ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta E 1 .1 \ 1. Naziv težišča v okviru CRP: l/V,'; ' t , -; I Trajnostno kmetijstvo, gozdarstvo in vama hr iria i" ' i Preielo: "" 9 i ^U D. J v 2. Šifra projekta: G'M 'löci^ 1 ____________________i V4-0330 3. Naslov projelcta: Harmonizacija sledljivosti govedi z uredbo EU in povezava z evidentiranimi veterinarskimi podatkovnimi bazami 3. Naslov projekta 3.1 ■ Naslov projekta v slovenskem jeziku: Harmonizacija sledljivosti govedi z uredbo EU in povezava z evidentiranimi veterinarskimi podatkovnimi bazami 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: Cattle traceability harmonization with EU directive and connection with evidentiary veterinary data bases 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: Sledljivost govedi, podatkovna baza, veterina, vama hrana 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: Cattle traceability, data basis, veterinary, safe food Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 1 od 14 5. ^aziv nosilne raziskovalne organizacije: Emona - Razvojni center za prehrano d.o.o. 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0): Kmetijski Inštitut Slovenije 6. Sofinancer/sofinancerji: MKGP 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 12209 Mihael Gajster Datum: september 2008 Podpis vodje i Djekta Podpis in žig izvajalca ff.iÖNA RAZl'OJNl il.ü.o 2 LJUBLJANA Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 2 od 14 IL Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? K a) v celoti b) delno c) ne Če b) in c)Je potrebna utemeljitev. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? J a) da XI b) ne Če so se, je potrebna utemeljitev: Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 3 od 14 2, Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa deia': ^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovabo poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovabo hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 4 od 14 UVOD Z nastankom prvih blagovnih znamk za meso, se je v Sloveniji že leta 1995 pokazala potreba po razvoju sistema sledljivosti govedi in govejega mesa. S pojavom bolezni norih krav (BSE) leta 1997 pa je bila sledljivost v Evropi uzakonjena z Uredbo EU št. 820/70 in kasnejšo Uredbo EU št. 1760/2000. V Sloveniji smo na osnovi projektne naloge razvili svoj sistem sledljivosti in pri MKGP ustanovili Službo za identifikacijo in registracijo govedi (SIR). Vzpostavljene so bile povezave s klavnicami in izdelan protokol za preveijanje porekla govejega mesa s strani potrošnikov. Uveden je bil potni list za govedo, ki je še vedno v uporabi, ni pa več obvezen v prometu z živalmi znotraj države članice če ima le ta vzpostavljen elektronski register živali v skladu s 14. in 18. členom Direktive EU št 64/432/ES inje to potijeno s strani evropske komisije. Po tej dikciji potni list ostaja samo še v primeru premikov živali med članicami EU. Najbolj zgovorna definicija sledljivosti je zapisana v splošni uredbi (ES) št. 178/2002, ki pravi, da je to zmožnost zaznati in slediti živilo, krmo, živali za proizvodnjo hrane in druge surovine skozi vse faze proizvodnje, predelave in distribucije. Potrebo po sledenju živil živalskega porekla so najprej izrazili porabniki in pobude so nato sprejele vladne ustanove. Porabniki pripisujejo sledljivosti živil vedno večji pomen in njeno izvajanje, ki je regulirano, veča njihovo zaupanje v kakovost, varnost, higieno in izvornost živil, kar je povezano z nizom tveganj za zdravje človeka. Najpogostejši vzroki bolezni so patogeni organizmi ali njihovi produkti, vneseni z živili živalskega in rastlinskega izvora, virusi ter ostali povzročitevlji (npr. povzročitelji BSE) in tveganja, ki jih danes povezujemo z uživanjem gensko spremenjenih živil. Poleg teh tveganj vedno bolj grozi nevarnost prekomerne in nesmotrne rabe zdravil za zdravljenje živali, kar ima lahko za posledico nastanek rezistence mikroorganizmov na zdravila, ki se uporabljajo v humani medicini ali pa direktnega vpliva na zdravje človeka. Nevarnost je lahko še toliko večja, če pri uporabi zdravil ni upoštevana karenčna doba, s čimer ti ostanki zaidejo v prehranjevalno verigo. Sledljivost in vama hrana predstavljata danes izziv za stroko, ki se ukvaija z oskrbo z živili in je tudi pomemben del Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike v obdobju 2005-2010 (UL RS, št. 39/2005) Tako je sledljivost od točke do točke osnovni temelj zagotavljanja vame hrane, ni pa zadosten. Pri tem morajo za komunikacijo biti zagotovljene jasne definicije in razlage tako, da partneiji lahko izmenjujejo podatke na učinkovit način. Uporaba enotnega jezika in enotnih označevalcev je pri tem ključnega pomena. Prihodnost na področju sledljivosti in zagotavljanja vame hrane zahteva nove napore in premike tako v miselnosti kot v delovanju. Med temi je gotovo harmonizacija in standardizacija postopkov, pristopov in rešitev. Tak pristop narekuje naslednje izboljšave in spremembe: - nadaljnji razvoj interaktivnih vozlišč za podporo sistemom sledljivosti, - pridobivanje novih znanj, razvoj podpornih tehnologij, - razvoj programov za simulacije in modeliranje sistemov, - razvoj novih konceptov podatkovnih prenosnikov in - razvoj dobre prakse in navodil za implementacijo dosežkov. CILJI PROJEKTA 1. Koncept ureditve blagovnega prometa z govedi, prašiči in drobnico. Blagovni promet z živalmi poteka v Sloveniji nedokumentirano. Goveda spremlja živinski potni list, prašiče in drobnico pa ŠRŽ. Ta dokumenta pokrivata oziroma zagotavljata samo sledljivost, ne pa tudi kupoprodajni odnos. Pri oddaji živali v klavnico, prejme dobavitelj obračun (odkupni blok) naknadno, običajno šele nekaj dni po zakolu. V tem času nima nikakršnega dokazila, daje živali odtujil niti komu jih je odtujil. V tem vmesnem obdobju niti ni pokrita odgovornost za ravnanje z živalmi (kdo nosi odgovornost za eventuelni pogin) na transportu in predklavnem postopku. 2. Postavitev modelnega sistema za primer ukinitve živinskih potnih listov EU uredba 1760/2000 dovoljuje ukinitev živinskih potnih listov v državah, ki imajo vzpostavljen sistem identifikacije in registracije živali. Tako je promet z živalmi znotraj posamezne države članice EU dovoljen brez potnih listov. Uporabljati se jih mora le za promet z med državami znotraj skupnosti. Trenutno Slovenija še ohranja sistem živinskih potnih listov. V projektu smo razvili sistem za primer, ko bo prišlo do odločitve za njihovo ukinitev. 3. Sledljivost za varnost živil Uredba 178/2002 je temeljni del zakonodaje na enotnem trgu EU, ki na področju varnosti živil daje podlago za zagotavljanje varovanja zdravja ljudi in interesov potrošnikov v zvezi z živili. Uvaja skupna načela in pristojnosti, načine zagotavljanja znanstvenih podlag, učinkovite organizacijske strukture in postopkov pri odločanju pri zadevah v zvezi z varnostjo živil in krme. Uredba 178/2002 se uporablja za vse faze pridelave, predelave in distribucije živil in krme. 18. člen te uredbe določa sledljivost za vsa živila, krmo, živali za pridobivanje hrane in vse druge snovi, namenjene uporabi ali za katere se pričakuje, da se bodo uporabile v živilih ali krmi, se zagotovi sledljivost v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije. Z vidika uporabnika je sledljivost kvalitativno in kvantitativno spremljanje produkta v proizvodni verigi po enem ali več kriterijih. Sledljivost zagotavlja transparentnost, ki je potrebna za učinkovito merilo kontrole. Z vidika uporabnika je sledljivost kvalitativno in kvantitativno spremljanje produkta v proizvodni verigi po enem ali več kriterijih. Zato sledljivost zahteva povezavo med fizičnim tokom dobrin in tokom podatkov, ki se na njih nanašajo. To zahteva upravljanje zaporednih povezav preko celotne verige. V Slovenski živinoreji in mesnopredelovalni mdustriji govejega, prašičjega mesa ter mesa drobnice imamo vzpostavljen sistem sledljivosti, ki zajema obeleževanje živali, identifikacijo na klavni Imiji in obeleževanje klavnih trupov oziroma mesa. Imamo tudi sledljivost v mešalniški industriji. Obstoječi sistem: - omogoča sledljivost po poreklu živil in njihovih sestavin, - omogoča sledljivost procesiranja v predelavi, - omogoča odpoklic produkta in - omogoča izsledljivost nazaj po predelovahii verigi. Ne zagotavlja pa sledljivosti po metodi procesiranja do klavnopredelovalnega obrata. Enako velja tudi za primarno mlečno proizvodnjo. Procesno sledljivost v primarni proizvodnji je neprimerno težje zagotoviti zaradi široke distriburranosti prireje, različnih okoljskih in etoloških pogojev, ter razpršenosti veterinarske službe. Veterinarji sicer evidentirajo posege v hlevske knjige na gospodarstvih, tudi v ambulantne dnevnike na veterinarskih postajah, kar pa ne zagotavlja procesne sledljivosti. Zato smo v projektu razvili informacijsko podporo k zagotovitvi ažurnega pretoka podatkov med različnimi podatkovnimi zbirkami in postavili rešitve za sistem hitrega obveščanja ter preverjanja potencialnih incidentnih situacij. S tem je podana možnost izločitve potencialno škodljive surovine, preden ta vstopi v proces predelave in kontaminira večje sarže končnih proizvodov, katere bi bilo potrebno kasneje odpoklicati. Poleg varovanja hrane so v tem primeru pomembni tudi stroškovni vidik, poslovni ugled proizvajalca in ugled pridelovalca. V sheme kakovosti je v Sloveniji vključenih vse več izvirnih izdelkov, katerih proizvodnja je certificirana s strani pooblaščenega certifikacijskega organa. Certifikacija poteka na osnovi proizvodne specifikacije. Certifikacijski organ nima in tudi ne more imeti pregleda nad dogajanji, ki zadevajo zdravstveno stanje in zdravljenja živali v času reje za posamezno blagovno znamko. So tudi primeri blagovnih znamk, ki ne dovoljujejo uporabe nekaterih medikamentov oziroma takšno meso ne izpohijuje pogojev za pridobitev znaka iz kakovostne sheme. Za obvladovanje zdravstveno - veterinarskega področja skozi vidik vame hrane smo v projektu razvili orodja za zajemanje podatkov in prenos do centralne podatkovne zbirke v obdelavo. Sistem omogoča takojšnjo individualno detekcijo karenc pri govedu in tako onemogoča nepravihiosti na področju sledljivosti govejega mesa, pa tudi mleka. Alarmne mehanizme je možno prenesti direktno v direktorat za varno hrano pri MKGP, seveda ob predpostavki, da je vzpostavljen sistem monitoringa zdravstvenega stanja živali na gospodarstvih. 4. Pomen zbranih podatkov za druge namene Predlagani sistem je zasnovan tako, da se z njegovo uporabo poveča učinkovitost rabe in dostopnosti do podatkov drugih podatkovnih zbirk. Takšen pristop je pomemben pri pravilnosti strokovnih odločitev veterinaij a praktika. Ob zmanj šanem obsegu administrativnega dela bo bolj učinkovit predvsem zaradi večje avtonomnosti pri pregledu podatkov in možnosti vpogleda v celovito zdravstveno sliko obravnavane živali Izboljšanje gospodarnosti reje je zlasti pričakovano pri večjih rejcih, katerih dohodek je v precejšnji meri odvisen tudi od izdatkov za zdravljenje živali in uspešnosti zdravljenj. Možnost sprotnega vpogleda v podatke o zdravljenjih jim bo omogočala lažje spremljanje trenutnega in preteklega zdravstvenega stanja živali v čredi. Poleg ostalih podatkov jim bo zdravstvena kartoteka v elektronski obliki olajšala odločitve pri izločitvah živali ob rednem letnem remontu. Uporaba podatkov v selekcijske namene je možnost, ki jo nekatere evropske države že uporabljajo v namene kvalitativnega izboljšanja plemenskih vrednosti bikov. Znano je, da na dolgoživost in s tem posledično tudi gospodarnostjo reje plemenskih živali vpliva tudi nagnjenost k obolevanju za posameznimi boleznimi. Iz centralne podatkovne zbirke bo moč črpati podatke tudi za potrebe inšpekcijske službe , ki bodo lažje načrtovale nadzor nad pravilno porabo antibiotikov in drugih substanc ter spoštovanje karane. IZVAJANJE PROJEKTA 1. Koncept ureditve blagovnega prometa in opustitve živinskega potnega lista. Ureditev blagovnega prometa z živalmi in ukinitev živinskih potnih listov sta procesa, katera bi uredili hkrati z uvedbo tako imenovanega oddajnega lista. Oddajni list bi bil tudi v elektronski obliki. Za tisk in distribucijo bi skrbela služba za identifikacijo in registracijo ( SIR) pri MKGP. Oddajni list predstavlja knjiga z numeriranimi listi (v nadaljevanu). Ob vsaki menjavi lastnika bi prvi lastnik izpolnil 4 samokopirne liste od katerih po eden izvod prejmejo: - novi lastnik, - služba za identifikacijo in registracijo SIR, - posrednik in - dosedanji lastnik oz. rejec. Na tiskovino rejec napiše vse bistvene podatke gospodarstva oz. lastnikov, podatke o kraju in času nakladanja živali, številu in vrstah živali, vključno z ušesno številko pri govedih oz. številko KMG-MID pri prašičih in drobnici (skladno s Pravihiikom o obeleževanu posameznih vrst živali). Za enostavnejše odčitavanje ušesnih številk bi uvedli samolepilne etikete s številko ušesne znamke tudi v obliki črtne kode, katere bi ob oddaji živali v Mavnico (tudi v primeru pogina) nalepili na formular, v klavnici pa bi jih odčitali s čitalcem črtne kode. V primeru prodaje živali drugemu rejcu, bi etikete prvi lastnik predal novemu lastniku tako kot se sedaj počne z živinskimi potnimi listi, številke pa bi izpisal na oddajni list. Dokument izpolnite s kemičnim svinčnikom ODDAJNI LIST OD 0000000 Izvod za novega lastnika REJEC I ODGOVORNA OSEBA: KMG MID: Ime in Priimek / Naziv Poštna štev. Kraj Ulica Hišna številka LASTNIK: Kadar je rejec hkrati tudi lastnik živali, se to polje ne izpolnjuje! ime in Priimek / Naziv Poštna štev. Kraj Ulica Hišna številka Razlog prevoza: klavnica / Reg. Štev. vozila_ Vrsta in kategorija živali Kom. KUPEC (npr.: Klavnica, novi lastnik): Ime in Priimek / Naziv Poštna štev. Kraj POSREDNIK (odkupovalec) Ime in Priimek / Naziv Poštna štev. Kraj Kraj nakladanja: Začetek transporta: Zadnje krmljenje / napajanje: Kraj razkladanja: Dan Ura Dan Ura Ušesne številke: Rejec, oziroma odgovorna oseba z lastnoročnim podpisom potrjuje resničnost podatkov, ki ustrezajo zahtevam navedenim na hrbtni strani tega dokumenta. Datum in podpis Rejec / Odgovorna oseba Datum in podpis Prevoznik Datum in podpis Prevzemnik Dokument izpolnite s Itemičnim svinčnilK ='89 VSB_VSSBJD_SEQ * ?89 VSB_SIF_BOLEZNI SK A VSBJME_BOL_SLO O A VSB_KIME_BOL_SLO O A VSBJME_BOL_LAT O A VSB.VRST/^ZIVAL * A >K da KDAJ ^SB_SPB_FKJ « SB PK Slika 3: Podatkovni model šifranta bolezni Skupine bolezni (VET. ŠIFRANT SKUPINA BOLEZNI) Razdelitev skupin je narejena po organskem sistemu in obsega 13 skupin. 1 ožilje OZI 2 prebavni sistem PRE 3 jetra in pankreas MET 4 čutila CUT 5 imunski sistem IMU 6 koža in kožne tvorbe KOZ 7 mišice in skelet MIS 8 živčni sistem ZIV 9 reproduktivni sistem REP 10 dihalni sistem DIH 11 sečilni sistem SEC 12 Večsistemska obolenja VEC 13 kri in krvotvorni organi KRI Znotraj vsake skupine imamo delitev glede na etiologijo bolezni v podskupine. Seznam bolezni (VET ŠIFRANT BOLEZNI) Seznam bolezni trenutno obsega 837 bolezni, ki so razdeljene v skupine in podskupine. Poleg razdelitve je delno izdelana tudi latinska nomenklatura. Ker se vsaka bolezen ne pojavlja enako pri vseh živalskih vrstah, je v pripravi razdelava bolezni po živalskih vrstah. Trenutno so pripravljene bolezni za govedo. IZGRADNJA PODATKOVNE ZBIRKE NA PODLAGI MODELA Na podlagi izdelanega podatkovnega modela, ki smo ga zgradili z Oracle lOg Designer-jem, smo zgradili podatkovno zbirko. Ta trenutno obsega 19 tabel s pripadajočimi »journal« tabelami v katere se arhivirajo zapisi, nad katerimi se vršijo bazne operacije (insert, update, delete). V nadaljevanju navajamo kratke opise pomembnejših tabel. VET_SIFRANT BOLEZNI Šifrant bolezni obsega šifre bolezni, dolgo ime, kratko ime in latinsko poimenovanje bolezni. Poleg teh podatkov je pri vsaki bolezni dodan vrstični zapis, ki označuje, pri kateri živalski vrsti se posamezna bolezen lahko pojavlja. Zapis je namenjen grobemu filtrkanju poizvedb. VET_AMB_ DNEVNIK V tabeli so zajeti vsi vnosi, ki so bili narejeni preko spletnega portala ali dlančnika. Tabela je primarno namenjena elektronskemu arhiviranju obrazcev. Iz te tabele se podatki prenašajo naprej v ostale tabele podatkovne zbirke, za kar skrbijo prožilci (triggeiji). Ko zapis prispe v tabelo VET AMB DNEVNIK se sproži ustrezen trigger, ki poskrbi za logično kontrolo vnesenih podatkov in prenos v ustrezne tabele. Zapis, ki ne zadosti logičnim pogojem dobi posebno oznako. VET_ZDR_STA_ZIV_KARENCE Živali zdravljene z zdravili, ki imajo karenčno dobo, so posebej označene in vpisane v to tabelo. Poleg ID živali so vpisani podatki o trajanju karence. VET_ZDR_STA_PRAENSES Podatki o trenutnem stanju živali ob prihodu veterinarja. VET_ZDR_STA_OPAZANJA Vpisani so podatkih o opažanjih. VET_ZDRAVSTVENO_STANJE_ZIVAL Vpisani so podatki o zdravstvenem stanju živali ob pregledu. Poleg podatka ID živali so zajeti še podatki o datumu pregleda živali, vrsta in številka dokumenta, na podlagi katerega je bil napravljen vpis v podatkovno zbirko, šifra veterinarja, kije žival pregledal in morebitne opombe. VET_ZDR_STA_DIAGNOZE V tej tabeli so zajete diagnoze živali. Pri enem obravnavanju živali je lahko postavljenih več diagnoz hkrati. Še posebej takrat, ko se veterinar na podlagi kliničnih znakov ne more odločiti za dokončno diagnozo. VET_SIFRANT_ZDRAVILA V šifrantu zdravil so zajeta vsa zdravila, ki se uporabljajo na območju države za potrebe v veterinarski medicini. Podatki ki se zapišejo so EAN koda, ime zdravila, način izdajanja zdravila in datum veljavnosti odločbe do katerega se zdravilo lahko izdaja. VET_SIFRANT_SKUPEVA_BOLEZNI Zajete so skupine bolezni razdeljene po organskih sistemih. Poleg dolgega imena so vpisana tudi kratka imena. VET_SIFRANT_PV_ZDRAVILA Šifrant zdravil na veterinarskih postajah. V tej tabeli so vpisana zdravila, ki jih ima določena veterinarska ambulanta na zalogi v svoji apoteki. VET_SIFRANT_KARENCE Šifrant karenc. Vpisane so vrste karenc, trajanje in živalska vrsta za katero velja. Tabela je vezana na zdravila, saj se karence nanašajo na zdravila. VET_SIFRANT_KARENCE_KAJ Šifrant vrst živil živalskega izvora. V ta šifrant vnesemo dolgo in kratko ime ter šifro živila (meso, mleko,..). VET_SIFRANT_POSTAJE Šifrant veterinarskih postaj. VET_ZDR_STA_ZrV_MED V tej tabeli so zajeta vsa uporabljana zdravila, vezana na žival in zdravljenje. VET ZDRAVSTVENO STANJE ŽIVAL Vpisani so podatki o zdravstvenem stanju živali ob pregledu. Poleg podatka ID živali so zajeti še podatki o datumu pregleda živali, vrsta in številka dokumenta, na podlagi katerega je bil napravljen vpis v podatkovno zbirko, šifra veterinaija, kije žival pregledal in morebitne opombe. VET_ZDR_STA_ANAMNEZE Podatki o stanju živali pred prihodom veterinaija. VET_UPORABNIKI V šifrantu so navedeni vsi veterinarji, ki so uporabniki sistema z osnovnimi podatki, ki omogočajo uporabo aplikacije. VET_SIFRANT_ZDRAVILA V šifrantu zdravil so zajeta vsa zdravila, ki se uporabljajo na območju države za potrebe v veterinarski medicini. Podatki ki se zapišejo so EAN koda, ime zdravila, način izdajanja zdravila in datum veljavnosti odločbe do katerega se zdravilo lahko izdaja. Med tabelami so vzpostavljene potrebne relacije, določeni so potrebni ključi (primary, unique), indeksi, sekvence in prožilci (triggerji). Podatkovna zbirka vključuje varnostne sisteme na področju fizičnega varovanja pred izgubo podatkov (arhiviranje), pred nepooblaščenim dostopom do podatkov (dostop preko sistema gesel). !^tfET_ZDR STA PI AG NOŽE (6 OVE DO) I VZSD.ID.SSa ; :|t >i« VSD.VSZJD.SEO ' ÜI VZSD.VSa_D.SB3 : VZSD_DWe.STATU8 : X A : ](( sa kOM |SVET_AMB DNEVNIK (OOVEDO) • mm » A « A □ « □ a □ A □ A a fm a ^ □ >u □ ga o N» □ A □ ga □ ga □ ga □ ga □ A □ sa □ A □ □ % □ % « A « sa VAD_ID_SEO VAD_OZNAm_OOK VAD.STB/1U«_OOK VAD.OBIO VAD.SIF.VETERMARM VA0_ZW.ID.S8a VAO.TEUre/ VAI>_0 rB_AKAII H VAO.O »B.Sn».P RAEKSES VAS.TEOrERATURA VAD_PU1Z VAD_0»A>UE VAP_OSEBBItm' VAD_nUUMACUA VAD.OrB_DElA VAD_I«KBICA.B IBO.O D VAD_MUtBICA.B IBCi.BO VAD_KIUtBICA_B BSO.O D VAD.KMt BICA_B BO.DO VAD^OPOBBE VAD.DATU B.U RA.POSBSA VAD_OPB_DMiNOSt VAD_0 IDfi KO»_SO K) KC N A VAD.EHOD.KIEMI VAD.PREklEim/A KDO KDAJ i ^ET_^R_STia^V_KARENCE(ÖOVEDO) ißiSIE »3t 'k« \CSK.ID.Se3 ]fE V^_VZSZ_ID_SEO * VZSKmRENCA.KU O VZSK.KKRENCA.DNI □ >b VZSK HtRENCA UR VZ$2H_VZS^ »A M» " ' X sa KDAI gJVET ZDR STAMJE,^AL(:OOVECiO) • X 'hV VZSZ,D_SEQ X >h VZS_VAD.ID.SeO iaszjNjD,sta VZSZ.TL.D.SBa VZS_OAT.PflIBLEO vzsz_b.lok.posb: A VZEZ.VRSTA.DOK □ A^ VZEZ.Sreu'.DOK □ VZS_S02.SirRA.OSEI A □ A VZSZ.OMUSA « 'N VSZ_eHOD_BOlEZNI «A KDO X 'H □ >1» « sa □ 'h « A S^'ET ŠIFRANT BOLEZNI (GOVEDO) emMimm-R_ VSa.lO.SEQ >i» VSB.USSt.D.SEO VSa_SIF_WlSNI VSB_BE_»OL_SIO VSe.MBE.B01^Sl0 VSB.BIE.BÖI^IAT VSS.VRSTA.ZnrAL H» KDAJ ^/ET ŠIFRANT SKUPINA BOLEZNI (OOVEDO BfiHi^iriisiFi i*« VSSI 10 SEO PK i/i h. VSSI eiF SMJPIHA ~ * A VSSB IBESt. ! □ A VSSB MBE SL ; □ A KDO : Ik ta KDAJ ■ Slika 4. Podatkovni model I afivM xMOa rjjtaa^tiai matfanyj fSiil /at ^iß^Mrtäic A K % •jis^/tias.'a.a^ l'ZSi. W-su ff •^iviu icwÄ)/ i*K Ii tu ßflTtr^.sttKJejrwL'ÄJii« a I» ,i2ar.v9.u.sa O « « ■ o « W JI. '«äC.UAI.-NULU SÄIWJIM.^C.. S« « A k. U2U 7J<.»>t • s vaai.». B A s A I* ■ lažid_ ikü vsu.o.xa ^ ■xu.'xai.ujxa a« ML vM^ua^a.o JI jt yai.»fc.BU..i«r V vaiut^u AM. i 1 w 1« «t.waiA.j^i g -hI j 0 >k vit.i.«;»«^..^ 1 * A ! W ■ 1 ijKi jar Kwt .iOwiiA ico-.M iadaUlM*!.-_ * A >|C A *t >• m« : K n : W A * A « A : W ■ . * 1» iaaaüBWi:- i*5 r * « W A 1 I^rtrt UKIHIUMKI (S&rMrs^ ..2 X « K ><■ S/ika 5. Podatkovni model II PREPIS PODATKOV V podatkovno zbirko smo prepisali celotni šifrant bolezni, za katerega bomo v nadaljevanju zgradili tudi ekransko masko za vzdrževanje in dopolnjevanje šifranta. Postopek vzdrževanja bo omogočen preko spletnega portala. IZDELAVA SPLETNE APLIKACIJE ZA UPORABO NA DLANČNIKU Ob zdravljenju živali se veterinar odloči med možnostma takojšnega vnosa podatkov prek dlančnika, ali vnosa prek spletne aplikacije, kasneje na veterinarski postaji (Slika 6). Prednosti prvega načina so v tem, da ima na voljo sproten vpogled v zdravstveno kartoteko obravnavane živali, njene proizvodne podatke in plodnost. Predvideno je tudi, da se ambulantni dnevnik (AD) ne bi izpolnjeval inje dovolj, da se izstavi samo račun (predlog: paragonski blok), na katerega se prepiše številko, ki jo je dodeli računalnik ob vnosu podatkov. S tem je zagotovljena povezava med izdanim račimom in vnesenim zapisom o zdravljenju živali v podatkovni zbirki. Kadar elektronski vpis zdravljenja na kmetiji ni možen, veterinar izpolni ambulantni dnevnik, vnos podatkov pa izvede na veterinarski postaji prek spletne aplikacije. Načrtovano je, da se bodo zbrani podatki iz centralno podatkovne zbirke (CPZ) Govedo sproti prenašali v centralni register (CRG) SIR in takrat bo mogoče vpeljati tudi opozorilni sistem v primeru nespoštovanja karenc ali drugih nepredvidljivih dogodkov. V prenos bodo vključeni le tisti podatki, ki so nujno potrebni za preveganje spoštovanja karenc pri zdravljenju živali (Slika 6). Klavnice bodo ob že utečenem postopku preverjanja istovetnosti živali in premikov imele na voljo tudi vpogled nad spoštovanjem karenčnega obdobja v primeru uporabe zdravil pri zdravljenih živiih. Veterinar v klavnici pa bo lahko pri posamezni živali dostopal do celotne zdravstvene kartoteke. KMETIJA VPIS V AMBULANTNI DNEVNIK VPIS V HLEVSKO KNJIGO e VNOS PODAT. DLANČNIK KLAVNICA VNOS PODATKOV VETERINARSKA POSTAJA VNOS PODAT. WEB SIR pri MKGP POIZVEDBA CRG ŽIVALI CPZ GOVEDO PRENOS PODATKOV KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Slika 6. Zajem podatkov na kmetiji z vnosom v CPZ Govedo ter prikaz povezave CRG SIR in vpogled klavnic v ta register z namenom preveijanja spoštovanja karenc. Vsi novi vpisi podatkov iz posameznih veterinarskih ambulant v CPZ Govedo, bodo še isti dan preneseni nazaj v njihove lokalne podatkovne zbirke (CZ VZ) (Slika 7), kjer se bodo lahko uporabili za namene evidenca porabe zdravil, vodenja knjigovodstva veterinarske ambulante, itd. raVIETIJA VPIS v AMBULANTNI DNEVNIK VPIS v HLEVSKO KNJIGO •N e VNOS PODAT. DLANČNIK VETERINARSKA. POSTAJA CZ VP VNOS PODAT. WEB CPZ GOVEDO PRENOS PODATKOV KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE_ / Slika 7. Prenos vnesenih podatkov iz CPZ Govedo na veterinarsko postajo. Vpis posamičnega obravnavanja živali preko dlančnika Po vstopu v program lahko izbiramo med vnosom podatkov za več živali hkrati in posamično žival. Pri obravnavi ene živali, vpišemo njeno identifikacijsko številko, pri več živalih hkrati (primer: ista bolezen ali kurativni poseg pri več živalih hkrati) vpišemo KMG-MID kmetije in potrdimo (Slika 9). Aplikacija omogoča tudi poizvedbo prek delne identifikacijske številke živali, vendar mora biti v tem primeru vpisana tudi KMG-MID kmetije. Po potrditvi s pritiskom na gumb Naprej sledi preveijanje pravilnosti vnosa ušesne številke, nato pa dobimo še osnovne podatke o živali (Slika 10). Pri živalih ženskega spola nam program ponudi tudi možnost vpogleda v podatke plodnosti (vse znane telitve in osemenitve - Slika 19), podatke o gibanju števila somatskih celic - Slika 21 in vpogled v kartoteko zdravstvenih dogodkov -Slika 22, 23. Te poglede dobimo tako, da pritisnemo na enega izmed želenih gumbov izbora {KART, REPR in ISQ. Vnos nadaljujemo z vpisom poteka bolezni pred prihodom veterinaija (anamneza) in trenutnim izgledom živali (statusa praesens) (Slika 11). V kolikor imamo podatek o telesni temperaturi, pulzu, dihanju in ruminaciji, lahko vnesemo tudi te podatke. Pri diagnozi je dovolj, da vnesemo koren besede bolezni, pri čemer lahko v primeru, da nismo prepričani v dokončnost diagnoze, navedemo hkrati tudi diferencialne diagnoze. Med seboj jih moramo ločiti z vejico. ^ Internet EHplorer 11:03 © l5i]i,nciv>?cici.?ii''t;il;' i' iTi f i /1 ve 11? M ["I d ni. v e Msanta /"♦^Vnos ambulantnega dnevnika ^ Vnos osemeritev View Tools ^ ^ ^ E3- Slika 8 Internet EKplorer 12:03 ^ ihttps://veteit)ar|.govedo.si/pls/gss ▼ ID živali: 11881744 ] Nadalj.: □ ID Šivali: Nadaii.: □ Sistemski datum Q Kje sem □ Vk!W Tuol^ / »'f 4 Slika 9 llnternet Explorer ^^2:03 © I https://veterfriafjl.govedo.sl/pls/gss Dok.: DD::M0010002 ID živali: SI 1661744 R^e4A Rejec: 100363333 PETOA PODGOR^ Roj.: 05.02,CK) Z.Tel.: 02,08,07 Z.0S8.: 27.10,06 KART: REPR Anamneza 1 Status praesens VI.-W thüIS J. r-. <2 Slika 10 v polje Uporabljena zdravila (Slika 12) vpišemo cela imena ali nekaj začetnih črk iz komercialnega imena zdravil, ki smo jih uporabili pri zdravljenju. Po vpisu potrdimo gumb Naprej in počakamo na obnovitev strani. V naslednjem koraku nam program ponudi nabor bolezni (Slika 13). Šifrant bolezni se od prejšnjega, kije uradno še vedno v uporabi razlikuje po tem, daje razdelitev bolezni urejena v skupine po organskih sistemih. Pri vsaki bolezni je vpisana tudi živalska vrsta, katera za določeno boleznijo lahko oboli. Trenutno je šifrant izdelan samo za govedo, v prihodnje pa bi kazalo izdelati podobnega tudi za druge živalske vrste. Izberemo lahko eno ali več bolezni hkrati (Slika 15), tako da jih označimo in nadaljujemo z vnosom količin porabljenih zdravil (Slika 16), ki smo jih uporabili. Glede na predhoden vpis nam sistem ponudi nabor zdravil (Slika 11). Ta je vezan na posamezno veterinarsko ambulanto, vzdržuje pa se iz centralnega šifranta. Na nivoju posamezne veterinarske ambulante je tako potrebno zagotavljati le zaloge in razpoložljivost zdravil. Vzdrževanje šifranta zdravil na posamezni veterinarski ambulanti poteka prek spletne aplikacije, kjer označimo tista zdravila, kijih uporabljamo v svoji ambulanti, centralni šifrant zdravil pa je vzdrževan s strani Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) in smo ga v pilotnem projektu od njih tudi povzeli. https://veterlnai|.govedo,ä/(&/g! Anamneza neje^ apatična Status praesens bdKe vine, otekfina pralnjs leve cetiti Temp. Pulz Diha. Rumi. |3g,8166 |34 pi2 ! Diagnoza {mastiti llyini-nhlinrta yHrawla V-HM» Toob ^ ^ a ^ Uporabljena zdravila [vnoksi, amp| Izhod: |TRAJA-r| Preventiva: Slikali View looli / vf^ ne Jedo Status praesens IwoeiQ. ggtrg^ View Tool» a Slika 27 Internet Explorer ** 1;28 htQ3s://vstBtirwrjl.govedo.sl/pls/gss -^j ^ S! 330d8DS2 -S! 6'?2D7400 - Dok. od: DD 500020024 Dok. do: DD 500020025 Rejec: 100363333 PETRA PODGORfe< Anamneza ksda^, ne jedo Vl.>M iHOk jl 4 Slika 28 Vzdrževanje in pregledovanje šifrantov prek spletnega portala Za potrebe pregledovanja in vzdrževanja smo pripravili tudi ekranske maske znotraj spletnega portala. Tako je možen vpogled v šifrant bolezni in vzpostavitev sistema ključev po katerih kasneje aplikacija išče posamezna obolenja. Guvedo - Šifrant bolezni - Mozilla FirefoK _£dit )0ew H£Cory epokmarte loois Uelp OS" O ii hUps //www. govedo .si/p)s/govedoyiportal_pkg. startup w MostViated ^^ Gettng Started Latest Heađlne$ ^Oo you want Hrefox to remember the paismrd? POI Kmstijiki iniUtut Slovani!« CENTRALNA PODATKOVNA ZBIRKA GOVEDO (CPZ GOVEDO) ZZM » CPZ Govedo » UPORABNIK VETTEST * ŠIFRANTI k SIPRANT BOLEZNI StFRANTI ^ Šifrant bolezn; ŠIFRANT BOLEZNI Vrsta ziv;ili: jG( Skupina bolezni: Bolezen: \% Prikaži naslednje kolone: Slovensko Ime bolezni Latinsko Ime bolezni Skupina bolezni Ključne besede bolezni Živalske vrste Naprej j Slika 29. Šifrant bolezni - poizvedbeno okno v)CP2 Govedo - Šifrant bolezni - Mozilla FirefoH £dik Vjew Kigtory gpolintarks loots Help { • C ^ hUps://wwiv. govedo. si/pls/govedo/< portal_pkg, startup ^ Most Visited Getting Started Bi; Latest HeacUnes ^ ^Do you want Frefox to remember this password' PO ZZM Kmettjvki IniUtut Slovani]« CENTRALNA PODATKOVNA ZBIRKA GOVEDO (CPZ GOVEDO) » CPZ Govedo» UPORABNIK VETTEST > ŠIFRANTI» ŠIFRANT BOLEZNI ŠIFRANTI ŠIFRANT BOLEZNI ^Šifrant bolezni Vrsta živali: [ GOVEDO Skupina bolezni: kOJT) ČUTILA Bolezen: 1% Prikaži naslednje Kolone: Slovensko ime bolezni l-a1insko ime bolezni Skupina boiezni Ključne besede bolezni Živalske vrste Naprej j r r Slika 30. Vnos poizvedbe v šifrantu bolezni ?.')CP2 Govedo - Šifrant bolezni - Mozilla FirefoK gle EdK Hö|l:ory gpotanerfcs Ipds |jslp C SsfShttpsi//www.govedo.si/pls/g(>vetlo/lpoitalj)kg.st»lup I^MoäVsted iV^Gäbng Started Latest Heacfines J' Do you want Pnfox to remember ths password? Ol SB zza län«tii»ki inititut SiDVsniJe CENTRALNA PODATKOVNA ZBIRKA GOVEDO (CPZ GOVEDO) SiPRANTI I ^ Šifrant bolezni ŠIFRANT BOLEZNI Ime bolezni tujek v oCesu protruzlja zrkla Iz orbite In škiljenje podedovana Izbuljenost oči In škiljenje podedovan dermoid očesa slepota zaradi rastlinsKe zastrupitve keratokonjunkBvitls. vnetje roženice In očesnih veznic mlkroftalmija, drobne oči 8 infekclozni keratokonjunktMtis 9 rojstvo brez oči 10 pik insekta solenopsis Ins^cta, oči. keratitis, konjunktivttis 11 telaäoza 12 enaDOtska goveja levkoza, prizadeta očnica 13 vnetje zunanjega ušesa 14 vne^e srednjega ušesa Skupina CUT CUT CUT CUT CUT CUT CUT CUT CUT CUT CUT CUT CUT CUT Slika 31. Rezultat poizvedbe Pri pregledu šifranta zdravil smo pripravili ekranske sliko preko katere je mogoče napraviti prenos zdravil iz centralnega šifranta zdravil na nivo posamezne veterinarske ambulante. Pri razgovoru z veterinarskimi ambulantami smo prišli do zaključka, da bi morali ta prenos poenostaviti do te mere, da bi bil avtomatiziran in usklajen z vodenjem zalog zdravil na nivoju posameznih ambulant. ?5EPZGÖ¥edo-Pfcgl®23/;äyiI? ^Sfe g/k V/ew Hsüory Bpolanvte £ools tHp m&mmm^ • e •uiikl initltut Slovani]« CENTRALNA PODATKOVNA ZBIRKA GOVEDO (CPZ GOVEDO) 9 ZDRAVILA Dodaj zdravila - ambulanta . Pregled zdravil - ambulanta PREGLED ZDRAVIL- AMBULANTA Zap, ätev. Ime zdras^la Veljavnost Obračunska odločbe enota 1 ABAMITEL LA. raztopina za Injiciranje 10 mg_ml 10.06.10 |ml ^ 2 ABAMITEL PLUS peroralna pasta 10.12.04 I-. , ži 3 ACTIWL100 mg tablete za pse 24.10.12 [mg........Ž\ 4 ACTIWL 20 mg tablete za pse 24.10-12 1. 11 5 ACTIVYL 50 mg tablete za pse 24.10.12 |mg jj 6 AMOKSICIUN KRKA suspenzija za Injlctranje lSOmg_ml 09.06.10 j mg >1 7 AMOKSICIUN TRIhfilDRATE 11,5% 19.06.07 j mg >1 8 AMOKSIKLAV intraiTiamama suspenzija 19.04.07 i mg . . Ü 9 AMPICILUN 20% 07.12.09 j mg . ii 10 AMPICLOX LC 14.02.08 |mg. z\ 11 AMPIVET 07.10.06 i m g...........£| 12 CLAMOXVT. LA. 12.07.11 i.mg . .. 13 CIAMOXYL RTU 18.02.06 i mg Slika 32. Pregled zdravil na nivoju posamezne ambulante, kjer je možna tudi korekcija obračunskih enot TESTIRANJE APLIKACIJE V RAZVOJNEM OKOLJT Začeli smo s testiranjem aplikacije v razvojnem okolju na nivoju ene izmed veterinarskih postaj in pripravami na prenos v delovno okolje. Glede na opravljene razgovore s službo za identifikacijo in registracijo živali (SIR) pri MKGP je bilo izraženo pričakovanje, da sistem zajema zdravstvenega stanja živali na kmetijskih gospodarstvih najprej zaživi na veterinarskih ambulantah, nato pa se bo šlo v razvoj opozorilnega sistema preko SIR-a. 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. 3.2. Kakšen je potencialni pomen^ rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; d) razvoj drugih temeljnih znanosti; ^ e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. Označite s.katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; 3 e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje m spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: 3 f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmeijeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 5 od 14 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ 1. Nadgradnja sistema sledljivosti govedi in govejega mesa v smislu zagotavljanja vame hrane in povečanja zaupanja potrošnikov v sistem sledljivosti. 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ 1. Učinkovito izvajanje strategije prehranske politike v Sloveniji, katerer temeljni cilj je zagotavljanje zdravja populacije skozi rabo vame hrane. 2. Večji nadzor nad uporabo zdravil s karenčno dobo in zmanjšanje tveganja za nastanek rezistentnosti mikroorganizmov na zdravila, ki se uporabljajo v humani medicini. 3. Povezovanje ostalih podatkovnih zbirk z novonastalo zbirko v smislu kvalitetne izrabe podatkov za dvig učinkovitosti veterinarske stroke. 4. Možnost vključevanja podatkov zbranih v okvim monitoringa zdravstvenega stanja živali na kmetijah v ekonomiko gospodarjenja na kmetijah in za potrebe managementa ter selekcijo._ 3.5. Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? a) v domačih znanstvenih krogih; b) v mednarodnih znanstvenih krogih; 3 c) pri domačih uporabnikih; 3 d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofmancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? - Veterinarska stroka, - živilska industrija, - selekcijska služba, - rejci._ 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktoijev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt? 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 6 od 14 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi institucijami. 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? 5. Bibliografski rezultati^: Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 6. Druge reference'* vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta: JERETINA, Janez. Možnost zajemanja podatkov o zdravljenju živali na kmetijskih gospodarstvih prek diančnika. V: ČOP, Zlata (ur.). Zbornik spomladanskega podiplomskega izobraževanja Veterinarske zbornice : [Kranjska gora, 4. in 5. april 2008. Ljubljana: Veterinarska zbornica, 2008, str. 26-31, graf. prikazi. [COBISS.SMD 2673512] JERETINA, Janez, GAJSTER, Mihael. The information system to support safe food production in cattle sector. V: KAPELANSKI, Wojciech (ur.). Book of abstracts of the 3rd International Symposium "Safe food. Plant production, animal production, management", 18-20 September 2008 Bydgoszcz, Poland, (Journal Central European Agriculture (On line)). Bydgoszcz: University of Technology and Life Sciences, 2008, str. 154. [COBISS.SI-ID 2797672] 3 Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/wvm.izum.si/ ^ Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 7 od 14