pot. Preokret v tem oziru je takoj opevala tedanja visoka cena kuri-velik. da je naziranje o potrebi k j- ] va. Bolj važen pa je bil k!;c ogor-panja in umivanja za človeško te- čene morale... Na Nemškem ie b.:> d: ti lahko gledal, da kaj dosežeš! | nilo in sklenil je odriniti_ na pot. ^ je mQ y ^^ ogoUt I duhovščini Vse to je že tolikrat slišal! Sku-j de/:a Na vrtnih vrat-I šal je, da bi je ne cul in ne v*del. I likal-j ime Alton Hons". J Pred njegovimi očmi se je po»avi je izmislila njegova ž s- la bela cesta, ki jc Prej pa je hotel opraviti še naročeno delo v neki skoro že izven mesta ležeči vili. Služkinja, ki mu izrecno prepovedano! med Rimljani še'bolj. razvito ne^o stopiti v javna kopališča, čt: a a > i dandanes, preokrenilo tekom sto-, to zavetišče nemorale. Nadalje •• pol< m oi iasi ga je že od neka.i( vendar ni upal nikdar rr&no ugovarjati željam svoje bolj-ice Kajti James sploh ni ki bi kdaj uveljavil svoio "enim volji. Zato je bil ves njegov značaj mnogo preveč mire juben in popustljiv. Vrhu tega pa je .sovražil glas svoje žene bolj ko v^e drugo na *vetu in skrbno je pazil, da se je izognil vsakemu prepiranju z njo. Počasi je stopal, ko da namenoma zavlačuje svojo pot. Naposled pa je nejevoljen zavil proti dom j. Njegova tolonjena postava fe je ne- — Kam pa vedno J je razdražena vpraša"a žena. Nasmehnil se je. — Na cesto, — je odgovoril Ponoči je tiho vstal in se oblekel. S*ozi okno je videl cesto, ki »e u je njen cbraz bil vi- 11 se je pu-dvi- t Iet4j v čisto nasprotno smer, dokl-rr k propadu kopališč pripomogla tu-i vodila na grič | je odprla. ,je neprijazno zagodrnji- se ni ZQpet razvilo y današnte zo_ di boja2en pred naIezl1ivimi bole,_ i strmiš? sa la. ..... | pet zmagovito pojmovanje. Kratek nimi. Mesto Frankfurt ob Meni Ali nistp motni nriti nrei"> —' . koliko zravnala, ko !e vani sopcl j deti nekam grozeč. Znova ie skomignil z rameni. Nato pa se je splazil po stopnicah navzdol, tiho odprl hišna vrata in odšel po beh cesti. Ko se je vzpenjal po cesti navzgor. mu je srce igralo od veselja, obenem pa trepetala v bojazni, da mu Ellen merda že sledi. sveži zrak, ki je vel od travnikov aem. Njegov pogled je objemal ob-zerje: nedaleč od mesta se je dvigal Kriček. preko katerega je v premi črti vodila c^sta. Vedno je bili njegova narbo i goreča želja, poc-zprtl e enkrat po tej cesti na vrh griča. B:ia je to neumevna želja, ka-j - tere zado -titev mu je žena vedno Qdvee w blJQ m ne posebno Zd_ preprečila. Zvečer ga je porabila I bavnQ ce bl hQteU opisavati Jamc. za domača oprat la. v soboto po-; sove doživljaje naslednjih šest let. polne ga je peljala v gledališko NaJ 2ad0stuje čc povemo da ,e bi_ društvo, v nedt jo dopoldne pa k . _____ i< . . 1 1 lo njegovo življenje prav tako sre- nasi. popoldne na lznrehori zve^r-r , . . ' H eno. kakor "ničvredno . Poleti se ^e n:< cb:. k k • vu fmu stricu Georcu. I „.,-1 , . .... b poutjal po vaseh in manjših me-"Njeaova hišica se ie ruzloče-1 , • . , .. . . ... stih. Spal je po hievih in svislih, vala od sosednjih po čistoči stop-1 v !'• ;n "bupn; urejenosti vrta. Ro- :asi sc je zatekel tudi v kaico ubož- /ice na gredah -o bile videti prav; tako spUsenc kakor James, ko £e! beje. da ni bi le za centimetr-r zrasle iz vrste, v kateri jih je na-tadila El.en. James je počasi stopal po stopnicah in odpri vrata. Pozdravil ga Je glas njegove žene: — Ali si si osnažil čevlje? Hitro jc popravil napako. — Da. Stopil Je v obednico. Njegova na Je bila lepa in stasita. njer.e ustnice ozke in tesno stisnjene. Gledala ie nanj kakor učitelj na otroka, ki se nt naučil naloge — Nu. mar so ti povišali plačo? — Ne — še ne, — je zajecal v odgovor. Ali s: >ploh zahteval povišanje? j nico. Pogosto ga je bilo najti tudi Lvrdke. ko je umrl. Kolikokrat sem mu dejala: — James ljubi, pazi vendar na svoje zdravje in ne pretesni se. toda.... Mora je meso postala. Ona je tukaj — tu poleg njega — in zopet ga bo porinila nazaj tja. kjer je bil zanj pekel. Pa saj je še čas! Ce takoj zbeži na cesto, po hribčku navzgor in se skrije v grmovju. .. Toda še vedno se ni mogel ganiti: Glas pa je nadaljevai: — Bila sem čisto obupana, ko je umrl. Danes ie minulo baš šest Set... Slišal je. kako je nekdo zamom-ljal nekaj sočutnih besed. — Kmalu po njegovi smrti sem se preselila semkaj. Počakajte tre- kovc ti". Običajno Je hodil v sprem- j nutek. pokazala vam bom njegovo stvu nekega psa. ki ga je pobral1 sliko. nekie na cesti. Bil je len. srečen in j Vrata so se odprla in tsala je pred vedno brez denarja — kratko, ro-' njim. Za trenutek je zavladala jen potepuh. Ča.-ih se je z grozo! grozno tišina. James ie mogel vidc-spomnil na svojo preteklost, naiii v sobo. kjer so okoli mize sedele Ellen, na dom. na pisarno. Kadar j tri ženske po onem korektnem vzo-je. zadovoljen z seboj in s svetom, ru. ki ga je tako dobro poznal iz pohajkoval po piašnih, solnčnih. preteklosti. Kolena so se mu pri- I je raznovrstna in zanimiva dela: mizaril je. cepil drva. popravljal vodovode m podobno. Na svouh potovanjih se sprijaznil z mnogimi ljudmi, časih prav dvomljive "ka- — Ali niste mogli priti prej? — se je šobila. — Prav zdaj ob času I malice morate priti ... Dejal je. da res ni mogel prej, in z zlo voljnim godrnanjem ga je peljala v vežo, kjer naj bi popravil vodovod. James se je ozrl naokrog: povsod v tej hiši vlada pretirana čistoča, ki je bila zanj nekam moreča. Zdajci je začul skozi priprta vra-ta glasi _ in kri mu je zledenela v j vodoy ^ m yeLika termalna žilah. Čutil je. kako se ga bolj m , ^ parno karjavo ZnanQ Je/dl bolj polašča strah, toda ni se mo-j ge Je y ^^ k,asicnih casih gel ganiti. ; set,no pri Grkih in Rimljanih, ra-:- - Vsi. ki so ga poznali, so <^ivijal glavni del življenja. politi,_ spoštovan. - je slišal pripovedova- nega kulturnega in poSlovnega, v ti strašni glas. — Pomisliti morate; da je bil predsednik cerkvene občine in prokurist pri svoji tvrdki. Baš bi moral postati družabnik I pregled o naziranju o kopanju H leta 1497. zatvorilo svoje kopališče i umivanju tekom stoletij podaja ze- j ker se je tam okužilo- mnogo pr ! lo zanimive pojave. bivalcev. Temu je sledilo v Frar.- Negovanje telesa je doseglo v, ciji, Nemčiji in na Danskem za*i-dobi rimskih cesarjev višek. Tedaj ranje javnih kopališč orez rasi:.: je bila snažnost telesa splošno ge- dokler niso vse take in slicne n .-slo. Ne le v glavnem središču rim- prave izumrle. Le kmečko ljudstv ,>. skega cesarstva, nego tudi v vsen tedaj najbolj nazadnjaški sx\ jc ; provincijalnih in kolonijalnih cen- ohranilo navado snage, sevtda .ie trih so imeli krasna kopališča. Rim iz razlogov koristnosti. le i' , je imel nebroj malih kopalnih za- zvestobe do tradicij. Ironija kulturne zgodovine ni mogla biti ve-.a. Meščani so bili pod vplivom -udnu: nazorov. Platno je postalo bo„i po ena kopelj na teden je bila v navadi. Mnogo kasneje pa. n. pr. v 15. stoletju, ni na Danskem n:hAe sanjal o toliki snagi. Umivali so st? sicer semintja v javnih kopališčih, in plemenitasi so se tudi včasih i-mivali roke pred jedjo. Sicer pa v Na obisk v staro domovino zamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor jc toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "lie ete France" preko Havre: PRVI JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 1 2. decembra: VELIKI BOZlCNl IZLET Po COSUL1CH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 2. septembra 1930 Nadalj ui izleti po isti p^ogi: 8. oktobra — "VULCANIA" 28. novembra—"SATrKNIA" 10. decembra—"VL'LCANIA" Za črne. za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-ti^oči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo in pa, kar je naj.ažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni- SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 KRAJI - ŽRTVE SVETOVNE HLADNOKRVNI ZDRAVNIK VOJNE t e :epe r , ke. .. ki jih nisem umiia ze oso :• dni. so gotovo — in to stavim snažnejše cd Vaših." In v resiv-i je bil prosluli dvor Ludovika XI.' tako daleč: od natego današnjr-ideala snage, kakor kak d:v . narod. Jutranja toaleta felike^.t kralja je cbstojaia v tem da mu Grozno div mje svetovne vojne je i ouujem m železom izbrisalo z lica zemij«- na stotine francoskih vas*. Vevina teh ie bila obnovlje-vendar so tudi take. ki se danes leže v razvalinah, ker je pre-bivaL-tvo p razselilo. Francoski turistični klub ielo ohraniti vsaj imena teh žrtev ter bo na mtr.u izginulih vasi postavni -teore z njih in tni. Med temi s~li. k. n? bedo ve? obnovljena. tO iz vojnih poročil znani kraji Tahure. Craonne. Dou- Južno Angleško je obiskal vihar, ki je napravil velikansko škodo. Med neurjem je grozovito treskalo in mnogo požarov je nastalo zaradi •rele. Tako je treščilo tudi v ped-letonsko bolnico (Manchester) baš ko jc neki kirurg imel bolnika pod n žem. Kirurg je mirno nadaljeval in dokončal oporacijo. docim so ga-:lci skušali pogasiti ogenj, ki ga jc zanetila treia. To im ni uspelo in bolnico je moral ostaviti tudi hladne krvni kirurg in operiran: pa - splošnem niso bili glede snage po- ' siuga poškropil roke - parfum--- dumon:. Fleurv in mnoga druga, seftno izbirčni. Ce je bilo telo do- 1 nim alkoholom Kn]i,rx !epega OQ. kaj umazano, so si splahnili roke. če naianja iz leta 1667 e priooroč.-je kdo ravno v vtru prišel mimo ia otrokom. da so si ot>r-^.n ob..J2 kakega vodnega curka, in si -h z belo ru:o svarUa pa je pred u;>J. obrisal ob hlače. Sele v naslednjem rabe vode ker napraV: voda obr 7 stoletju so v sčvernih krajih uvedli preobčutljiv pozimi za mraz. pol -brisače, umivalno posodo in vrče: , u pa za solnčarico Človek pač u pa pccetkoma manj zaradi upora- | kdar v 2adrcgi za kak i2go;or ka_ cestah ali pa poiežkaval po solnč- = čela šibiti. Potem pa je postal po-nih cestah ali pa poiežkaval pokoren na njen obraz, ki ni bil nič solncnih bregovih kake reke. se j mani zaprepaščen kakor ✓njegov in mu je zdela vsa ta preteklost z j zdelo se mu je. da vidi v njenih ženo in pisarno vred kakor mora- ] očeh milo prošnjo. In zdajci je do-ste sanje Kljub temu pa se ni ni- j umel vso prelestno resnico: Ellen kdar mogel povsem otresti bojazni ^ nooent pia\e talo v njem kar mu ,e branilo, da nično ležal že v grobu, kajti na bi se čutil popolnoma sproščen od mrtvega je mogla po mili volji gro- Je s0 zavreli vodo v velikem kotlu nie. Casih si je predstavljal, kako maditi vse časti in čednosti, ki jih! a11 so metali rdeče-žareče kamne moglo primorati k temu. da bi za- bi bilQ če jq ki4terikrat srečaI . 2a življenje trdovratno odkla-1 v vodo, dokler ni bil prostor poln pro.il za povišanje. Zavedal se je. 4* kako b_ zahlevala naj se takoj vr. povija tudi ne zasluži. Toda tega I R pQda nazaj y pisamo se svoji ženi ni nikdat upal pove- ^ je da w se ne znal u. dati. dasi je s tem vprašanjem vedno drezala vanj. priložnc^ti Zavedal se je. da bi ga be. nego le za okras hiše. Sele ok'.'.i 1600. so bolj premožni nudili svo-.iim gostom priliko, da so se zjutraj ko so vstali z ležišča, umili. Obstojala so sicer javna kopališča, katerih razvoj so pospeševali posebno križarji, ki so z Vzhoda prinesli domov marsikatero koristno misel. Bogataši so v svojih testamentih zapuščali, posebno v pospeševanje snage: ravno tako, skandinavskih deželah, vsote z a kakor zapuščajo naši milijenar'i fonde za ustanovitev knjižnic ili štipendij za dijake. Javna kopališča so imela naprave za potenje. Kmet' dar hoče opravičiti svo.'e početje. Spomenik bc? prost steber z vklesanim imenom, v betonsk.. podnožje pa to vdelano kamenje in opeka porušenih krajev Razen tega b> klub pe tavil c'o cest: 'i Rokav-skega preliva da švicarske me-e 119 mejnikov, ki "oocl > nosil: imena kra .-:,or je vršil kak pomen 3-ne i ši bo NAJSTAREJSI ČLOVEK NA SVETU nič ne preti kajti zavedno ali podzaved-no — bal se je svoje žene še vedno. Tvoja stvar je. da najdeš pri- V šesti zimi svojega potepuškega liko. — ga je ostro zavrnila. —j življenja je v malem podeželskem Morda misliš, da bo kdo drugi za- mestecu prijel mimogrede za lahko te delal? Nedostaja ti energije, vo- i delo. Sprva je menil odriniti takoj ft^^m dM«. •iU.. -.^jftaeat::' ii i« MIH r MMIWKBKWMMWBBMgMKaaWMWBWWBWi Mali Oglasi imajo velik njai. Njene ustnice so bile sive, ka- pare. Potem so svoja naga telesa f šibali s šibami (masaža > in čim • d se dodobra prepotili. so skočili v sosednji potok ali pa so se valjan po snegu. Kakor na Nemškem in na Francoskem, tako so tudi na severu obiskovala javna kopališča oba spo:a skup. Dekleta so bila na razpolaganje, da so kopalce masirala in česala. To ni hilo tedaj nie čudnegi; saj ni bilo v severnih krajih nič izrednega, da so se člani družine in njihovi gostje zvečer, ko so legli kor umazana krtda. ko je tako strmela vanj. Tedaj pa je James — menda prvič in zadnjič v svojem življenju — zbral vse svoje sile in rešil sebe in njo iz mučnega položaja. — Delo :je težje, nego sem mislil, — je dejal. — Iti moram še po nekaj orodja. Lahno je premaknila ustnice. V njenih očeh se je še vedno zrcalila strahovita groza in ona nema prošnja. ki jo Je bil že prej opazil. Zdaj je videl, da je oblečena v ono temno sivino, ki jo nosijo neutolažljive vdove. — Da, — je šepnila. — da. da.... Nasmehnil se je in zdajci se je začudil, zakaj ga je bilo prej tako strah. Pustn je v veži orodje in stopil na prosto. In ko se je s prožnim, lahkim korakom vzpenjal v reber, se -je tiho smehljal. SEZNAM mN&KANm MJON* CEKTOT. 30. avgusta: Girard, Ohio. 21. septembra: Cleveland, O., SKD. 12. oktobra: Cleveland, O.-New-burg. SAKSER STATE .BANK 82 COtTIANDT SXBEET NEW VOKK. N. I. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost -svojih Mijentov, vsak pondcljek do 7. ure Na sliki vidite Kitajca Li Cin-ITana. ki je baje najstarejši človek na svetu. V njegovem rojstnem kraju so dokumenti, iz katerih je razvdno, da je bil rojen pred dvesto leti, docim sam zatrjuje, da je sUr 253 le*. Njegovi pravnuki stari nad devetdeset let. Vsi njegovi otroci in vnuki So ie zdavnaj pomrli. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. je potrebnu. da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam ml zamoremo dati na.iHoljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-! parnike. Tudi ncdržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si moraio dovoljenje za povrnitev (Return Permitjiz VVash-ingtona. ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari , kraj. ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od pot ova-i njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-| vanjem in oni, ki potujejo preko j New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na , Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA i Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vise ji se ixdajaio samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Starttl ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; ženo in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do drage polovice ' pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so hOi postavno pri-puščeni v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE ^ BANK 82 CORTLANDT NEW YORK | BOG DE2JA SE NE GANE. Haas je od vedel Loto k par damam, ki so kramljale z Lizo ter prisrčno sprejele mlado damo. Ljudje so vendar zapazili, da se je dogodilo nekaj izvanrednega. Oospa Herrenfeld ni bila zelo priljubljena v družbi. Radi tega so bili vsi dvojno tako ljubeznjlvi napram Loti. Liz a se je Aele dolgo časa pozneje približala svoji materi. — Ali si zelo huda name, mama? Oospa Herrenfeld Je skomignila z ramami. — Nobene pravice nimam več očitati ti kako stvar. V bodočnosti si le daj prepisovati od divje Urške, kaj smeš storiti in kaj ne. — Mama, moje srce me je gnalo k temu da pridem nasproti Hansu ln njegovi ženi. Bodi vendar dobra, Lota je zelo mična ženska! Oospa Herrenfeld je namrdnila usta. — Prizanesi mi to. Nikdar ji ne bom stopila bližje, kot zahteva splošna manlra. Uza je odšla vsa potrta ter se obesila na roko svojega moža. Ta jo Je gledal ves razveseljen. — No, Liza, zmagali smo! \ « — Mama je zelo huda. — To se bo že poleglo. Radi teg a ti ni treba biti žalostna. — Ah, Paul. zakaj je mama tako mrzla ter nedostopna? All me imaš rad? — Ali ne zapaziš tega, neumna ženska? Pogledala ga je skrajno gorko v njegov polni in zadovoljni obraza dobrimi očmi. — Da ta sem zapazila. Hvala ti za tvojo ljubezen! Odvedel jo je proč. Paul Lmdendof pa ni zapaail, da se je šele se-oal odprlo njeno srce zanj. Sele sedaj je zapazila, v kakšno gorko ozračje je prišia iz ledene okolice sveje matere Tam so bili zamorjeni odgonki njenega srca in šele sedaj so razcveteli ter nosili sadove, * Arnstetten se ni dobro počutil. Pogosto je bil bolan in posebno v oni nogi, ki je bila deloma odrezana, so se zopet pojavile revmatične bolečine. Hujše kot to pa so bile bolečne katere je povzročalo njegovo srce Urško je zmoUi glede svojega dejanskega stanja kot je sploh motel Govorila je tudi s svojim očetom glede tega. Gospod Erlenhost je imel že dolgo časa skrbi glede svojega svaka. Ksj je postalo iz zdravega in močnega človeka? Invaliden in bo-lehen je bil le senca prejinjega. Kljub temu pa je bil Arnstetten srečen v posesti Urške. Vrjel je trdno v njeno ljubezen, kajti kje je ženska, ki bi svojemu možu stregla tako udano ln požrtvovalno? Nikake slutnje m imel. da je bilo srce .Urške vneto z vsemi žilicami za njegovega rešitelja. Svojo ljubezen do Will Volrata je zatrla s svojo močno voljo ter posvetila vse svoje s.ie osrečitvi svoj ega moža. Pogumno je vršila svojo prevzeto dolžnost. Izza onega članka v iistu ni nikdar več slišala o Volratu kot to, da *e Je zopet vrnil v Nemčijo. Ni vedela, kje i>e nahaja, — a vedela je, da misli nanjo in da trpi tako kot ona zanj. Tekom poznega poletja je postalo stanje Amstettena zopet slabše in zdravnik ga je zop?t poslal v Wiesbaden. TamoAnje vroče kopeli so mu dobro koristile. Urška ga Je zopet spremljala, dočim se je brigal za gospodinjstvo gospod Erlenhorst. Wiesbaden je zopet zelo pomagal bolniku. Bolečine so takoj ponehale, po prvi kopeli. Seveda se je čutil zelo s'abim po prvi kopeli. Dosti letati naokrog ni mogel že itak. Bili so lepi. tihi popoldnevi v Wiesbadenu. Kljub temu pa Je bilo še dosti takih, ki so iskali zdravja pri tem kopališču. Urška se je rada peljala v Biebrich, kjer je sedela po več ur ob Renu. živahni ladijski promet jo je zanimal. Vedno pa se je razvila živahna slika, kadar se je kak parnik ustavil ter so potniki hodili ven ali pa noter. AU pa sta se peljala v krasno Nero dolino v vznožje Taunus pogorja. Kurt Arnstetten pa se Je najrajše mudil na vrtu kopališča. Počasi je odšel v krasni park. Ob tennis-prostoru sta se ustavila. Urška se je bala. da bo postal Kurt Arnstetten žalosten ob pogledu na mlade fante, ki skačejo naokrog tako veselo. To pa se ni zgodilo. Veselil se je veselega pogleda, ki se je nudil očem. Urško Je seveda zelo srbelo v nogah. NajraSe bi igrala z drugimi vred. Sedaj pa je morala sedeti poleg svojega moža na klopi ter kramljati i nJim. Vil gostje so seveda poznali zakonski par. Urška je vzbudila splošno pozornost. Povsod so zrli nanjo odprto in javno m največjim zanimanjem. Kako me vsi zavidajo zate, Urška. — je rekel Kurt ter se ponosno in srečno smehljal, i — To si le domišljaš. Kurt! To vendar vidim in stvar ae mi zdi povsem razumljiva. Od dneva do dneva postajaš lepša, draga! — Pojdi vendar, ti prilizovalec. Ali me hočeš napraviti nečimurno? Imam ie Itak dosti slabih strani. — Ne, meni se zdi. da ni bolj dovršene ženske kot si ravno ti. — H si velik fan las t. Kurt. Na srečo vem to boljše ter si le domišljam. da imam prav. Urtka je vzdihnila ter molče zmajala z glavo. Nekega dne Je prišla U-rška s svojim možem iz čitalnice. Kurt Je namreč zapazil, da je pustil tam ležati svojo listnico ter se vrnil še enkrat, da Jo dobi. Vsled tega je ostala Urika za par minut sama v hiši. Zrla je z velikimi, odprtimi očmi po široki promenadi. Naenkrat pa se je stresla, kot od nenadnega strahu. Njene oči so se razširile. Ia njenega obraza je izginila vsa barva. Bleda in tresoča se jt srla na visokoraslega moža. ki JI Je prihajal nasproti. Sedaj jo je spoznal tudi on. Njegova noga Je zastala za trenutek, a nato Je planila hi-treJAe naprej Pred njo Je stal Will Volrat. Tiho in molče sta si stala nasproti. Vse večnosti so bile skrčene v moment. Je tresoča se od razburjenja in vsaki je čital v očrti dhigega vao muko odpovedi ter veliko srečo tega nepričakovanega svidenja. ■ N%to pa Je sCtala Urtka ropot palice, katere se Je njen mož vedno postu&eval prt hoji. Z VKO silo se Je borila proti gin jen ju. Tedaj pa pa-Kurt ie spoznal profesorja Z veselim obrazom Je stopil ptvti nJemu. 1» 3 M-.' ' " ,.:f' V u 99 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18 th Street New York, N. Y. BAZNE POVESTI in BOMANI: (Nadaljevanje.) St. 54. V aseteftii................L— Št. 55. Namišljen ibolnik ...... .59 Št. 56. Te in eokraj Setle .... .39 Št. 57. Tarzanova mladost, trd. vez. ................1.29 Štev. 5& Glad (Hamsun> .... J« Št. 58. < Dostojevski > Zapiski Is nrtvegm doma. L del ..........L- Štev. 90. (Dostojevski) Zapiski is mrtvega de—a. IL del ........L— Št 6L (Golar) Bratje ia sestre .75 ŠL 62. Idijet, I. del. (Dostojevski) J9 Št. 63. Idi jot, II. del .......... .99 Št 64. Idijet, III. del.......... J9 Štev. 65. Idijet, IV. del ...... JO Vsi 4 dell ..............3J25 Št 66. Kamela, skozi obe ftivan-ke, veseloigra ................ .45 Slovenski pisatelji II. sv. ■ Potresna povest. Moravske slike. Vojvoda Pere I Perica. Čr- tt«9 ........................IM Stovenakl pisatelji IV. sv. TavCar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni ..-............2.5S JUGOSLAVIJA - UČITELJI CA EVROPE Tik za fronto .................. .7« TatH. (Bevk), trd. ves. ........ .75 Tri indijanske povesti .......... .30 Tunel, soc. roman ................ 1.20 Trenutki oddiha ................ 39 Torki pred Dunajem .......... .30 Tigrov! sob je................ L— Tri legende o razpelo, trd. vez. .65 Tisoč In ena not (Rape) vez. rn^la izdaja............M.— Tisoč in ena noč I. zvezek .................. 1.39 II..........................1.49 III..........................130 KNJIGE SKUPAJ........$3.75 (Matičič) _............1.25 V sli lnwijsh u okrog sveta, t del J9 2. del...................... 3% Marija Kmetova .75 .69 ••••••iti Večerna Vojska Veliki Ink visiter Vera (Waidova), broi. ........ 35 Vlftnjega repsttca, roman. 2 knjigi 139 Vojni, mir ali pega—tvn. L *v... 35 V postiv Je ila» 1IL sv....... 35 Vrtnar, (Rabindranath Tagore), trdo vem no ................ .75 bron rs ne .................. 39 Ugledni švicarski list 4*La Tribune de Geneve" objarvlja pod naslovom "Ideja dr. Marinkoviča" dajši ( članek o carinski uniji med Jugo-' slavijo in Romunijo. V članku pravi med drugim: "Evropa sama ne proizvaja toliko žita kolikor ga potrebuje. Njena letna potrebščina znaša 150 milijonov meterskih stotov nad evropskim pridelkom. Ker Rusija ne pride vpostev, mora Evropa uvažati žito iz prekomorskih držav, za kar izda na leto okrog 4 milijarde zlatih frankov. Pri tem pa vlada v večini evropskih agrarnih in pol-agrarnih držav huda agrarna kriza, kar dela situacijo še bolj komplicirano. Nihče se doslej ni lotil naloge, da bi s primernimi ukrepi napravil temu nevzdržnemu stanju konec. Zopet je morala dati ini-cijativo Mala antanta in poučiti Francijo, Italijo in Švico, kako je treba reševati ta težavni problem. Mongo je že bilo predlogov, toda inicijativa, ki jo je dal jugoslovanski zunanji minister dr. Marinkovič, je najbolj logična in najlažje izvedljiva. V svoji spomenici, poslani romunski vladi, poudarja doktor Marinkovič, da je edina pot iz te krize pameten sporazum med agrarnimi državami. Njegov predlog je bil sprejet v Beogradu in Bukarešti in baš te dni je bila med Jugoslavijo in Romunijo sklenjena carinska unija, ki bo gotovo prej ali slej pritegnila tudi ostale agrarne države. Dejstvo, da sta Romunija in Jugoslavija v tesni zvezi s Čehoslova-ško, ki je pretežno industrijska država, kakor tudi okolnost, da bosta iskali naprej prej sporazum z njo, bosta znatno olajšala nadaljnje sporazumevanje z drugimi industrijskimi državami. Predsednik romunske vlade je pristaš enotne gospodarske organizacije Srednje Evrope in se poteguje za to, da se pritegneta k temu sporazumu tudi Madžarska in Avstrija. Konferenca v Sina j i je bila vele važna in bo imela koriste posledice za vso Evropo, ker je pokazala edino pravo pot do rešitve gospodarske krize. Dr. Marinkovič je s svojim predlogom in s svojo inicijativo napravil veliko uslugo tudi Ligi narodov, ki si že leta in leta zaman prizadeva najti primerno rešitev tega problema. Jugoslavija in Romunija skupno s Čehoslovaško so predhodnice bodočega mednarodnega po-kreta, ki vodi k evtopski carinski u-niji. Ta akcija je dober odgovor o-nim, ki so leta 1919 vpili, da pomeni razkosanje Avstro-Ogrske "bal-kanizacijo Evrope". Baš ta "balka-nixacija" danes rešuje Evropo pred gospodarskim propadom". POZOR, ROJAKI Is naslova na lista, katerega prejemate, Je ras vidno, kdaj Vam Je naročnina počiš Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ad direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. 20. avQusta: France. Havre Bremen. Cherbourg. Bremen George Washington, Cherbourg. Bremen Albert Bal lin, Cherbourg. Hamburg SI. avguata: Berlin, Boulogne 8ur Mer, Bremen 22. avgusta: Olympic. Cherbourg Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus, Napoll. Genova 23. avguata: Uinnekahda, Boulogne »ur Mer 25. avguata: Reliance, Cherbourg. Hamburg 27. avguata: He de France, Havre Berengaria. Cherlionrg Columbus. Cherbourg. Bremen America. Cherbourg. Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 28. avguata: Dresden. Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Europa, Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen Volendam, Bojlogne Sur Mer, Rotterdam 30. avgusta: Republic, Cherbourg Bremen St I^ouls. Cherbourg. Hamburg Conte Biancamn.no. Nat-ull. »ienova 1. aeptaembra: Paris, Havre 2. septembra: Yulcania.. Trst 3 septembra: Mauritania, Cherbourg I'resident Harding, Cherbourg. Hamburg Ueutschland, Cherbourg, Hamburg 20. sentembra: Cleveland, Cherbourg. Hamburg 22. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 24. septembra: Mauritania. Cherbourg America. Cherbourg, Hamburg Kew York. Cherbourg. Hamburg 25. septembra: Lfreaden, Cherbourg. Bremen 26 septembra? France. Havre Homeric, Cherbourg Pennland. Cherbourg Ant*-erpen Volendam. Boulogne aur Mer, Rotterdam Augustus, Napol!, Genova 27. septembra: leviathan. Cherbourg CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob COLORADO Denver. J. Bchutte Pueblo. Peter Culls, John Germ. Frank Janesh, A. Bafttt. Bali da, Louis Costello. Walsenburs. M. J. INDIANA Indianapolis, Louis ffanfeti ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago. Joseph Blish, J. Bevttt Mrs. F. Laurich, Andrew Bpillar. Cicero, J. Fable a. JoLot, A. Anzelc, Mary J. Zaletel. Joseph Hrovat. La 8alie, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, MaUJa Barborlch. Summit, J. Horvath. Waokegan. »Tank Petkovtek *n Jois Zelene. KANSAS Girard. Agnes Močnik. Ktnitas City. Frank 2acu. Maryland Stejer, j. Cerno. Kltxmiller, Fr. JN ADVERTISE IN "GLAS NARODA** I MICHIGAN Calumet, If. F. Detroit, Frank Stular. Ant. Ja-nesich. MINNESOTA Chisholmn, Frank Qoufto. Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Eveleth, Louis Goafto. Gilbert, Loots Vessel Hlbhlng, John Povfts. Virginia, Vtadk HrratJch. Sheboygan. Johrv West AlUs, Frank MISSOURI St. Louis, A. NahrsoJ. MONTANA Kldn, John R. Roundup, M. 1 Washoe. L. MKDRAJSBlA Omaha, P. NEW YORK Gowanda, Kari Little Falls, Frank OHIO Barberton, John Balant. Joo mtL Cleveland, Anton Bohtk. Chaa Karllnger, Anton Blmclch, Moth BOapnlk. Efccild. F. Bajt. Girard. Anton Nagods. Lorain, Louis Balant in J. NUea. Frank Warren, Ida. P. 5. septembra: France. Havre Bremen. Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg Roma, Napoli. Genova 6. septembra: Leviathan. Cherbourg New Amstcrdajn, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 8. septembra: Resolute. Cherbourg. Hamburg 10. septembra: Aquitania, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 12. septembra: lie de France. Havre Olympic, Cherbourg Statendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 13. septembra: George Washington. Cherbourg. Ham-bur; Milwaukee, Cherbourg. Hamburg Conte Grajide, NaiR>li, Genova 15. septembra: Columbus. Cherbourg. Bremen 16 septembra: Europa, Cherbourg, Bremen '7. septembra: I*.er»-ngaria. Cherbourg Albert Ballin. Cherbourg, Hamburg 18. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris. Havre Saturnla, Trst Majestic. Cherbourg Koterdam. Boulogne aur Mer, Rotterdam 1. oktobra: Aqultania. Cherliourg President Harding, Cherbourg. Hamburg L>eutm hlatid, Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: lit* de France. Havre Europa, Cherbourg, Hremen Olympic. Cherbourg 4. oktobra: St. I>iuis. Cherbourg. Hamburg New Anistt-rdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam C-nte Rlancamano, Nai^ill, Genova 6. oktobra: Republic, CherNiurg. Hamtmrg Rfsolute. Cherbourg. Hamburg ' 8. oktobra: Vulcania, Trst IterenRaria, Ciorbonrg Columbus, Cherbourg, Bremen President Riiosevelt. Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg, Hamburg 9. oktobra: StuMfiart, Cherbourg, lirtrnien 10. oktobra: Pari.*, Havre Maj.-stlc, CherboorR- Statendam. Boulogne sur Mer, Itot-terdam Rotaa. Napeli. Genova 14. oktobra: Bremen, Cherbourg. Biemen 15. oktobra: Mauritania Cherbourg CJeorse Washington. Cherbourg. Hamburg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. Buulogne sur Mer, Bremen 17. oktobra: Frani«, Havre Homeric, Cherbourg Rotterdam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Conte Grande, Napoll. Genova 22. oktobra: New York, Cherbourg. Hamburg 23. oktobra: Dresden. Cherbourg, Bremen 24. oktobra: lie de Kranre, Havre Sat urn ia. Trst Europa. Cherbourg. Bremen Pennland, Cherbourg, Antwerp*!! 25. oktobra: Clevelat.d. Cherbourg, Hamburg Yolendam, Boulogne »ur Mer Rotter-dun OREGON Oregon City, J. Ko£>lar. PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jute. Braddock, J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavea. Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J, Bresorec. y. Ro-ranftek. Crafton, Fr. Madiek. Export, G. Previft. Louis -tupan-at, A. SkerlJ. Farrell, Jerry Okom. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City *o okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Panshek. Johnstown, John Polanc. Martin Koroshets. Krayn, Ant. TaoftelJ. Loserne, Frank Ballocn. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlriek Midway John Žost. Moon Fun, Fr. PodmilML Pittsburgh, Z. Jaksbe, Wine. Arb in U. Jakoblch, J Pogačar. Presto. F. B. Demshar. Reading J. Pesd^rc. Bteelton. A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. flkwij. Fr. Schifrer. . West Newton. Joseph Jovan Wlllock, J Petera sL UTAH Helper. FT. Krebs. WEST VIRGINIA: WUhams River, Anwar, mi WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik an Joo. Koren. In okolico, Frank Jelene. WYOMING 29. oktobra: I »eursihland. CHerbourf. Hamburg Ameri«-a. Cherbourg, Hamburg ib-rengaria, Cherbourg 31. oktobra: Majestic. CtiTbourg Augustus. Nap