^© Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
^'OLUME
ENAKOPRAVNOST
E Q U AX I T Y
NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
— leto xix.
Ill NOVI
Dela
CLEVELAND, OHIO. FRIDAY, (PETEK) SEPTEMBER 11, 1936.
ŠTEVILKA (NUMBER) 215
IZ ju. redna konvencija JSKJ T zasedanju
protestirajo proti siri	in span-
vi#?	Blumove
®* Stavkarji zasedli
Več
Konvencija je sklenila, da jednota ohrani staro ime in da ostane na podlagi dosedanjih naprednih načel.
Konvencija je danes dopoldne*"
Granate zopet treskajo v San Sebastian
Rebelna komanda zahteva, da se mesto brezpogojno poda, kar lojalisti odklanjajo.
tovarn.
^ARIZ _ xj~~~
vPrj^ci" . ^ stavkovni val
"^zadovJ- J® povzročila «avstva z de-politiko	in deloma s
% špansu vlade z ozirom "^šča ° situacijo, naglo na-straik,,	je nahajalo
^ okraiik T •	delavcev,
'''oiircoijjg. .	Roubaix in
%č tekstil ^®tavkalo 30 ti-^i-a z d ^Glavcev zaradi '^^l^dajalci zaradi izva-sporazuma, ki je
®^vl{e J	priliki zadnje
pri
■^eillesu • ' počivajo. V kovi« stavka prizadela ii^dustrijo. V ''J6V. "Tj v ^ PGt tisoč kovi-^jev/T ^^včukarskih de-^^nih okupiralo tovar-"l'' ^oleg t "^^^^atik v Micheli-stavkah^ ^	o šte-
%le,
K^kn
V raznih delih de-
stavir^^^"®' prišlo do ^ Zato 1	vala v prvi
.	delavci niso za-
ixqroj; in
, ®POftiioj; po splošni stav-izboljšale, ka-vi?^ Pa Se Pričakovali. De-L	vzrok no-
8hf fpann ^P^^sko situacijo,
dekivatvo J
%^Q8tno ^^^(kvoljno z
k ^ ljudske ^ ° Blumove
L ^ V	^ IZVOZ orožja
va,?° ^Gdaij^^g.^":^°sko de-
iii't ^lada + ^i^snejše zahte-dovQi: ^ politiko spreme-
^ /^°bavljanje fran-
Sifa-
je poudarke	je
''otih '■^ciie	(ielav-
t	poudaril
Pa I ^i^™ove via-Kh ^ anpi ^hteval od fran-Vlade tadru.
in 1i Hft.
vzamejo v
i^evtralnosti
kar ^ španski civil-^ te vur Poftie:
"kide o:* '*'' (kiZKihtaifa,
politiko ne-
Vlado	špan-
zunanje mate Joiiv, ^^^"coske vla-da zahteva
^Co potrdi Tvn -J	— JT- -
^^kegm ednarodno pra-H. Sa španski ustav-
rešetala pravila in večina preči-tanih/ točk je bila sprejeta z majhnimi spremembami, Z razpravo o pravilih se nadaljuje. Konvencija bržkone ne bo še zaključena jutri in se bo nadaljevala prihodnji teden.
^ ^ ^
Konvencija je včeraj slišala protest gl. predsednika Bartel-ha'i ki' je izjavil, da so na kon
soti, ki niso delegati in ki da :so zagrozili gl. tajniku Zbašniku, da ga bodo pretepli. Konvencija je te grozilne metode ostro obsodila ter izročila zadevo odseku za prošnje in pritožbe. Zapisnik se bo dalo tiskati tiskarni "A. D." V odsek za slikanje delegacije v soboto so bili izvoljeni Kardell, Rudolf in Kolar.
HULL SVARI PRED VO VOJNO
NO
WASHINGTON. — Državni tajnik Cordell Hull je v torek govoril pred tri tisoč delegati svetovnega mirovnega kongresa, ki so prišli iz 50 različnih držav, ter svaril pred pretečo nevarnostjo nove vojne in poudaril, da je odvisno predvsem od
venci ji nekateri člani iz Minne- ^^.rodov samih, da preprečijo
vojne, kajti vsaka vlada, ki zahteva vojno, mora propasti, ako ljudstvo samo ne mara prelivanja krvi. Hull je med drugim izjavil, da v Ameriki "ne moremo verjeti, kako je mogoče, da se narodi koljejo za kos zemlje ali kruha. Če bi evropski narodi posvečali toliko energije splošnemu napredku, poljedelstvu, šoli
Sledila so poročila društvenih)'^ splošni iozbrazbi, kot jo po
zastopnikov, nakar je poročal brzojavni odsek, da je poslal brzojavke predsedniku Roosevel-tu in soprogi, zavarovalninskim komisarjem držav Ohio in Minnesota, sodniku Lauschetu in županu Burtonu. Dalje je bila na včerajšnji dopoldanski seji sprejeta resolucija, v kateri konvencija apeiira n» governerja Kalifornije, naj pomilosti Toma Mooneyja.
Popoldne je bila navdušeno sprejeta resolucija, ki se izreka za mladinske konvencije JSKJ. Sklenjeno je bilo, da se imajo vršiti mladinske konvencije vsaki dve leti pod direktivo glavnega odbora. Delegat Rovanšek je imel lep govor glede večje agitacije za mladinski oddelek.
Konvencija je dalje sprejela resolucijo, da se pošlje na min- j nesotskega governerja prošnjo ■ za pomilostitev člana ^^eonardaj Slobodnika.	i
Nato je konvencija prešla k j razpravi o pravilih in sklenjeno je bilo, da se jih čita točko za točko. Vprašanje imena JSKJ je tudi prišlo na površje; konvencija je sklenila, da ostane po
svečajo medsebojnemu pobijanju in uničevanju, bi se Evropa lahko spremenila v pravcati raj."
NEMŠKI PREKOMORSKI POLET
WASHINGTON. — Včeraj je pristalo na Pan-American Air-, ways vodnem letališču nemško vodnof letalo Zephyr, ki je jtipa Dormer in težko deset ton, ki je priletelo z Azorskih otokov. Pot, ki je 2390 milj dolga, je nemško letalo premerilo v 22 urah ib sedmih minutah. V letalu je bila posadka štirih mož. Letalo je poslalo preko morja nemška Lufthansa, ki skuša najti naj-pripravnejšo zračno progo za prekomorsko letalsko zračno poštno zvezo z Združ. državami.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
^ /Narodov, da s pro-

.t v Sol
Sbw ' to je v
^ bo 2 d ^	ure
ko	^'^9Vanje mladine
SND
12. sep-
"10 "
^ihii'	Umetniško
.1 • D
v uradu
t« l'°««»>O st °!®' CWrAve. ■ ,tNe	da vpiSe
Newyorski hrvaški dnevnik "Svijet" je 5. septembra priobčil oster uredniški članek proti gl. predsedniku Hrvatske Brat-
štTrem. i5irje'dal7sa""debata i s"'« Zajednice Ivanu D. Butkovi-o vprašanju, ali naj JSKJ obdr-i«". katerega dota .avezmstva z H dosedanja napredna načela ali jih zavrže. Sklenjeno je bilo, da jednota ta načela obdrži. Delegat L. J. Pire je bil med maloštevilnimi nasprotniki ohranitve naprednih principov JSKJ.
Z ozirom na volitve delegatov je bilo sklenjeno, da bo moral biti odslej vsak član, ki kandidira za delegata, eno leto član jedno-te in ne šest mesecev kot doslej.
Po daljši debati o vprašanju, a-li naj urednik glasila "Nove Dobe" ostane nadalje član gl. odbora, je bilo sklenjeno, da ostane po starem.
Jutri si bo delegacija ogledala mesto in Veliko jezersko razstavo.
»lil
i,®"*oSolo
E. 00^'°'°
V Slovensko
nadarjene
nju in zasužnjenju hrvaškega naroda", s čemer nedvomno misli dr. Paveliča in njegove pristaše, ki v Italiji, Avstriji in Nemčiji rovarijo proti Jugoslaviji. "Svijet" očita Butkoviču, da finančno in moralno podpira list "Nezavisna hrvatska država", ki se ogreva za rešitev hrvaškega vprašanja s pomočjo Dunaja, Beriina in Rima.
V Gilbertu, Minn., je bil te dni (Dalje na 2. str.)
SAN SEBASTIAN. — Rebeli so sinoči zopet obrnili svoje topove na San Sebastian ter ga začeli silovito bombardirati, s čemer je bilo končano 48-urno neuradno premirje na sansebasti-anski fronti. Rebelna komanda je zahtevala od loialistov, da se mesto ,brezpogojno poda, kar so pa branilci mesta zavrnili, zahtevajoč amnestijo za vse lojali-ste, ki se nahajajo v San Seba-stianu. Uporniki so na to zahtevo odgovorili z granatami.
Shod prijateljev španskih delavcev
Nocoj ob osmih se bo vršil v plesni dvorani (Bali Room) Public avditorija masni shad vseh prijateljev junaških španskih protifašističnih bojevnikov, ki ga sklicuje Odbor za podpiranje protifašističnih bojevnikov v Španiji, v katerem so zastopane razne clevelandske liberalne in delavske organizacije. Namen shoda bo protestirati proti fašističnemu poskusu, da se uniči u-stavnoi ljudsko vlado v Šipaniji, in dati hrabrim španskim protifašističnim borcem moralno in gmotno oporo. Na shodu bodo govorili Louis Friend, organizator unije oblačilnih delavcev I. L. G. W., državni tajnik komunistične stranke v Ohiju John Williamson, Carl Keller od I. W. W.,
''New Deal" je uspel, pravi Roosevelt
Predsednik je izrazil mnenje, da je depresija stvar preteklosti ter vztrajal, da je njegova administracija prinesla gospodarsko okrevanje.
Tudi o pokojni NRA se je Roosevelt jako pohvalno
izrazil.
Sansebastianske banke so po slale vso gotovino in vrednostne i zastopnik lokalne španske nan papirje v Bilbao in vladne ladje	Raymon Prida, ekseku-
za prevažanje olja So začele prevažati tja gasolin m petrolej. A-narhisti so skušalijzažgati gaso-linske tanke, kar pa so jim preprečili nacijonalist|, ki so proti požiganju in uničevanju in so se zaradi tega že ponpvno spopadli z anarhisti.	j
Pristanišče v SSn Sebastianu je natlačeno s pretSvalci, ki skušajo pobegniti iz mesta na tovornih ladjah in t tujezemskih bojnih ladjah, ki se še mude v luki.	i
Lojalisti so se umaknili iz vasi Hemani, ki leži dv% milji in pol od San Sebastiana^.potem ko so rebelfie grajate, ulj^ štiri ranile pa osem.

a.
iSb
fshe, tajnik

e se bosta
!%() u' Kristine na be • Novosel z
% A', '	a'" Louis Turk
-I AVe.
Sestanek
Vsi, ki imate nabiralne pole za Šmihelsko brizgalno in vsi, ki se zanimate za stvar, ste vabljeni na prijazni sestanek v torek 15. septembra ob 7:30 zvečer v Frank Mervarjivi dvo rani. — Joe Pograjc.
V bolnišnico
Mike Klemenčič, 5806 Pros-ser Ave., se je v torek podal v Women's bolnišnico. East 101 St. in Euclid Ave., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
BANKOVEC ZA $10,000
SEABRIFT, N. J. — William Worth je te dni našel na ulici bankovec za 10 tisoč dolarjev, ki pa ga njegov lastnik očitno ne pogreša, kajti doslej se ni še o-glasil na policiji in Worth upa, da se tudi ne bo, ker po zakonu bo potem denar postal njegov.
Žalostna vest
Joe Stražišar, 1201 East 169 St., je dobil z stare domovine žalostno vest, da mu je umrla mati Frančiška Stražišar v starosti 72 let. Doma je bila iz Matene. V stari domovini zapušča sina in hčer, v Clevelan-du pa dva sina, v Kanadi pa četrtega sina.
Nova žrtev blaznega morilca
Včeraj so našli v blatnem tolmunu pod vzhodno 37. cesto in Nickel Plate železniško progo obglavljeno truplo nekega moškega, ki mu je manjkalo tudi rok in nog in ki je moral biti po domnevi policije star od 25 do 40 let. To je že šesti sličen u-mor v Clevelandu v teku enega leta in četrti v omenjeni okolici. Glave in ostalih delov umorjen-čevega tela niso še našli. Kdo je blazni morilec, ki je razrezal že šest žrtev, je še vedno uganka, s katero si policija zaman beli glavo.
Rojak okraden
Ciril Ivančič, 4208 W. 50 St., je v torek zvečer peljal ženo k dentistu, ker se ji je odprla rana v čeljusti, ki je nastala, ko ji je bil pred tednom izdrt en zob. Ko sta se čez uro in četrt vrnila domov, sta našla spalnico v največjem neredu. Med tem, ko sta bila z doma, je namreč nekdo vlomil v hišo skozi okno spalnice ter odnesel zlatnine v vrednosti $300 in blizu $200 v gotovini. Poklicana je bila policija, ki je našla kakih deset minut hoda od Ivančičeve hiše pločevinasto škatlo, v kateri je imel spravljen denar in razne papirje. Vlomilcev še niso našli.
Na konvenciji
Na konvenciji JSKJ se mudita Mr. in Mrs. Mahne iz Chis-holma, Minn., doma iz Prelež, fara Hrušice na Primorskem. Želela bi se sestati s svojimi domačini iz gornjega kraja, katerih je več tu. Videli so se tudi s pevcem Frank Mahnetom od Samost. "Zarje" in aktivnim kulturnim delavcem.
V bolnišnico
Miss Frances Bogulin, 6617 Bonna. A ve., se nahaja v Emergency Hospitalu na 55. cesti, kjer je bila operirana na slepiču, fjrijateljice jo lahko obiščejo od štirih do petih popoldne in od sedmih do osmih zvečer.
tivni tajnik socijalistične stranke v okraju Cuyahoga John Newton Thurber, Guy Liberti od clevelandske anarhistične grupe in predstavnik Unije za ci« vilne svobodščine George Palda. Na programu je tudi nastop o-gerskega delavskega pevskega zbora Altalanos Munkas Dalkor. Vstopnina je prosta. Pobiralo pa se bo prostovoljne prispevke, katere se bo izročilo Delavskemu solidarnostnemu fondu, ki mobilizira mednarodno podporo zii delavsko stvar v Španiji. V Združenih državah je ta (fond pod pokroviteljstvom Internati-*I>Adie&- Garment Woykers unije Vsi prijatelji španskih protifašističnih bojevnikov so prijazno vabljeni, da se tega shoda udeleže.
800 NOVIH SLUŽBIC
COLUMBUS. — Frank West, načelnik državnega urada za motorna vozila, je včeraj izjavil, da bodo dobili službe pomožnih registra torjev, ki se jih bo rabilo za izdajanje novih šoferskih dovoljenj (drivers licence), samo "dobri" ali "zasluženi" demokrati, kakor je že stara navada pri delitvi novih službic. Ker bo novih službic okrog osem sto, lahko zdaj prav toliko "zaslužnih" demokratov pričakuje, da bodo dobili državne službice.
CHARLOTTE, N. C. -— Vče-i dotaknil pa se je NRA, ki jo je raj je govoril v tukajšnjem mest-1 to sodišče ubilo, ter izjavil, da nem stadiju, ki ga je zgradila, večina mislečih ljudi verjame, WPA, predsednik Roosevelt ter Ida je NRA tekom svojega krat-zagovarjal svoj "New Deal", češ, | kega življenja vsaj toliko dopri-4a je bil uspešen in da je privle- i nesla h gospodarskemu okreva-
kel
'prosperiteto" izza tistega zgodovinskega vogala, za katerega se je skrila tekom Hoover-jeve administracije. Predsednika je poslušajo okrog 30 tisoč do kože premočenih ljudi iz sedmih južnih držav, kajti dobro uro
nju dežele potom vzpostavitve minimalnih mezd, skrajšanja delovnih ur in odprave otroškega dela kakor vsak drug zakon, ki je bil kdaj vključen v zvezno zakonodajo v zadnjih sto letih. Tudi je predsednik poudaril, da
pred njegovim nastopom se je j pri vsem tem pravice posamez-nad mestom utrgal oblak. Tudi j nih držav niso bile prav nič pri-Roosevelta je pošteno namočilo,, zadete.
pa je bil vzlic temu zelo dobre Roosevelt je tudi pohvalil svo-volje in na njegovem obrazu je j jo administracijo, da je dvigni-
bil tisti široki smehljaj, s katerim osvaja ljudi okrog sebe.
O depresiji je Roosevelt govoril kot o stvari preteklosti ter poudaril, da je njegova administracija prinesla deželi definiti-ven obrat na bolje. Razmere na ameriških farmah, v tovarnah in domovih ab^se izboljšale, "je dejal, in veliko število poedin-cev, malih trgovcev, korporacij,
mestnih, okrajnih in državnih vlad se je zopet postavilo na noge, dočim so bili pred nekaj leti v nemali gospodarski stiski.
Zveznega vrhovnega sodišča m njegovih proti-newdealskih odločitev Roosevelt ni omenil, rodnega bogastva.
la in stabilizirala cene bombažu, glavnemu pridelku na ameriškem jtiku, in tobaku. O slednjem je pripomnil, da ne verjame, da si žele države, ki pridelujejo tobak, povratek v čase, ko je veljalo geslo: "Vsak posameznik naj gleda zase, vse
O današnji dobi je dejal, da u-pa da, jo bo zgodovina imenovala dobo prezidavanja. Današnja generacija, je izjavil, bo morala začeti s tem "prezidavanjem", ako nočemo, da bo Amerika v prihodnjih sto letih izgubila večino svojega naravnega in na-
Zanimivo predavanje na Recher Ave.
V	nedeljo 13. septembra, ob 7:30 bo v Slov. Društ. Domu na Recher Ave. zanimivo predavanje "Amerika v shkah", h kateremu so vabljeni vsi okoliški rojaki in rojakinje. Slike bo kazal in tolmačil Richard Burnett, svetovni potnik in predavatelj. Predavanje prireja državljanska in angleška šola, ki jo vodi Mrs. Elizabeth Herpel, odlična članica učiteljskega štaba zvezne vlade. Pouk, ki je brezplačen, se vrši v S. D. Domu na Recher Ave. vsak torek, sredo in četrtek dopoldne in ob sredah popoldne. Odrasli rojaki so vabljeni, da se poslužijo te priložnosti, da si pridobe večjo izobrazbo. Vstopnina k predavanju in kazanju shk je prosta.
Bolnišnica oropana
V	sredo zvečer okrog osme u-re sta prišla v čakalnico Glenvi-lle bolnišnice dva čedno oblečena mlada moška, stopila k bolniški uradnici Elzi Wetzel, nakar je eden izmed njiju nameril nanjo revolver, dočim je drugi izpraznil predale, v katerih je bilo nad 500 dolarjev v gotovini, ki je pripadala deloma bolnikom, deloma pa bolnišnici. Nato ista roparja mimo odšla na cesto ter se izgubila.
Krvna preizkušnja odrekla
Zadnjič smo poročali o slučaju 4-letne Caroline Grabenik, o kateri je njena teta Helena Pa-welecka trdila, da njen oče William Grabenik ni njen pravi oče, temveč nekdo drugi, in da je sodnik Silbert odločil, da se bo izvršilo krvno preizkušnjo, da se dožene, kdo je pravi oče male Karoline. Pa so zdravniki izjavili, da taka preizkušnja ni mogoča brez otrokove matere, ki pa je že več mesecev v grobu. Sodnik Samuel H. Silber je včeraj nato odločil, naj dekletce o-stane pri teti, dokler oče ne bo mogel dokazati, da ji lahko preskrbi pravi dom. Sodnik je tudi odločil, da je Grabenik pravi o-
IZLETNIŠKI PARNIK POTOPLJEN
BOSTON. — V sredo ponoči je zadel potniški parnik New York v starinski izletniški parnik Romance, ki je imel na krovu nad 200 ljudi, ter ga preklal na dvoje. Nesreča se je zgodila v bostonskem zunanjem pristanišču in v gosti megli. Izletniški parnik se je pri tem potopil, toda so bili vsi potniki rešeni, za kar se imajo zahvaliti prisotnosti duha in hitri reševalni akciji posadke New Yorka.
POGREŠANEGA OTRO-KA IŠČEJO
DETROIT. — Preteklo sobo-če Karoline. O nasprotni trditvi I ^ izginil iz svojega otroškega Mrs. Pawelecke pa je dejal, da I ^zička 20 mesecev stari sin Roje bila prejkone iz trte izvita.	Browna iz Detroita in vse
iskanje je bilo dosedaj popolnoma zaman in otroka ne morejo najti. Oblasti sodijo, da je otroka najbrž nekdo ugrabil. Tega pa ni mogel storiti zaradi odkupnine, ker je oče reven delavec, temWc iz kakega drugega vzroka. Iskanje se nadaljuje in pričakuje te, da se bodo za slučaj začeli 'Zatiimati tudi zvezni detektivi.
Včerajšnji obiskovalci
Včeraj popoldne so obiskali naše uredništvo in uredništvo "Napredka" ter si ogledali našo tiskarno delegatinja JSKJ Mary Bernick iz Detroita in njen sin Lawrence in delegat Matt Vo-grich iz La Salla, 111.
Thomas na radiju
Norman Thomas, socijalistič-ni kandidat za predsednika Združ. držav, bo govoril na radiju jutri zvečer od 8. do 8:15—-' (clevelandski čas). Njegov govor bo razširjen po deželi po Blue Networku National Broadcasting kompanije.
Zbor Slavčki
Mladinski pevski zbor Slavčki ne nastopi v soboto zvečer v po-čast delegaciji JSKJ, kot je bilo poročano včeraj v dopisu, temveč prihodnji teden, v pon-deljek ali torek.
Odprtija
Josie in Tom Zakrajšek vabita vse prijatelje in znance na odprti jo "Zak's Beer Gardena" na vogalu East 167 street in Grovewood Ave. v soboto zvečer 12. septembra. Serviralo:se bo kokošjo večerjo.
Seja
Workers Alliance in Small Home and Land Owners Ass'n imata sejo nocoj v Slovenskem Domu na Holmes avenue.
BTRAN 2,
ENAKOPRAVNOST
11. septembra,	]
[•ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PXG. A FUB. CO.
VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday#
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$550
u 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150
Po pOfitl v Clevelandu za celo leto ................$6.00
■a 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$3.00
Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50
■a 6 ipesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$150
Za Evropo, Južno Ameiiko in druge inozemske države ■a 6 mesecev ........$4.00; za c$lo leto ..........$8.00
Entered as Second Class Mitter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
"	"i04
GOUGHLINOV GLAS - BOŽJI GLAS?
Znani ameriški člaii.kar Wesfbruak Peff-ler je nujtisal zaiiitniv koincnlai' k izjavi dt-froitskcf/a škofa (lallaf/heija, da je Coiifjh-linuo flUis l/užji ///«.•<, ki (/a i' misled njeni Ijrinašamo r izrij)n<'ni prerodu. I'e/iler^ ki iii )ie kontuirist niti socialist ah anarhist, tenireč Zfiol.i liberalec ameriškem/a kora, piše ;
O izjavi škofa Gallagherja, da je Coughlinov glas božji glas, bi se dalo debatirati in meni se vidi potrebno, da vložim ugovor v imenu vseh tistih, ki se s tem ne strinjajo. Mnogo nas je namreč, ki se nikakor ne strinjamo, da je Coughlinov glas božji glas, in ki nas preseneča, da kak duhovnik kaj takega zine. Kot jaz razumem, si vsi duhovniki nadevajo nalogo, da tolmačijo božjo besedo, ne pa, da govore v njegovem imenu. Slednje bi moralo pomeniti nezmotljivost, dočim o Coughlinu vemo, da ga je že večkrat polomil. Dalje bi pomenilo v slučaju, da bi Bog izbral Coughlina za to važno in vzvišeno nalogo, da so vsi njegovi duhovni sobratje, ki se ne strinjajo z njim, ali sleparji ali pa žrtve poštene, toda strašne zmote.
Gotovo je, da bo škofova izjava nemilo razočarala mnogo Američanov, ki niso ne menjalci denarja niti komunisti in so prav tako pošteni in dostojni v vseh ozirih kakor dobri father sam. V deželi je milijone Američanov, ki imajo vzrok, da ga smatrajo za nevarnega sovražnika ameriške vladne oblike.
Coughlin je diktator, ki kliče sebe voditelja, kakor Mussolini in Hitler, in ki si je rezerviral absolutno kontrolo nad organizacijo, ki skuša zavladati deželi, brez da bi prevzela bilo obliko ali odgovornost politične stranke. Na cleve-landski konvenciji njegove unije je Coughlin dosegel, da se je na slepo in-dorsiralo vsa njegova bodoča dejanja in odločitve, kar je v nasprotju z duhom ljudske vlade. Milijone Amerikancev, ki nameravajo v novembru glasovati za Roosevelta, ne verjame, da je bil tisti glas, ki je imenoval predsednika Združenih držav lažnjivca in zahrbtneža, potem se pa neiskreno in po sili oprostil — božji glas. Bog se sploh ne oprašča in neiskreno opraščanje je slabše kot nič. In mnogo drugih državljanov, ki spoštujejo urad predsednika, čeprav se ne strinjajo s predsednikovimi smernicami, bo odklanjalo vsako tako sugestijo (da je Coughlinov glas božji glas) z enako ne-jevernostjo, da ne rečem patriotičnim odporom.
Coughlin je seveda skušal potegniti črto med Rooseveltom kot predsednikom in Rooseveltom kot politikom, dasi mora vedeti iz lastne skušnje, da sta človek in njegov urad neločljiva. V njegovem lastnem slučaju ni bilo^ mogoče ločiti duhovnika Coughlina od političnega dema goga Coughlina.
Dasi je Amerikancem dano na prosto, da lahko odklonijo vero v Boga, če hočejo, brez da bi bili zaradi tega prikrajšani v svojih pravicah, postaja nazi-ranje, da so ljudje brez verskega pre-pričanja zaradi tega slabi, čedalje agresivnejše. Toda, kadar človek z avtoriteto škofa Gallagherja trdi, da Bog govori skozi Coughlina, tedaj smo mnog^i pn-siljeni iskati drug odgovor, kajti on prav nič ne sliči Bogu, kakršnega si predstavljamo ubogi smrtniki. Coughlin je videti tako netoleranten, jeguljast in prekanjen, da nikakor ne moremo oboževati (Dalje v 6. koloni)	j
Me
UREDNIKOVA POŠTA:
Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročniicov, kar pa ne pomeni, da se strinja z izjavani ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni.

Pozor Euclid, O.
Imeli bomo ribjo večerjo v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave., nocoj na nada-na Recher Ave., nocoj in nada-Ijeni ste od blizu in daleč.
Vabim tudi vse znance in prijatelje, da kadar so v naselbini, da se ustavijo pri nas ker smo na razpolago celi dan. Dobite pri nas pivo, vino in žganje.
Omeniti moram 'tudi, da se bodo v nedeljo zvečer kazale slike iz Amerike in stare domovine. To bo ob 7:30 zvečer. Kateremu še ni znan prostor naj vzame Lindberg Ave. do Ljubljanske ulice na Recher Ave. Balincanje je tudi do druge ure zjutraj. Na svidenje.
George Krainčič, oskrbnik
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
(Dalje iz 1. str.)
prijet Edward Tonka ter obtožen, da je z avtom povozil dva Finca, ki sta bila pri tem nevarno poškodovana. — V Aurori v Minnesoti je umrl 541etni Frank Šibenik, ki zapušča sina, dve hčeri, sestro v Clevelandu in štiri brate v stari domovini. — V Nashwauku, Minn., pa je umrl 56-letni trgovec Marko Bolf, ki zapušča ženo in pet otrok.
V bolnišnici Murray v Butti, Mont., se zdravi Frank Jenikar,
ki ga je položila na bolniško po- aretirala. Ta pa sovdeležbo pri steljo pljučnica. — John Koče- umoru odločno zanika.
var je imel nesrečo, da mu je Ko bosta Koler in Štern izro-zmečkalo pri delu v rudniku pa- čena jugoslovanskim oblastim, lec na nogi. Delal je šele tretji bo preiskava ugotovila, koliko dan.	je resnice na Šternovih in Ko-
V	Jacksonvillu, Kans., je umr- lerjevih obremenitvah.
la za srčno hibo Mary Brill, sta-1	Še ena. nesreča
ra 49 let in doma iz Galicije. Za-, j Neki avtomobilist je na kri-pušča moža in sedem otrok. žišču cest v Pesnici pri Maribo-
Anton Smrekar iz Strabane, ru povozil 60 letno posestnico Pa., je prejel iz domovine vest, Jožefo Očkar, ki je čez par dni da je v Lazih v Beli Krajini umr- ^v bolnišnici podlegla dobljenim la njegova tašča Katarina Roe- poškodbam.
thel v starosti 86 let.	'Slovenki na kongresu v Angliji
Jožefa Vidmar, Artiža vas, j v začetku avgusta se je vršil pošta Št. Vid pri Stični, išče sina v Cheltenhamu na Angleškem 6. Franka Vidmarja, ki je živel svetovni pedagoški kongres, ka-delj časa v Clevelandu, pred tre- 'terega se je vdeležilo 1500 dele-mi leti pa je odšel v Mehiko in gatov iz vseh delov sveta, ki so je bil njegov zadnji naslov: Gen-'zastopali nad 50 različnih na-ral Delivery, San Antonio, Te- rodnosti. Navzoči sta bili na xas. Mati prosi vsakogar, ki kaj kongresu tudi dve Slovenki, se-ve o njenem sinu, da ji to sporo- 'stri Anica in Minka Očakar, ki či, zakar mu bo zelo hvaležna. gta s kongresa med drugim po-
V	Milwaukee ju je umrl pred ročali:
kratkim 45-letni Frank Kova-1 Kongres se je pričel 3L julija čič, doma IZ Rakovmka pri No-'j^ bo trajal do 15. avgusta, vem mestu na Dolenjskem. V A- garalo se je nad 1500 delegatov meriki je bil 33 let in zapušča v vseh delov sveta. Kongres se Milwaukeeju ženo in štiri od- jg ^ačel s pozdravnim večerom, rasle sinove.	ki ga je priredil župan v Town
V	Forest Cityju v Pennsylva- jjall. Bil je lep večer, prisrčen niji je 5. septembra umrl Gregor jjj ^ hladnosti, nedostopnosti, Skubic v častitljivi starosti 83	navadno pripisujemo An-let. Doma je bil iz Litije in je bil gi^žem, ni bilo niti sledu. Ta ^ mladih letih oskrbnik večer sva oblekli slovensko na-grajščine Ponoviče pod Litijo, j-odno nošo. Med razkošnimi ve-Tu zapušča hčer in sestro, v oblekami bogatih Ame-Montani sina v stari domovini si- ]^|gank in Angležinj j^ vzbudila na na posestvu pod Ponovičami,'
in tri hčere.
I
Zanimive vesti iz stare domovine
.1
naša narodna noša največje zanimanje. Predstavili so naju I vsem odličnim osebnostim. Čeprav sva bili samo medve iz Jugoslavije, je bila naša domovina 1 častno zastopana. Mnogi delegati so nama izrekli posebno za-
Kakšna lakota je najhujša?
Znanstveniki, ki se bavijo s človekom in njegovimi nagoni, si niso baš edini v tem, kateri nagon ima večjo besedo: krušni ali ljubezenski nagon. Slavni dunajski psiholog n. pr. dr. Sig-mund Freud uči, da predvsem ljubezenski ali spolni nagon odločilno vpliva na človekova dejanja in nehanja, te dni pa se je oglasil švicarski psiholog dr. Charles Gustav Jung ter izjavil, da je bolj odločilen krušni nagon, ki neprestano sili človeka, da išče kruha. Kdor ima prav?
Meni se vidi, da oba. Kadar je človek lačen ali žejen, mora dobiti kruha ali vode, sicer pogine. Ko se pa naje in ftapije, se pa, vzbudi v njem druga lakota — ljubezenska ali spolna lakota, kateri je treba prav tako zadostiti, kakor krušni lakoti.
Sploh pa se lahko reče, da ljubezenska lakota mnogo bolj divja in rogovili kot krušna lakota. Ta namreč človeka polagoma oslabi, da je pripravljen na razne kompromise, da le za silo potolaži kruleči želodec ali potolaži žejo, dočim mu ljubezenska lakota le prerada vzame še tisto malo pameti, kar jo je imel, da do kraja znori in ne le počenja vsakovrstne neumnosti, temveč tudi povzroča škodo. Tudi ta lakota noče poznati nobenih kompromisov. Vse ali nič! pravi in hoče vse. Dokler je človek žrtev te lakote, je celo vprašanje kruha podrejene važnosti, dasi prazen želodec nedvomno
Regulacija Višnjice	ganiziranim delavstvom v Ljub- hvalo ,da so lahko videli sloven-
Te dni je odobril ban dr. Mar- Ijani, toda njihova zahteva je sko narodno nošo. Seveda so ko Natlačen celoten načrt za re- bila zavržena. Ljubljanski spo- naju tudi fotografirali in sliko gulacijo Višnjice. Povodje Viš- azum določa za težake do 20 so prihodnji dan objavili angleš-njice obsega razsežno ozemlje, et 3 din, za težake nad 20 let ki časopisi. Vse udeležence je .
ki sega cd severa do juga od pa 3.25 na uro. Kvalificirano I mesto sijajno pogostilo. Angle- vphva na lačno srce ter ga Muljave do Kuclja, poprek pa od c'elavstvo, to je zidarji, tesarji, |ška državna himna je po polno-Stične do Višnje gore. Prora-j trojniki itd, zaslužijo po 4.50,či zaključila slavnostni večer.
čun za celotno regulacijo znaša do 2 let, nad 2 leti pa po 5.25 Predavajo v angleškem in 1,760,000 Din. Iz letošnjega din na uro. V celjski okolici se francoskem jeziku, deloma v bednostnega fonda je nakazan plačuje sedaj profesijonistom in gledališču, deloma v dvoranah prav za ta regulacijska dela pre- kvalificiranim delavcem 25 par mestne hiše, deloma po raznih cejšen znesek in bodo letos iz-manj, težakom pa 50 par manj šolah (kolegijih).
vršili najnujnejšo regulacijo Viš na uro.	j Nad 50 narodnosti se srečava
njice pod Stično. Regulacija se' . ,	... ^ ^ po dvoranah in hodnikih, po ho-
bo v naslednjih letih postopno ^ s a\ o so s opii u i G-	se zbira pri five o'clock,
nadaljevala po sedaj že potrje- ^ Žalcu in v Laškem. Ko kjer se seznanjamo med seboj.
nem celotnem načrtu.	stavka izvede na vsem povsod vlada veselo razpolože-
IJodročju, to je v Celju, celj- nje, domačnost in prisrčnost.
Otrok IZ neprevidnosti zažgal |gkem. laškem, konjiškem in slo- Saj je glavni namen tega kon-
iVenjegraškem okraju, bo stav- gresa poleg razmotrivanja raz-Viničar Vinko Gertič v Luč-kalo skupaj okrog 600 do 700 „ih vzgojnih vprašanj ta, da ^e im vrhu v občini Senaiska, se stavbinskih delavcev.	narodi moH
kem viuu v uociiu ^enarsKa, se stavbmskih delavcev.	narodi med seboj spoznamo in
je z vsemi odrashmi podal na'	, .	'v^liiihimn
Roparski umor v Mariboru po- vziJUDimo.
jas njen
delo, otroke pa pustil same ma. Njegova 7 letna hčerka Helena je iz kuhinjske peči vze-
Dve novi ja,vni zgradbi V kratkem se bo začelo z de-
Dne 22. julija sta bila areti-
la nekaj žerjavice in jo odnesla rana v Trieben v Avstriji 22-	dveh novih javnih grad-
v hlev, kjer se je vnela stelja. letni delavec Kafl Štern in 28-	^ Ljubljani se bo zgra-
Požar je prvi opaxil mimoido- letni trgovski pomočnik Ivan	poslopje šolske poliklinike,
či Jožef Špindler iz Ti tkove, ki Koler radi roparskega umora, ki	Planini pri Rakeku pa po-
jf poklical na pomoč sosede, sta ga izvršil 8. julija nad' fi-	carinarnice.
Odličen gost v Ljubljani V Ljubljani se je ustavil po
Vendar hiše, hleva in preše niso r.ančnim nadpreglednikom Iva mogli rešiti. Škode je okoli r.om Stranjškom v Mejni ulici.
20,000 Din, imetje pa je bilo Po umoru sta morilca zbežala 'obisku v Zagrebu svetovno zna zavarovano le za 2500.	jv Celje, od tam pa v Zagreb, ni angleški umetnostni zgo^o-
Novi grobovi	kjer sta ostala pet dni. Ko jima vinar Bernhard Berenson, ki si
V Mariboi'U je umrla ga. Ani- denai pošel, sta se vrnila je ogledal Narodno galerijo, muca Cebular, poštarica v Cirkov- P'^oti Mariboru in pri Sv. Duhu zej ter nekatere ljubljanske cer-cah. — V Št. Ilju v Slov. Gori- Ostrem vrhu prekoračila me- kve. Ogledal si je tudi Robbov cah je umrla nenadno gdč. Ana ^ namenom, da odideta v vodnjak pred magistratom. Sta-Celcer. — V Mariboru so umrli: Nemčijo ali Francijo. Oba mo- re ljubljanske umetnine so mu N. Jarbacher, magistratni ofi-	priznavata svoje delo. zelo ugajale, kgr je S4m specia-
cial v p., star 58 let; Frank Lo- ^^ern priznava, da je omenjene- list za umetnine pred 17. stq-gai, ključavničar, star 61 let,	prišel k Stran jšku in let jem. Iz Ljubljane se je od-
in Neža. Tomanič, zasebnica, zahteval od njega denar, Po lični gost odpeljal na Bled.
stara 60 let. — V Suhem Dolu'^ternovi izjavi je Stranjšek od-,	--
na Spod Štajerskem si je kon- omaro m vzel sabljo, v tem čal življenje gostilničar Jožef enotku pa je Štern planil na Male. Ko je žena z otroci od-	žrtev ter jo začel daviti in
stol. Ako ne morete brati, brez da bi prinesli knjigo blizu oči, poskusite večjo luč. Videli boste, da bolj lahko in dalj berete male črke pod pravilno lučjo. Telefonska knjiga je znanstveno tiskana za lahko branje pod pravo lučjo in ta preiskušnja vam dobro pove če imate v hiši zadosti močne luči.
Potem bostd na tem mestu lahko tudi šivali temno blago brez težave. Oči največ trpijo, ako §c šiva pri slabi luči.
Druga preiskušnja vam pokaže koliko svetlobe imajo luči v vaši hiši Preglejte vse luči kjer se vam zdi, da ie preveč žara. Vsaka žarnica mora imeti senč-I nik, toda tudi z senčniki ima
Pravilno luč « žarnica lahko preveč žara. kar
se lahko dožene z malim ogleda-
-	■ no la t ■ - ■ H I H	lahko v vašem domu na- lom. Denite ogledalo na knjigo
šla na njivo, je šel na skedenj J P	aavii deset plavite par lahkih preizkušenj, katero berete in ogledalo ne sme
in se obesil.	°	^ da ugotovite ako je luč v vaši reflektirati na žarnico. Ako se
Stavka stavbinskih delavcev v	oci, er pravilna. Te preiskušnje, o- vidi žarnico v ogledalu, potem
J-	vzel iz njega 4888 Din gotovine	c-- U4 o X ' .	. , .. ; ,
Celja	rstana	misiene po Sight Savmg Coun- prestavite luč, prestavite stol ah
Ker stavbeniki niso hoteli; ^ '	cil v Clevelandu v prid prihrani- pa obrnite knjigo v drugo smer. pristati na zahtevo za poviša-1 Štern dolži Kolerja in 39-let- tvi oči, bodp pokazale ako imate Luči ni treba svetiti čez levo nje mezd, so stavbinski delavci rega brezposelnega ključavni-	zadosti svetlobe, in še bolj važ- stran, kot so to nekdaj pravili, v Celju odšli na stavko. Delav- carskega pomočnika Franca Be-	no je, da bodo pokazale ako va- Glavno je, svari Sight Saving ci so zahtevali od podjetnikov lika kot zasnovatejja zločina,	še lu(i preveč žarijo. ,Council, da imate zadostno luč, ptxlpis enakegq sporazuma kot Policije /uradi šleinovih 17,-1 Prvo preiskušnje se napravi s ki ne refleklirfl direktnega žago ga podpisali stavbeniki z or- 'povedi Belaka izsledila in ga	telefonsko knjigo, Vsedite se na ra.
Potovanje v Španijo
Vem, kako tehtno je to, kar moram s«; tla j i)ov'edati in povem le zaraclitega, ker DU lo nalaga grenka dolžnost vesti.
Absolutno sem pre])ričan. da .se iialia,!®'
mo na odločilni loeki za rešitev nuni,
de-
dni-
mokracije in socializma — te trojice, ki J'' ■v svojem mišljenju nisem nikdar inofid čiti in so tudi resnično neločljive.
Ravnanje fašističnih držav ni wc gega kakor resničen napad.
V Evropi .se to utegne zgoditi, kem i)omanjkanju poguma se lahko dopi'^l' zrušitev španske iepnblike, kakor se zgodilo v slučaju Abesinije. Ali ne gov^r'' celo o "nevtralnosti" med špansko vlado''! tol|)o veleizdajalskih častnikov — besed"! kruto žali vse naše ])ravne čute!	, „
Evroi)a to dopušča! ''Da reši l)ravijo — kakšna nepojmljiva iiaslepj nost!	J
Ali nihče ne vidi, da se s pristaiiko®'^ vednim umikanjem, kazanjem slabosti slabostjo, kapitulacijo za kanitidacijo, 1'
-no V0#
da jc "f lio
lil)
ali
])ušča fašizmu inicijativo in politic vo v Evropi;' Ali nihče ne opaža, t." .■ ga i)redrznost vsak dan večja, da sc
malo pomiri.
Jaz bi vsemu skupaj rekel medzavisnost. Človek mora jesti, piti in ljubiti. S praznim želodcem ni srečen, z lačnim srcem tudi ne. Zato bodi predlagano, podpirano in soglasno sprejeto, da hočemo jedače, pijače in ljubezni, potem bomo pa pridni. Znanstveniki pa naj potem dalje ugibajo, kateri nagon je močnejši. Mi hočemo zadostiti obema, k^r se nam zdita oba enako važna in močna. Kruh, voda (če ni kaj močnejšega) in ljubezen so nam enako potrebni za srečo.
In s tem je moja neučena razprava o lakoti srečno zaključena, kar me prav tako prisrčno veseli, kakor bo vas, ki to čitate.
stopnjevala do neizmornosti in da ustavil, marveč nas bo pahnil v vojiio I i ko bolj gotovo, kolikor manj pogii^ia
mo imeli. Recimo,
ce
Ixmio imeli enako "P'f
1(1-
v	.'1
no.st," ko bo nemški fašizem ponovn r ,
% I3f
►et
'jvi
(o %
h
si
la
" 0^
organiziral v sivdetsko-nemškili upor in zahteval od nas "nevtralnost uporniki in čehoslovaško vlado. Ali tem pridobili mir?	. jf.
Niti za to ceno ne, ker bo dilo le novo izzivanje. Ta nam p!i • i obenem državljansko vojno. Kajti
iiiei'l zaW
baiiki'f' pH
pri nas doma ne smoli vojaštvo,
fašisti storiti isto, kar so jo dvUr'''^ L dobro posrečilo? Zakaj nc bi smeli j,i močjo tujiii bajonetov nničiti dem^ki' Indi pri nas?	ijt]
Potom šolo bi so branili ? In k^lo 110 raziimo, da bi bilo potom	st j
Sedaj jo trol)a rešiti mir s	,j
reši špansko republiko. T'o bomo	I
zaradi pomanjkanja ])oguma, da .1^' ,t'' yoj-zadavi, jjotom bo vojna, najstrašiii"?^^ na ob najbolj neugodnih razmorah ^ neizogibna.	^ Jfj
Sedaj ali nikoli! .Morda ima še nekoliko dni ču.ša, da se odluci-Ijonis de Bi'ouckorn.
PRVI UTRIP NOVEGA SRCA
Xa lipski svetovni razstavi	jio*''
vzbudilo veliko pozornosti proih''!.!^''-!^!^Jt' metode embriologa prof. dr. (JrapL'i.)'' J
i'1
ŽC I""'
J
no za filmauje začetkov življonja-vojno je ta učenjak našel načino, d" plf
mal embrione v jajcih na fotogn'^'^ i,, j*' ............

Posli.'
SCO. v zadnjih lotili mu Jo zgradil aparate, ki snemajo jajciii že ol) njegovih početkili.
jo bilo popolnoma neznano, kako sc ^ to življenje nekako do drugega	i
Prof. (Jrapor ])a je našel vanjo klico v jajcu z nevtraliiii^ fid' tako da jo postala .skozi okence v p'| na in jo jo mogoče iilnDiti I'DsaU^*^'
-ijj r^4,
liiifl" 1
%
lilmati.
snet ki so izvršijo avtomatično v	,
daljših presledkih, pri priMlvajaiij''
se potom \ sa procedura pospeši i"	|
kako so v jajcu zbudi življenje, ii"/j'.\,,jii" L i? kako prične kol največji čudež •'
Iripati S-n podobno ,srco.
STEKLENE PODMORNj?^
I'prava ameriškega kopali"^''^ i Beacha jo dala za izlete kopali^k'I na I azpolago d\ o stekleni podni""."^j^, i)*' kh'uo slone teh podmornic oni<'n'"'.' ^ morsko gladino razgled na vso	■
K'er plnvMia podfuoruici \' gl<>'''"j_ | svetlolino razmer" še ngoduc, • di*
%
, t 5
SO
izletnikom čudovit morski' "gozdoxc' ribami in drugimi
proiMvalci
kni-
-led na čudnimi
dol""
si' si"'

(Dalje iz 1. kolone) ^v"'' Boga, o katerem se je reklo, da
dO"'«;
Jaz smatram, da ne bi bilo d® ^
pln •aL'n Ki* iincjfol rlilrfofnl*	-♦
tr
'(11,
deželo, ako bi postal diktatoi sednikom človek, o katerem se - ^ govori iz njega Bog. Coughlin opozoril, da predsedniki radi tiste, ki jih pomagajo spraviti v ggi'l" ta človek, o katerem pravi ^ veni predstojnik, da govori iz ,.3/j bi utegnil uvesti v ameriško novotarije potom lutke v Beli povzročile i-esno neudobnost,	^
čem vznemirjenje v deželi. .
Mislim, da nas je mnogo, verjamemo, da nima Coughlin avtoi itete govoriti v imenu božj®' r Boga nič bolj intimno ne pozn# sami.

KI

k
\ K
11,
%embra, 1936.
ENAKOPRAVNOST
f S4®AN 3.
a zračnih nesreč
I grofijo Kentsko, 8 potnikov ubi-1905, bogoslovje pa je v Ljub-'ga rodu. Iz Kanade je potoval v
IM
j tih.	Ijani dovršil 1. 1909. V Louvai-jZedinjene države, seznanil se je
I Leta 1930. se je ponesrečilo 8. nu in na Dunaju je študiral u-js prezidentom Wilsonom in raz-julija potniško letalo tipa Dor-metnostno zgodovino ter je bil 'gledal New York. Nato je obi-arsii Z"	'nier-Wal na poti iz Nemčije na'promoviran 1. 1913. Urejeval skal Novo Zelandijo, kjer je po
jezawdiHov^osva-^kNdako.
tračni
5 oseb je utonilo. 5. je med vojno "Dom in svet," po
PrizadeT^^' ^	"J®" j oktobra se je zgodila strašna vojni pa se je nekaj časa udej-
in v, ^nja zvezana z katastrofa angleškega zrakoplo-stvoval kot časnikar. L. 1918
človei
]e v	R. 101. pri Beauvaisu. Zgo-jin 1919 je bil glavni jirednik
®^^™"|relo je 47 oseb, med njimi an
I®*' ki o
je drznil dvigniti
Ob prevratu je bil
'G Višine. ' o kati
I Slovenca."
a o prvem letal-jgjggj^j minister za zračno plov- član Narodnega sveta ter je so-^'bo. Isto leto je vihar treščil deloval pri odposlanstvu Narod-
Ikarus, prvi le-ipj,j Draždanah neko potniško nega sveta k tedanjemu regentu
lavne
dobe,
nam ve poroča iz legendarne pra
strasti.
Je bil tudi prva žr- mrtvih.
letalo na tla, ki je vozilo na pro-'Aleksandru za zedinjenje Jugo-gi Berlin-Dunaj. Bilo je osem'slavi je. L. 1920 je postal do-
cent, 1. 1923 pa izredni in pozne-Leta 1931. je padlo angleško i je tudi redni profesor na ljub-
ili
"•»eniti
Has vodilo, če bi' mornariško letalo pri Plymou- Ijanski univerzi, kjer je preda- polovici I. 1922.
ložil temelj za novo prestolnico Camberro. Na povratni vožnji iz Bridgetowna je vlak, s katerim se je vozil, skočil s tira. Vagoni so se prevrnili, potnikom se ni zgodilo nič. To potovanje Waleškega princa je trajalo sedem mesecev.
Ko se je odpočil v Londonu, se je napotil v oktobru 1921. v Vzhodno Azijo. Videl je Japonsko ter se vrnil domov šele v
[astf f % same največje'thu na tla — 6 žrtev. 19. marca val umetnostno zgodovino. U
bile zvezane z so padli v morje in utonili itali- dejstvoval se je tudi v lepi knji- na oficielne obiske.
poleti.
Že samo med' janski letalci Maddalena, Cec- ževnosti ter je znana njegova coni in Damonte. 13. junija se knjiga "S poti'' ter zbirka živ-je razbilo prometno letalo na | jenjepisnih slik "Obiski." V progi Saarbrucken-Koln — 4 IJubljani je ustanovil umetnost-iz te črne^™'tvi. 12. sept. se je ponesrečil r.o zgodovinsko društvo ter je 1 L. ®^®tovni vojni. j v Rusiji sloviti francoski leta-j isr.uval. Zbornik za umetnost-"'He '. prineslo težko ne-' l^c Le Brix, dva dni pozneje sta no zgodovino, ki ga je ves čas ' '	'	' zhajanja urejeval. Objavil je
n^OVoin	------
'Akrnn je bilo toliko, '^'11. Q vobče niso niti se bomo le na
%	je treščilo an- se ubila inšpektor ruskega le
11. med
% v C5„ '■	med VI-
"'kosTar""""'''-
'letu
"irtva. W is
Vo(Jiji^.i^^ neki
celo vrsto razprav iz umetnost-
ro.
i#i'| #
1# iif at' poči,i'
iiM'
,# vor
,P

ne-
' Uicagu. Pri tem
, """
. 1921
|%8ki ^ j® ponesre-^fkopiov Z. R. 2
talstva in njegov pribočnik.
L. 1932 sta se smrtno pone-'ne zgodovine. Sodeloval je tu-srečil poljski letalec Zwirko in'di pri ureditvi slovenskega bio-ame- njegov spremljevalec, zmago- grafskega leksikona. V e 1 ike valca v evropskem krožnem po-!zasluge si je pridobil tudi za
letu. 2 nov. se je pri nesreči
Narodno galerijo, katere pred-
Našteli
so 44 mrt-
letih ni bi-^	pa
&li	"^^ši čitatelji
.	^i^enške-
k 1. Shennandoah, N O),- ' ^^.ztrgala ne-pri čemer je
Farmar v Ameriki, lovec v Afriki
Ubitih. ' %inilo
P°8tevamo ne-številne po-
A#' '
razmeroma
Pai
na
^ pa sta leta
'orij P°ti iz Pariza
. -n'" . 1''?:
]\y čili
k go r h	^''^ysonovo,
r ® tremi	je
^ »P'-Gmljevalci
Več jih niso
leto je bilo je 18. febr., ko
S"; Cfk" '"="° P"
L ^a2n„v. ^em mestu ^ .-£!"? « je neka
"lil vi'":
lU"
■ <||
i4
C PL ti,/
fO^'
p letal ^ska preko-Nungeaaer in ip več našli. ^ "doletela ob kon-

glavo.
ena
botnb
a, ki je
UoT k	i pad-
^1(1^ '^Pad^
(M^o	kta-
Pilota
potniškega letala nad Spessar- sednik je bil nekaj časa in je še torn v Nemčiji ubilo 5 oseb. sedaj njen odbornik. I i&H- 1933. se je neko ru-j	Cankar, kot znano, je
sko letalo med poletom iz Mos- nekaj leti zapustil duhov-kve v Leningrad zaplelo v dre-'	poklic in se oženil, obe-
vesne veje. Posadka se je ubi- .j^^^ pa prestopil v pravoslavno la. 28. marca se je ubilo potnikov nemškega letala,
ki je vozilo iz Kolna v London,
pri Dixmuidenu v Belgiji. V aprilu se je razklalo francosko letalo E 9 pri Rochefortu in je bila spet kopica mrtvih. To leto, 12. sept. je bilo tudi črno leto mlade jugoslovenske in slovenske potniške aviacije. Nikoli ne bomo pozabili, kako se je omenjenega dne malo od ljubljanskega letališča razbilo letalo, ki ga je vodil eden najboljših naših pilotov, Rus Nikitin.
Vsi, ki so bili v letalu, pilot, mehanik in 6 potnikov je ostalo ubitih. V naslednjih letih je bilo premnogo letalskih nesreč,
med katerimi se bomo spomnili morda pred vsem strašne katastrofe ogromnega ruskega aeroplana "Maksima Gorkega.'
A sedaj, ko se je spomin na strašno nesrečo naših prizadevanj po osvojitvi ozračja komaj malo ublažil, nas je iznena-da zadela nič manjša nesreča in nas opozorila, da brez najtrših žrtev ni napredka v človeškem življenju.
rf »S: f padlo „a tia
Ik " «a ^"eosko pot-
Mi " la ny,	pot
2 ~ postali žrt-
Ji"«' 5'' padel
Iz stare domovine
Potovanje je angleškemu kralju dolžnost. Kot vladar Brit-skega imperija, mora poznati vsak njegov kot. In Edvard VIII. je to \doslej spoznal že dvakrat ali trikrat. Angleži so na to ponosni, kajti mladi suveren ni le objadral svojega cesarstva, videl je s svojim očmi tudi velik del Evrope, Severne in Južne Amerike.
Velika potovanja Edvarda VIII. — bivšega Waleškega princa — so se začela šele po svetovni vojni, čeprav je tudi poprej videl nekaj sveta, zlasti Francijo, Nemčijo, Egipt, Maroko, Alžir in bojišča svetovne vojne. Naslov prvega svetovnega potnika pa je dobil šele po 1. 1918.
Čim je utihnila vojna vihra, je odšel v Kanado. V Ottav/i je vzidal temeljni kamen za zgradbo parlamenta, potem je šel proti zapadu. V prerijah je obiskal predstavnike indijanske-
Nato ni šel dve leti nikamor Živel je v Kanadi na farmi, katero si je kupil na svojem potovanju sirom Amerike.
Pač pa je 1925 obiskal Vzhodno in Južno Afriko ter se odpeljal od tam v Južno Ameriko. Ali srce ga je vleklo zopet v Kanado in tako je obiskal to deželo zopet 1. 1927 v spremstvu svojega najmlajšega brata Jurija, vojvode Kentskega. Ogledala sta si Toronto, Montreal in Quebec. L. 1928. je šel v Vzhodno Afriko. Na tem potovanju ki je bilo docela zasebnega značaja, je spremljal današnjega angleškega kralja njegov brat vojvoda Gloucesterski. Ladja ju je nesla iz Southamp-tona v Egipt, kjer sta si ogledala slovito Keopsovo piramido. Na vrhu stoji zlata krogla, Waleški princ je udaril z raketom po nji v znak, da se je povzpel na teme faraonske grobnice.
V vzhodni Afriki je Waleški princ ustrelil svojega prvega leva. Streljal je na žival iz daljave 18 metrov. Sprožil je dva-
prestolonaslednik tako prožen korak. Prehodil je peš 35 km skozi džunglo ne da bi po tako dolgi progi kazal znake utrujenosti. Črnec, ki ga je spremljal na tej poti mu je ponujal svoj bicikel toda Kaleški princ ga je odklonil.
Na tem potovanju je dospela za tedanjega prestolonaslednika iz Londona vest, da je njegov oče, kralj Jurij V. nevarno zbolel, zaradi česar je moral princ prekiniti potovanje in se vrniti domov. Prevalil je deset tisoč km v devetih dneh in ko je prišel, so mu sporočih, da se bolniku obrača na bolje.
Kralj Jurij V. je okreval, toda Waleški princ je moral prevzeti težko in odgovorno nalogo državnega svetnika ter je moral v tem svojstvu voditi vladarske posle namesto bolnega očeta. Šele 1. 1930. ko je bil kralj zopet trdno na nogah, je šel kraljevi prvorojenec v Afriko, kjer je končal svoj pred dvema letoma prekinjeni lov. To potovanje je bilo zelo zabavno. Princ je prevzel vlogo Neptuna in je metal potnika z ladje v morje, potniki pa so ga v re-vanžo škropili z vodo. Tudi sicer je to potovanje princa zadovoljilo. Pri svojem povratku v London je imel v ondotnem Afriškem klubu govor, v katerem je dejal: "Nisem strasten lovec niti zbiralec trofej, toda priznati moram, da me je redko kaj tako navdušilo kakor lov na leve, slone in nosoroge v Afriki. To je življenje, polno pustolovščin. Še nikoli se nisem tako približal prirodi in raz-
■JW^VVWWWWVVWiAii>WiftA
KREMZAR & RENKO
Mi popravljamo pralne stroje vseh izdelkov, dalje vse električne predmete in radija. — Parts
krat, toda ne prvi ne drugi strel' and Service at Reasonable print bil smrten. Šele tretja kro-: ces — Radio Tubes of All Makes gla je ubila kralja zverin.
Na tem potovanju so izkazovali afriški domačini visokemu' Radio aud Appliance Co. angleškemu gostu razna poča-;	6518 St. Clair Ave.
ščenja. Imenovali so ga vjwvwwww/VWWLWAVk kega belega poglavarja." Afri-1----
čani so se zelo čudili, da ima' LOUIS PEČENKO
7308 Hecker Ave.
Uuda se	ENdicott 2759
Soba z hrano ali brez za enoj BARVAR, PAPIRAR IN DE-osebo. 15706 Parkgrove Ave. KORATER ---!	Unijsko delo
Vsako soboto godba in ples. dobra pijača in prigrizek: godba Frank Heglerja. Vabljeni prijatelji in znanci.
TED'S CAFE
6009 St. Clair Avenue
POPOLNA ZALOGA
so: trebušnih pasov, elastičnih nogavic In \ pasov ,za kilo. Izvršujemo zdravniške ' recepte točno in zanesljivo. Dostavi-! mo na dom kamorkoli.
MANDEL DRUG
i 15702 Waterloo Rd. Slovenska lekarna
wm
Dr. Izidor Cankar poslanik Buenos-Air esu
^sil
Vseuč. profesor v Lljubljani dr. Izidor Cankar je bil 13. avg. s kraljevskim ukazom imeijovan .	za jugoslovanskega poslanika v
Buenos-Airesu v Argentiniji. 'fitn; ^'^owski in	Izidor Cankar se je rodil
Sopotniki. 3.

22. aprila 1886 v Šidu v Sremu. Sant„"" Janei-ig pokojnim pisateljem Ivanom ^'^"'®"'iCankarjem sta si bila bratran-^ 80	ca. V Ljubljani j^ študiral
k tre8(Ulo^gimnazijo i" -if rlovršil 1.
Pri Ftank Klausu
885 Addison Road,
se bo servirala fina
j
kokošja pečenka
v soboto 12. septembra.
Igrala bo fina gcdba za ples. — j Vabljeni so prijatelji in znanci, j da nas posetijo.
DEKORIRAMO
vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija, napisi itd
A. PLUTH
21101 Recher Ave. KEnmore 3934 R.
meram, v katerih žive pionirji civilizacije."
Po tem potovanju se sedanji angleški kralj ni podal več na dolga romanja. Obiskoval je pač Evropo, in sicer večinoma z letalom. L. 1929 je kupil svoj prvi aeroplan ter angažiral odličnega pilota. Aviacija mu je bila toliko sport, kolikor sredstvo, da vse vidi in povsod pride. Cesto je bil zjutraj še doma na Angleškem, zvečer pa kje v Cannesu ali Biarritzu. London-
ska vlada je bila cesto v skrbeli za kraljevo življenje in zdravje. Ob neki taki priliki mu je predsednik vlade Baldwin odsvetoval vožnjo z letalom. Waleski princ se ni oziral na njegove besede. Vprašal je svojega pilota: "Kaj vi mislite, ali lahko letimo ali ne?" Vreme je bilo oblačno, pilot je odvrnil: "Lahko se dvignemo." "Tedaj je vse v najlepšem redu," je odvrnil princ, sedel v aeroplan in srečno prispel na cilj.
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA
E. 61st St. Gj^rage
Popravljalnica motorjev, ogrod-I ja in fenderjev Barvamo avtomobile HEnd. 9Ž31 1109 E. 61 St. Frank Rich in Frank Petrovič lastnika
KROJAČI
JOHN SUSTER
1148 EAST 66th STBEfT
Krojačnica in čistilnica moškili in ženskih oblek. Se priporočam.
BEER GARDENS
FR. MIHČIC CAFE
7202 ST. CLAIR AVENUE
Night Club
3% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
FELIKS DRENIK 5422 Hamilton Ave.
GOSTILNA
Pri nas dobite vedno dobro 6% pivo in vino ter domačo hrano. Se priporočamo za obilen obisk.
Peter Muhovetz
1231 East 61 Street CONFECTIONERY Dobro pivo in sladoled.
KLEPAR
Frank Kure
1118 East 77 Street
SLOVENSKI KLEPAR Popravljamo strphe, žlebove, furneze in vse kar se tiče našega dela. — Vse po zmernih cenah in dobro delo.
SE PRIPOROČAM Pokličite nas ENdicott 0439
MLEKARNE
LYON DAIRY
1166 E. 60th ST.—HEnderson 5832 Joseph Giavan, lastnik Pri nas dobite vedno čisto in zdrava mleko
EDNA DAIRY
6S02 Edna Ave.—HEndci^on 7963
Anton Znidaršič, lastnik Pijte naše mleko, ker je Cisto m zdravo

predi vožnji v! 'in ip , ^"hiittana.'
ubitih 13.!
Frank Klemenčič
1051 ADDISON RD.
HEnderson 7757 Barvar in dekorator
j Zastonj za naduho ali seneno mrzlico
j Ako vas nadleguje naduha tako silno, i da so davite in ne morete priti k sa-ipi, ako vas Senena mrzlica drži, da ikihate in noslate tako, da imate mo-i kre oči in da vam .vedno z nosa teče, I ne zamudite prilike poslati na Fron-j tier Asthma Co. za brezplačen poskus j njih čudovitega zdravila. Ne glede kje I živite ali če verujete v kakšno zdravilo : pod solncem, pošljite po brezplačen ; poskus. Ako ste trpeli celo življenje in , ste vse poskusili kar ste slišali brez u-speha; čeprav ste popolnoma obupani, ne izgubite zadnjega upa, temveč pošljite danes za brezplačen poiskus. Vas ne bo nič staloj Naslovite;
Frontier Asthma Co. 323-A Frontier Bldg., 462 Niagara St., Buffalo, N. Y.
Vsaki petek FISH FRY, pohane ribe
DOBRO SVEŽE 6% PIVO
ROSE ZUPANČIČ
15232 WATERLOO ROAD
aum»»»n»»>i»>»»«»»wwimmuw
rss" 'eu
■'/ >5
K'.
•	r'
IlC
•	%
'I*
strmo-, letalo';
k < '•at ^ Rokavskil 6.1
W ^'^0 nemško .	angleško i
& >1
AV-
^An ^ESRB-
I ki
lino
PRI BIRKU KOGOJ RIBJA PEČENKA
Dobra godba — Odprto do pol treh zjutraj.
BIRK'S CAFE
6220 ST. CLAIR AVE.
(Poleg St. Clair kopališča)
MORDA NIKOLI VEČ ZA TE CENE!
Zavarovalnina vseh vrst. — Se priporočamo.
HAFFNER'S INSURANCE AGENCY
6106 ST. CLAIR AVE.
CVETLIČARNE
Imamo cvetlice za vse namene. Dopeljemo brezplačno kamorkoli v mestu.
Frank Jelerčič
15302 Waterloo Road KEnmore 0195
PAPIRAR
John Peterko
Paperhanger and Painter
Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68tli Street Endicott 0653
RAZNO
Ignac Slqpnik, sf.
CVBTLICAR
6102 ST. CLAIR AVE, HEnderson 1126
PO NAJNf^I^ CENAH
in z najboljšimi pogoji Frigi-duire, Maytag Washers, White šivalni stroji, Electrolux ledenice, radija in pohištvo Vzamemo tudi hranilne knjižice International, Sav. and Loan Co. Custodian in North Amecican Trust Co. po najvišjih cenah.
JERRY BOHINC
6614 Blisfi Ave.
Endicotl 4613	KEnmore 1283
14,115 nnrloy Ave., iid K. 110, m Z	n soli in kopalnica zu
VHuko; ciiii soba iiti 3. nadstropju;
/.n X avto; lot 47x140. To-K'ljl ; Uan6na flnanca...
$4000
13704 8 DItse Ave., stonovanjt; x.i 2 dni^lnl <k1 Kast 140 St., fi mob. kopalnica v vsakem Htnnovanju; loi 18x8 0; davki |il2i>.l)0 na loto-----------
446 E. IM St.. h\\/M Walorloo Ud. /,:i C drn&hli. 4 -"bo In koimlnlea v vsakem .stiinoviinjn; poKeslvo v do-lu'«'in prostoru. Bančna tinancii.	......./iM/
1*91 East 04 St.. (levernc od Si t'hilr Ave. t.rsrnii poklupje h •» Stiinovanjl. 1 "toHots" In 2 kopni, nlcl. Piihri duhodkl. Pogoji: liiini^Mii riniinca. Hh-
THE CITY ^ SUBURBAN CO.
VOGAL E. 9th in HURON	PRospect 76G()

11
NAZNANIXvO
Cenjenim prijateljem in znancem naznanjamo, da smo preselili gostilniške prostore iz 6129 St. Clair Ave. na
6033 ST. CLAIR AVE. vogal E. 61 St.
V soboto bomo imeli otvoritev. Imeli bomo Jobro kokošjo večerjo ter dobro 6% pivo, vino kakor tudi izvr.stno godbo. Obiščete nas. Se priporočamo za obilen obisk.
JERRY MOHAR CAFE
6033 ST. CLAIR AVE. vogal E. 61 St.
SVETE'S FLOWER SHOPPE
MISS FRANCES SVETE, lastnica
6120 ST. CLAIR AVENUE IIEnderso'n 4814 "
Cvetlice za vse prilike.
Cene zmerne — točna postrežba.
GASOLIN
MIKE POKLAR
E. 43 St. in C^ir Ave. ENdicott 9181
jPennzoil Gas Station
Izvršujemo tudi prvovrstna po-I pravila na avtomobilih.
BESTAVM^^
PAULICH'S I^PSTAURANT ^
5238 ST. CLAIR AVE.
Vsakovrstna domača ledUa In najboljše pivo
SLIKARJI
BUKOVNIK STUDIO
762 EAST 18§th STREET
v lastnem modernem fotografskem ateljeju.
Julija in avgusta odprto ob nedeljah samo po naročilu Pokličite KEnmore 1166
BTRAN 4,
ENAKGPRAVN^JST
,11. sep'
Carica Katarina
Zgodovinski roman
—	Doz, tu so moje listine, tu pa je lastnoročno pismo moje carice za vas!
Grof Gregor Orlov je potegnil iz žepa pismo in ga izročil staremu dožu z listinami vred ter se globoko priklonil.
Dož vzame papirje ter jih položi poleg sebe na mizo in jih niti ne pogleda.
—	Grof Orlov, vem, o kom govorite! — reče starec po kratkem molku, in si pogladi svojo dolgo belo brado. Gre za mlado grofico Klariso Pineberg, ki se je pred kratkim naselila v palači Trientino.
—	Kaj,--vi veste,--
vam je znano njeno ime, čeprav ga še nisem niti spregovoril? — vzklikne grof Orlov, ki se je strašno začudil.
—	Vse mi je znano, — odvrne dož. Povpraševal sem o grofici Pineberg, ker me je zanimalo, kdo je prav za prav ta dama.
—	Ta-le tukaj, — dož se obrne in pokaže z roko svojega m rt vega sina, — ta-le jo je ljubil in je sklenil, da jo bo vzel za ženo. — Kdo ve, če bi se ne bil tudi proti moji volji poročil, če mu ne bi bila tega preprečila smrt!
—	To je bil prvi vzrok da sem se zanimal za grofico. Razen tega pa je bila tudi moja dolžnost, da sem to storil, da bi ohranil varnost in mir v naši državi.
—	Dož Benetk, ali bi bili tako prijazni in bi mi povedali, kaj ste zvedeli? — vpraša grof Orlov.
—	Povedal vam bom! — odvrne dož.
—	Res je, grofica Klarisa Pineberg je v zvezi s Poljaki. Pomagajo ji Francozi, celo iz Nemčije dobiva znatne vsote. Res je tudi, da zahajajo v njeno palačo ljudje, ki niso prav nič prijateljski razpoloženi napram vaši carici. Res je naposled tudi to, da si dopisuje z mogočnimi in odličnimi ljudmi po vsej Evropi in da se podpisuje: Klarisa, ruska princesa.
Grof Orlov se je zelo čudil.
—	Nočem raziskovati, — nadaljuje dož odločno, — Če se grofica po pravici tako naziva. Priznavam pa, da je grofica Klarisa Pineberg zares nevarna tekmovalka carice Katarine. Ve lika carica se je morala za svojega vladanja že večkrat boriti proti podobnim nevarnostim, toda —
Dož je umolknil. Nekaj časa je premišljeval, če bi govoril dalje ali ne. Orlov ga je gledal.
—	Toda, nadaljuje dož odločno — kar se tiče njenega obnašanja v Benetkah, ni bilo nikdar vzroka niti najmanjši pritožbi. Grofica ima sijajno, kneževsko palačo, točno plačuje svojim upnikom, o kakih dolgovih pa ni niti govora.
—	Grofica Pineberg je celo tajna dobrotnica. Ljudje zunaj na obali jo imenujejo svojfega angelja, angelja Benetk. Grofica prihaja k njim in jim daje darila, ublažila je že marsikatero solzo bede. Da pa sem kljub njeni lepoti in dobroti prepovedal svojemu sinu, da jo vzame za ženo, sem storil to radi tega, ker sem hotel ohraniti Benetke brez težkih in naprijetnih za-pletljajev. Nisem hotel, da bi na-
stal z Rusijo kak spor.
—	Dož Benetk, recite mi, kaj lahko pričakujem od vas, če se bo potrdilo vse, kar smo o pustolovki slišali in če bi jaz sklenil čuvati interese moje carice Katarine II.? Cesa mi je pričakovati od vas, če bi hotel to nevarno tekmovalko storiti neškodljivo? — Dož Benetk, povejte mi, česa naj pričakujem v tem slučaju od vas ?
—	Ničesar! — odvrne dož s krepkim glasom, — ničesar, grof Orlov, če boste uporabiU silo, — mnogo tega pa, če storite samo enemu Benečanu kaj zalega!
Grof Orlov je skoraj zazijal. Ni bil pripravljen na takšen odpor. Videl je, da ima ta starec železno voljo in da ne bo nobena stvar omajala njegovega sklepa.
_Vi mi torej ne dovolite, da
bi to tekmovalko dal ponoči prenesti iz njene palače na našo vojno ladjo?
—	Če to storite, — odvrne dož in preteče dvigne svojo roko, — tedaj vas bo beneška mornarica dohitela in vam vzela plen, za to vam jamčim!
—	Grofica Pineberg je morda sovražnica carice Katarine, morda nima pravice, da se nazi va za rusko princeso, — morda je tudi sleparka, — to je vseeno! Na tleh beneške republike se ne sme zgoditi zločin. Tu jo bo ščitila naša država, knez Orlov, tukaj jo mora republika braniti! Zapomnite si to!
—	Počakajte, dož Benetk, — vzklikne orjaški grof, — nikar si ne mislite, da morete tako govoriti, ker sem priplul samo s petimi ladjami in ker se vaša celokupna mornarica nahaja v luki! — Nikar ne pozabite, da je Rusija mogočna, da je velikan napram malim Benetkam in in če nas prisilite, da uporabimo orožje —
—	Ne bojimo se, — odvrne beneški dož. Vi imate prav! Republika Benetke so pritlikavec napram velikanu Rusiji, toda spomnite se na ono svetopisemsko zgodbo, ki pripoveduje, kako je nekoč David premagal velikana Golijata!
—	Dož Benetk, oprostite mi,
—	se je sedaj pomiril grof Orlov, ko je uvidel, da na ta način ne bo prišel k cilju, — pozabite da sem šel v svojem razburjenju predaleč.
—	Rusija in Benetke živita v slogi, ki je ne sme skaliti ta sleparka.
—	Dož Benetk; na svojih ladjah imam mnogo darov od svoje carice — dovolili mi pač boste, da jih bom jutri položil k vašim nogam!
—	Knez Orlov, nikar se ne trudite, — odvrne dož ponosno,
—	kar odnesite svoje darove zopet domov. Njenemu Veličanstvu carici Katarini ruski se prisrčno zahvaljujem, ker je mi-
slila name, toda jaz sem starec — mene igračke ne morejo več razveseliti. Tam na odru leži tisti, ki sem ga ljubil iz svega srca. Sedaj mi ga bodo položili v hladni grob!
—	Obljubljam vam pa, da bo najin pogovor ostal tajen? Celo zadevo smatram kot državno taj nost in nimam pravice, da bi o njej spregovoril, dokler mi vi tega ne boste dovolili.
—	Kako boste napraviU z grofico, ne vem. To mi je tudi popolnoma vseeno. Ne bom se za to zmenil, ako ne razžahte repu-jlike in če se ta prizor ne bo o-digral na tleh naše države!
—	Če pa bi se ta prizor odigral na morju? — vpraša grof Orlov tiho in hitro, na velikem, sinjem morju, ki objema beneško obalo, — kaj tedaj?
—	Morje je svobodno! — reče stari dož. — Dve uri od Benetk morje ni več naše, — tam lahko delate, karkoli se vam zljubi.
-	Hvala vam za odgovor, dož! —
-	Knez Orlov, drugega odgovora vam ne bi bil mogel dati!
—	Dož Benetk, tedaj mi dovolite, da odidem. Hvala vam, da ste mi ob mrtvaškem odru svojega sina odgovorili na moja vprašanja.
Dož ponudi Orlovu roko. Orlov se prikloni in odide. Njegov adjutant Arnold Kristenek, ki je med pogovorom ostal v sosedni sobi, zapusti s svojim admiralom doževo palačo.
Stari Armidore se vrne k svojemu mrtvemu sinu in ko je bil zopet sam, prime hladne roke svojega sina.
—	Oh, da bi mogel slišati, kaj sem se ravnokar pogovarjali — Ta žena, ki si jo ljubil, ki si ji poklonil svoje srce, ki si jo hotel storiti za. svojo ženo, ta žena se nahaja v strašni nevarnosti, — nad njo visi ruski orel in jo hoče zgrabiti s svojimi kremplji, — jaz pa, nesrečni Francesco, — ne morem niti zaščititi žene, ki si jo ljubil! Poglavar
republike ne sme poslušati svojega srca, temveč mora storiti to, kar mu predpisujeta zakon in dolžnost.
Dož poklekne na rob postelje, kjer mu je ležal mrtvi sin in ostane tako celo noč.
Zjutraj so ga našli Benečani še vedno ob postelji svojega mrtvega sina. Imel je zajokane oči in strmel je v svojega Fran-cesca, ki mu je bil vse na svetu.
To noč so bile zavese na oknih palače Trientino spuščene.
Tudi v palači so bdeli. Toda za spuščenimi zavesami so šepetali in neštevilno malih bogov ljubezni je plavalo okrog palače, v kateri je ležala princesa v naročju lepega gondolierja in mu poklonila vse, kar more dati žena ljubljenemu moškemu. Poklo nila mu je to tako čisto, nepo-pačeno in odkritosrčno, kakor ne bo mogla pozneje nikogar več tako osrečiti.
106. POGLAVJE
Prodajalka cvetlic
Štirinajst dni je minilo po teh dogodkih.
Nad Benetkami je sijalo soln-ce, nebo pa je bilo modro in jasno.
Zmračilo se je in v prekrasnih palačah so zasvetile nešte-vilne svetiljke ki so metale svojo svetlobo na ulice, po katerih je vrvela pisana in fantastično oblečena množica.
Napočil je pustni čas — pust v Benetkah!
Mi se niti ne zavedamo, kaj vse pomenijo te besede! Mi si ne moremo niti predstaviti, kako se Benečani zabavajo za pust.
Tudi pri nas imamo zabave, svečanosti in pustne šale, toda kaj je vse to napram objestni svobodi italijanskega pusta v Rimu, Napolju, posebno pa v Benetkah!
Že mnogo let ni bilo za pustni čas v Benetkah tako divno, kakor baš se^j.
Solnčni dnevi, prekrasne, bla-
ge noči, zvezdnato nebo, mirno, temno, kakor smaragd zeleno morje, obenem pa še topli, blagodejni vetrič, vse to je dovoljevalo bivanje v prirodi brez-površnikov, — res, Benečani so bili hvaležni, ker jim je nebo poklonilo za pust tako lepo vreme.
Vse muke in nezgode so bile pozabljene. Kdor je trpel prej pomanjkanje, je užival sedaj v vsakem oziru, ker sta kraljevali po celem mestu dobrodelnost in gostoljubnost.
Hišna vrata so bila povsod odprta, povsod so radi gosta gostoljubno pogostili.
Da, potem so bila tudi društva katerih svrha je bila, prirediti vsaki družini prijeten in vesel pust. Ta društva so posojevala Benečanom denar brezobrestno. Kdor si pa ni sposodil denarja za veseli predpust in iskal tuje gostoljubnosti, si je že prej vse pripravil.
Zastavljalnice so bile nekaj tednov pred pustom nabito polne. Zaslužile so mastne dobičke. Benečani nosijo svoje najpotrebnejše stvari v zastavljalnico, pa naj bi bila to celo postelja, v kateri spijo, samo da si priskrbijo dovolj denarja za predpust.
Princ karneval je tu! Vsi ljudje so pozabili na svoje skrbi in težave, človek ni bil več le stroj, ki opravlja svoje delo, človek se je počutil svobodnega! Če tudi ve, da to stanje ne bo dolgo trajalo, da so to le kratke sanje, da bo ta sreča kmalu izginila — vendar živi štirinajst dni srečno in zadovoljno. Danes bo srečen, — kdo ve, če bo še jutri, — kdo ve, kaj mu prinaša meglena bodočnost !
svečanost, na katero je povabila vse odlične predstavnike Benetk.
Zdelo se je, da se dominoma nikamur ne mudi, ker sta hodila počasi. Zdajci spregovori e-den izmed obeh dominov;
—	Slišite, Kristenek, upam, da se nam bo nocoj posrečil naš načrt.
—	Da, Visokost!
—	Ne imenujte me tako, moj dragi Kristenek. Govorite z menoj, kakor se navadno pogovarjajo maske. Nihče ne sme niti slutiti, kdo sem. Pojdi va v ono-le kavarno, naročiva si sladoleda in jaz vam bom razložil svoj načrt.
Oba sta vstopila v neko kavarno, ki je daleč na okrog slovela radi svojih izvrstnih jedi in pijač.
Po kavarni so vrvele maske,

'I
pisana množica je šumeb. ^ gantni kavarni; je vrvelo ; nje, ki je nalikovalo ve mravljišču.
Grof Orlov in njegov tant Kristenek sedeta v malo marmornato Miizico pogledala nista ostalih ® so se nahajale v njuni b sta se ozirala po mnogi deklicah, ki so sedele v ni.	_ j
Orlov, je nevoljno neko mlado prodajalko ^ ki mu je ponudila čeprav je bila res dra
Človek si ne Ijati ničesar dražestnej je bila ta mlada temnimi lasmi in lep ^ j stasom, svežih lic iii nih oči, ki so se sveti®
diamanta.	, ..«i
(Dalje priiiodnji)
OSWALDOVE CENE!
Male sveže šunke----25c
Narezana salama----2&c
Govedina za pečenje — 16c
Leg of Lamb________25c
Toilet Tissue —-------5c
Milo za pranje, 10 bars 39c
Koksar fižol, 5 lbs.---35c
Maxwell House kava,
2 lbs._____________51c
Campbell Pork & Beans,
velika kanta_______10c
Sladkor, 10 lbs.------55c
Se priporočam.
LOUIS OSWALD
17205 GROVE WOOD AVE. KEnmore 1971
Želi delo
Ženska želi dobiti ^ pravljanje hišnih
ti gospodinjstvo pn ® ^
matere. Naslov se P
du "Enakopravnosti. ^
Išče se -
Mlado dekle za delo; mora živeti v o 185 St.
185 St
Poizve se n®'
Hiša za eno kopalnica na East na $2200. Malo plac> Poizve se pri	'
79 St. HEn. 9896.
Okrog devete ure zvečer sta počasi korakala po Markovem trgu dva moška, preoblečena v rdeči domino.
Bližala sta se palači Trientino, ki je plavala v morju luči. Danes je lepa grofica Klarisa Pineberg zopet priredila svojo znamenito
OštelrtMiur
ANGIE'S CAFE 6702 St. Clair Ave.
Vabimo prijatelje in znance na
KOKOŠJO VECERIO v soboto dne 12. septembra.
Postregli bomo tudi z dobrim pivom, vinom in drugimi dobrotami. Godba bo prvovrstna, priporočamo za obilen obisk Angela in Josephine
Ko rabite dvorano za svatbo^ koncerte, zabave aH seje , se o-glasite pri nas.
Knausova dvorana
6131 ST. Cl^IR AVE. se lahko najame za sledeče cene:
Za poroke $25.00 Za koncerte $20.00
Za plese $15.00 Za Showers $10.00 Za seje, 1 do 3 dolarje Posebne cene za organizacije. Za nadaljne informacije se obrnite na
P. PETRETICH
1049 EAST 67th STREET




i

Od 1895
FINANČNI roSTREŽBI CLEVELANDSKIM
Družbam in Družinam
t*
Cgne za telefonske klice v Ohiji so znižane ako je cena klica podnevi od postaje do postaje nad $1.00.
Cene na klicih v druge države so znižane ako je cena klica podnevi od postaje do postaje nad $1.10.
Oboje, od osebe do osebe in od postaje do postaje, cene, podnevi, ponoči in ob nedeljah so vključene pi'i teh znižanjih.
Tudi, ako govorite nad 6 minut na od osebe do osebe klicu, so nadaljnje minute računane na manjšo ceno od postaje do postaje klicov.
To je zopet eno znižanje na telefonskih klicih v daljše kraje, ki so prihranile ohijskim ljudem veliko denarja v desetletju.
The Ohio Bell Telephone Co.
v RESNICI FIN RA
e n ovo**' počen' tako
kakovo'
The RCA y'Ji
MoJ''
m
'm

4
i
Pristni li('A radio-• •oitrcmljon z šestimi kovina.slinii lul)i, ki vnni dajo riajHnojše mOf'
1iiič glasnik. llazsvclljcMi dial. Ameriško . jiii .i
ofi'lasovanjc. Krasen orehov kal)iiiel. V I'OP za, najfinejši dom. Oglejte si ga-••slišite " katerikoli naših prodajalen.
A. GRDINA & SONS ^
6019 ST. CLAIR AVE. 15301 WAT%
RCA VICTOR RADIOS . . . STYLE LEADER^