TRAGIČNI DOGODEK V ŠKOFJI LOKI Pretekli torek okoli 13. ure je direktor podj. »Merkur« FRANC STREH iz Škofje Loke, Mestni trg 18, nenadoma zaslišal otroški jok, ko je bil ravno v poslovalnici. Takoj je prišel ven in pogledal, kaj je? Na betonskih tleh na dvorišču med hišami je videl dva otroka, ki sta ležala še živa in zelo močno krvavela iz ust. Takoj je poklical rešilni avtomobil. Ta je oba otroka takoj odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Komisija, ki je prišla na kraj nesreče je ugotovila, da gre za 3 in polletnega IVANA BERNI-KA, sina Stanislava in Lidije z Mestnega trga 18 v Škofji Loki, in osemletnega JANEZA FERE-KA, sina pokojnega Štefana in vdove Anice. Kako je prišlo do tragičnega dogodka? Ker sta zakonca Ber-nik oba zaposlena, je tudi tega dne na oba otr&ka pazi'./ Anica Fe-rek. Usodnega dne okoli 13. ure je Ferekova odšla v bližnjo trgovino. Tam se je zadržala okoli 15 minut. V času njene odsotnosti sta otroka iz neznanega vzroka na hodniku splezala na mizo, ki je stala tik ob - oknu. Po vsej verjetnosti sta se oba fantka na mizi prerivala, okno se je odprlo in ker sta izgubila ravnotežje, sta oba omahnila v globino - sedmih metrov na betonska tla. Okno, skozi katerega ste padla otroka, se zelo nalahko zapira le z ležečim zakrivljenim vijakom. Rekonstrukcija je namreč pokazala, če se okna nekdo le malo dotakne, se brž odpre. In tako se je verjetno zgodilo tudi, ko sta se otroka igrala na mizi. IVAN BERNIK je še istega dne okoli 17. ure težkim poškodbam, ki jih je dobil pri padcu, podlegel, medtem ko bo Janez Ferek verjetno ostal pri življenju, čeprav je še v kritičnem stanju. MILAN ŽIVKOVIČ še trenutek in Tone se * bo pognal v globino Foto Franc Perdan (Berite reportažo na 6. strani) 5992^901492559354097079^^991^09157945961499173975^^7931995579759^58^2694579^^^9273^3735^65599420^7579447911^97 N+%++/$+^%/%+^^*O VII. NADALJEVANJE 14. Huavna Potosi (6094 m) V nedeljo, 26 julija, vstanemo že zgodaj zjutraj. Treba je pripraviti vso opremo, ki jo bomo vzeli s seboj za naslednje tri tedne. Celo dopoldne pregledujemo stvari, jih urejamo in ponovno pakiramo v vreče. Potem hitimo na kosilo. Točno ob 13. uri pride po nas vojaški kamion in čez eno uro se poslovimo od veleposlanika tovariša Cašula in nekaterih drugih, ki nam zažele obilo uspeha in srečen povratek. Torej, končno cilju naproti! Preko El Alta de La Paz, naselja na robu altiplana, proti zasneženim vrhovom se pne in vijuga ozka, luknjičava in prašna cesta. Za nekaj trenutkov se ustavimo v rudarskem naselju Milluni na višini 4300 m. Potem nas dobri, močni »Dodge« popelje še više. Pod nami se modri jezero Milluni in v njem se zrcali mogočni Huavna Potosi. Po dveh urah vožnje dosežemo vsi prani prelaz Zongo, naš današnji cilj. Divje megle se pode preko sedla iz pokrajine Yunges proti altlplanu. Tu, na višini 4700 m, postavimo naše prvo bazno taborišče. Zjutraj je vse belo okrog šotorov, še vedno po malem sneži. Večino dneva porabimo za urejevanje taborišča in za ogled okolice. 2e pri majhnem naporu ali malo hitrejši hoji se močno zadihamo. Pozna se vpliv višine. Sicer se pa niti ne trudimo preveč. Na oni strani taborišča preko ceste so ob veliko skalo prislonjene, iz kamna zidana in v vrsto postavljena nad- s vse skromna bivališča delavcev Indijancev, zaposlenih pri bližnji elektrarni. Tu je tudi stalni čuvaj, ki ima na razpolago celo telefon. V soteski preko skale je na pol prazno akumulacijsko jezero, v katero sta speljana dva akva-dukta. ki dovajata vodo iz več kilometrov od-daljenih ledeniških jezerc. Eden od teh pelje tik ob našem taborišču. Proti pokrajini Yungas je betonski jez in nekaj sto metrov niže majhna eiektrama, mimo katere pelje cesta nizdol proti vzhodu, v bogatejše, plodovi tejše predele Bolh i je. 28. julija sc odpravimo na prvo turo. Vreme je lepo, sončno. Nekaj časa hodimo ob akva-duktu, ki je na nekaterih mestih drzno speljan preko prepaduih sten. K sreči nihče od nas ne trpi za vrtoglavico! Potem se razdelimo po dva in dva, vsak par na svoj vrh. Mimo lede-niških jezerc od zelenih, modrih do rdečih barv, preko moren in ledenikov pa skalnatih strmin Indijansko pokopališče nad naseljem Milluni — Foto: Tine Mihelič dosežemo vsak svoj vrh: Avllaico (5300 m), Pico Fraternidad (5.300m) m Cunatincota (5350m). Zadovoljni pa tudi pošteno utrujeni se vračamo proti taborišču. Sredi povratka nas dohiti noč. S čelnimi svetilkami si pomagamo preko ledenikov, mimo ledeniških razpok, preko moren in končno še zadnji del poti ob akvaduktu. Pozno zvečer prispemo v taborišče in po majhnem okrepčilu brž zlezemo vsak v svoj šotor in spalno vrečo. Naslednji dan lenarimo in poležavamo na toplem soncu. Preko nas letajo številna letala izkoriščujoč pri svojem letu nižino sedla. Največ je transportnih letal, ki prevažajo živež za prebivalce La Paza iz bogatejših predelov Bolivije. Proti večeru pa se začnemo pripravljati za vzpon na Huavna Potosi oziroma njen najvišji vrh Caca-Aco. 30. julija dopoldne ob lepem vremenu nastopimo vzpon. Gremo preko jezu in nato nekaj časa ob drugem akvaduktu, dokler nas tuneli ne prisilijo, da zakoračimo v breg. Popoldne dosežemo ledenik, kjer nas ujame megla. Proti večeru, na višini 5300 m, postavimo šotor pod skalnatim grebenom, ki seka ledenik, štirje se po večerji spravimo v šotor, dva pa si pripravita ležišče kar v skalnati razpoki. Nihče od nas se ne počuti najbolj udobno, toda na tako bivakiranje smo več ali manj navajeni. Poleg tega imamo odlično opremo in mraz nam ne more do živega. Celo noč po malem sneži. Noč smo še kar nekam dobro prespali in zjutraj se razveselimo sončnih žarkov. Po zajtrku se odpravimo naprej. Počasi, korak za korakom, napredujemo preko snežnih strmin. Velikokrat moramo počivati in loviti sapo. 30, 40, morda 50 korakov, pa nekaj minut počitka! Kjer sneg drži, še gre. Huje je tam, kjer se udira. Pa kljub naporu napredujemo in ob treh popoldne preko zadnje strmine oziroma nekaj več kot sto metrov dolge, strme in ostre snežene opasti dosežemo vrh! Naš prvi šesttisočak! Prvi veliki uspeh! Vsi zadovoljni in srečni si krepko stisnemo roke! Šele tedaj se ozremo naokoli. Kakšna lepota! Na eni strani leži globoko pod nami pusti pa vendar lepi altiplane; le več kot tisoč metrov strma, snežena stena nas loči od njega. Daleč na obzorju se v popoldanskem soncu blešči jezero Titicaca. Na drugi strani nam megle zakrivajo pogled. Toda na levo in desno na desetine in desetine sneženih vrhov, vseh mogočih oblik, ki jih prepredajo divji- ledeniki. Vsa »Kraljevska veriga« leži pred nami. Naš trud je obilno poplačan! Navzdol gre hitreje. Še pred nočjo dosežemo zasilno taborišče in po kratkem postanku takoj nadaljujemo sestop. V temi sestopamo po ledeniku, iščoč sledi prejšnjega dne. Spustimo se kar do akvadukta, kajti to je najbližja pot do baznega taborišča. Vsak meter navzgor nam je odveč. Zato jo sedaj mahnemo kar skozi tunele ne oziraje se na mokroto v čevljih. In ob 11. uri zvečer veselo zabrni kuhalnik v glavnem taborišču, da nam pogreje toplo, poživljajočo pijačo. J: 15. V skupino Condoriri 1. avgusta. Pospravljamo taborišče na prelazu Zongo. Iz Millunija prideta dva študenta, člana C. A. B., ki sta že prejšnji dan prispela s (Nadaljevanje na 12. str.) Pripravljen je odhod - La Paz Foto: Tine Mihelič Žvenkct denarja___Ne bi se zgodil prvič, da bi ravno to odločilo predsedniško kampanjo v Združenih državah Amerike. Leta 1952 se je podpredsedniški kandidat Richard Nixon, obtožen prilastitve volilnih subvencij, zagovarjal na televiziji s tem, da je prikazal vse svojo borno imetje: dediščino, zastavljeno hišo, budžet revnega Američana, ^ »navidezni« ženin plašč in tedenske račune svojega trgovca. Večina njegovih rojakov je v njem spoznala sebe in ga glasno pozdravila. Letos, letos je povsem drugače. Tu so milijoni dolarjev, ki udarjajo drug ob drugega Johnson in Gokhvater s svojimi ogromnimi vsotami denarja bijeta dvoboj. Nihče ne ve, kako se bo končal. 11. avgusta so ameriške tiskovne agencije objavile uradno sporočilo Vallev National Bank iz Phoeni\a v Arizoni. Na zahtevo svojega klien-ta in v imenu upravnega trusta je kreditni zavod objavil popolno in podrobno sliko bogastva republikanskega kandidata, senatorja Bar-rvja Golduaterja. 31. julija je vsota dosegla 1,700.000 dolarjev. Največji del te vsote, 1,526.000 dolarjev, ima v premičninah, največ pa v delnicah pri Drv Goods Corporation, kateri je Gold-vvater leta 1962-^prepustiI lastno tvrdko Gold-vaterss Department Stores v Phoerixu. V to največjo vsoto je seveda všteto tudi imetje gospe Goldvvater. Dohodki Goldvvaterjevlh dosegajo vsoto 64.000 dolarjev: 37.600 dolarjev kot delež pri dobičku, senatorska plača 22.000 dolarjev ter 5.000 dolarjev za vodenje krajevnega oddelka Drv Goods. Od tega je treba odšteti davke in 25.000 dolarjev, ki jih Goldvvater porabi za sebe ter za prispe\ek ubožnlcam. Skoraj vse svoje premoženje je podedoval po svoji materi, Josephine Wi!liams, ki je danes stara devetdeset let in po ljudskih cenitvah še vedno lastnica dveh milijonov dolarjev. V ameriki se dogaja pogosteje kot v Evropi, da se o privatni lastnini razpravlja pred javnostjo. Čisto po naključju gre to pot za zelo popoln predvolilni manever. S tem, da je predstavil sveiu precej skromno imetje, čigar pošteni pridobitvi ne more nihče oporekati, je Barrv Goldvvater posta\il svojega tekmeca pred moralno dolžnost slediti njegovemu zgledu. Tako se je Johnson znašel v lisičji pasti. Ves svet že dolgo ve, da je Johnson bogat, čeprav se je rodil reven, celo zelo reven. Poslopje, v katerem je zagledal beli dan leta 1908, poleg svojega sedanjega ranča, ni bilo nič več kot majhna koliba. Njegov oče Sam Early je bil učitelj, poskušal se je v politiki ter v raznih špekulacijah, vendar ni žel nikoli nič drugega, razen razočaranja. Ko je bilo Lvndonu B. petnajst let, ga je zamikala cesta ter potepuško življenje. V Kaliforniji je bil obiralec sadja, tri leta pa je delal v nekem »road gangu« (po naše: cestno kardelo), s katerim je tri kamenje po cestah. Potem se ga je polastila želja po izobraževanju. Star je bil devetnajst let. Izposodil si je 75 dolarjev in se vpisal v šolo. Da je mogel živeti, je moral tudi delati: nekoč je za nekaj časa sprejel celo službo učitelja. Johnson: »Tudi bogatejši kot sem jaz, so vladali v Beli hiši« Lady Bird (izposojeni priimek gospe Johnson, rojene Alta Claudia Tavlor) ni bila v začet ku skoraj nič bolj bogata kot njen soprog. Njen oče je lastnik »General Stores«, trgovine s špecerijskim blagom in železnino. Mati pa je imela nekaj zemlje z Alabami, ki pa ni bila kaj prida. Leta 1942, osem let po njuni poroki in pet let po vstopu njenega moža v kongres, je imela samo 64,332 dolarjev. V tem času je Lvndon B. vodil predvolilno kampanjo na temo* ubogi deček iz Blanco Coun-tvja.« Od volilcev je zahteval, da glasuje zanj in za Franklina Roosevelta ter proti teksaškim denarnim mogotcem. Do kakšne višine se je iz to preproste oblike dvignil ekrarni kup Johnsonov? Ena prvih cenitev se je pojavila v neki majski številki ilustrirane revije »UŠ Ne\vs and Vvorld Reoort« Časopis je razvrstil vse predsednike ZDA po vrecVosti premoženja. Truman in Eisenhovv<.T sla bila moža, ki n.sta imela t lisičjo past veliko. Roosevelt je bi po poreklu iz bogate družine, vendar je njegovo imetje komaj kdaj preseglo milijon dolarjev. Takoj za petami mu je Johnson s svojimi sedem do osem milijoni. Tako si je priboril mesto med najbogatejšimi prebivalci Bele hiše. Leto 1934, takrat ko se je pričel ukvarjati s politiko in je bil tajnik nekega parlamentarca, je bila njegova plača 267 dolarjev na mesec . . . Eanv Coldwater: »Rodil sem se v revni bajti, danes pa imam 1.7&9.000 dolarjev,« »Pod prsti lady Bird se vse spreminja v zlato« V avgustu je mogočna oklopnica ameriškega tiska, revija Life, pripeljala na bojno polje. Množica reporterjev in računskih strokovnjakov je proučevala in izračunavala vrednost John5o-novega premoženja. Takole pišejo: »Premoženje Johnsonov cenimo trenutno na približno 14 milijonov dolarjev. Ustvarila jih je družina, ki je podedovala vsega 30 tisoč dolarjev in katere poglavar je v 33 letih zaslužil komaj pol milijona dolarjev.« 14 milijonov dolarjev — 10 milijard 500 milijonov dinarjev. Če je ta številka točna, potem je Lvndon B. na čelu najbogatejših v Beli hiši. Kennedyji so bili samo malo manj bogati, medtem ko je Rockefeller, ki t imenovana »La mu jer de su časa« (gospodinja hiše), ni ona gospodovala. Ne ona, le mož je bil vse. Okorno kolo pravosodja se je pričelo počasi vrteti. V letu 1953 je Mercedes Fer-mica — odvetnica in pisateljica — objavila presunljiv članek. Povod zanj ji je dala zakonska drama: Mož je umoril svojo ženo. Pričeli so reformami in končno se je 24. aprila 1958 špansko civilno pravo spremenilo v korist poročenih žena. L januarja 1962 sta sledila še naslednji reformif Španka je dobila enake poklicne in politične pravice kot moški. Lahko voli in je lahko tudi izvoljena. Le nekaj službenih mest ji ni dostopnih. Sodnik ali državni pravdnik ne more biti ženska. 3 univerzitetne profesorice, 500 zdravnic Mnogi predsodki nasproti ženi so ostali nespremenjeni, Borba Špankza pravo mesto v družbi 10. januarja 1962 je bil pomemben dan za vse španske žene in dekleta. Dobile so enake poklicne in politične pravice kot moški. Vendar se v stoletjih zakoreninjeni predsodki ne izruvajo v nekaj letih. Boj žena za svoje pravice je na deželi še dosti težji. Vprašanje: Ali se stanje na deželi v zadnjih letih ni izboljšalo? Če pomislimo na razcvet metropole — Madrida, bi to pričakovali. Odgovor: Razvoj v vasi? Ne, tega ne poznamo! Saj vidite, kako ljudje iz podeželja odhajajo v Francijo, Švico, Anglijo, Nemčijo. Prva se odpravijo mlada dekleta, njim šele sledijo mladeniči. Ne, vzrok temu novemu izseljevanju ni samo siromaštvo, pridruži se še želja mladih po samostojnosti, svobodi. Španka današnjega dne se hoče marsikaj naučiti od Evropejk, ki so si priborile lepše življenje. Saj mlade in zdrave žene, ki so vajene fizičnega dela, lahko dobijo dobro zaposlitev na sredozemski obali, kjer so turisti, vendar jih tujina privlačuje. Zapuščajo domovino in se čez nekaj mesecev ali let zopet vračajo z novimi spoznanji. Da, v Španiji lahko -čutimo duh, kakršen je vladal v Angliji, ko so si sufražetke z dežniki borile za svoje pravice. ^_ Rajši garam vse življenje, kot da se poročim s človekom, ki ga ne ljubim V Madridu je bil nedavno tongres ženske kmečke mla- dine. Dekleta so prišla iz severne in južne Španije. Govorila so različne dialekte, vendar niibove misli so bile enotne. »MS želimo, da se ravna s kmečko ženo lepo!« »A!i se ne?« je vprašala novinarka. »Ne,« je sledil enoten odgovor: »Za večino od nas je še vedno edini izhod poroka.« Ali je mar to ,tako slab izhod?« se je po-norčeval novinar. Naivno, a tudi napadalno je vzkliknila lepo raščena črnolaska: »Rajši garam na zemlji, kot da bi vse življenje živela z nekim zarobi j encern, ki ga ne ljubim, ampak mi je določen.« Nadabjevale so kar v zboru: »želimo iste pravice kot moški, saj delamo tudi isto!« »Me smo samo delovna služinčad,« je vpadlo v besedo temnopolto dekle iz območja Sevillane. Sedaj plevemo ves dan na žitnih poljih. Vendar, težje nas še čaka. Žetev koruze in čičer-ke. Energično je dala malo, toda močno roko v bok: »Zakaj moramo delati taka dela? Zato, ker se nismo nič drugega izučile. Saj v našem kraju ni niti ene poklicne šole.« Drugo dekle je plaho nadaljevalo: »Me nimamo lepih stanovanj, nobene spremembe, nobene izobrazbe. Ne znamo se niti o zanimivih rečeh pogovarjati, zato zapravljanlo prosti čas s čenčami.« življenje na vasi je težko in temno, podobno tistemu pred stoletji. Poraja pa se le nekaj svetlega: protest kmečkih žena in želja go drugačnem, lepšem in toplejšem življenju. ____J Mari, Carmen, Jose, Pedro Tudi. v dobro situiranih družinah zahtevajo dekleta več svobode, želijo biti samostojna. Hočejo študirati in si same služiti kruh. Včasih se ni spodobilo, da bi si ženska iz visokih krogov sama služila denar, to je bilo primerno le za uboga dekleta. Španki starši pa imajo sedaj nekatere skrbi, ki jih prej niso poznali. Kar poglejmo: Mari-Carmen, mestno dekle, gre v kino, kavarno ali plesni lokal s komer ona želi. Enkrat jo po telefonu pokliče Pedro, drugič Jose, ali gre s prijateljico na popoldanski sprehod. (Nič več ne spremlja m!adih deklet v črnino oblečena starejša ženska, kakor je bile včasih v navadi). Mati nima več glavne besede pri izbiri ženina. Ostane ji le upanje, da bo hčerka sama pametno izbrala in da jo bo tako le spravila v zakonski stan. »Je pa le razlika med našimi dekleti in dekleti v inozemstvu,« je menil starejši Španec. »Naša dekleta so device, ko se poroče. Mladi pari se morajo najpozneje do 22. ure posloviti pred hišnimi vrati. Verjetno so pa tudi izjeme, a ne veliko,« je še dostavil. čeprav so se zakoni spremenili. Višja službena mesta so ostala v moških rokah, čeprav marsikatere ženske pri izpitih ali tekmovanjih dosežejo boljši intelektualni uspeh kot moški. Samo 3 univerzitetne profesorice so v vsej Španiji in morda le nekaj več kot 500 zdravnic. Povsem prosto poklicno mesto izobraženi španski ženi je le učiteljsko in lekarnarsko. Marsikatera žena, ki je doštudirala farmacijo, si želi pridobiti svojo lekarno. Vendar, zato je treba lep kupček denarja. V trgovinah, konfekciji in tekstilni industriji so zaposlene žene. Dva milijona ki četrt je zaposlenih španskih žena. Pojavljajo se novi poklici: televizijske napovedovalke ali air-hostess. Npr. air-ho-stess ima 30.000 pezet, to je pa že lepa plača (400.000din). Seveda je število takih službenih mest omejeno in si jo dekleta pribore le z relacion (po naše z VI P-veze in poznanstvo). Občutka manjvrednosti se bodo morale iznebiti prav vse španske žene in vztrajno nadaljevati boj za pravo mesto v družbi Čas pa bo tu tudi doprinesel svoj delež. Priredila MOJCA GORJANC Jugoslovanski kontrolo] uslužbenec na carinarnici na Podkorenu pregleduje potni list in vstopno *izo angleškega državljana ob vstopu v Jugosla' :r> Obisk na obmejnem prehodu Avstrijski dr7.a\ljari (Vil je z zaročeiiko) je bil prepričan, da bo lahko vizo kupil na nasi meji. Zato se je moral vrniti nazaj v Celovec na naše diplomatsko predstavništvo in jo tam kupiti. Malo neprijetno, vendar mu je uslužbenec carine zelo lepo objasnil. Mislil je, da jo lahko tako kot drugod kupi pri nas. Misliti se pravi nič vedeti!« pravi star pregovor. Kasneje sem zvedel, da bodo tudi pri nas od 1. oktobra do 31. aprila izdajali vize kar na meji in ne naša diplomatska predstavništva. V sezoni pa je to nemogoče, ker je preveč prehodov in bi morali turisti predolgo čakati na meji. Še tako včasih nastajajo po pet ali šest kilometrov dolge kolone za prgeled pri vstopu v Jugoslavijo. To se dogaja tudi v drugih državah. V glavni sezoni je bilo dnevno tudi po štiri tisoč prehodov dnevno. Zakaj ni potrebno imeti vsem turistom V razgovoru s tovarišem Tonetom TURKOM sem zvedel, da ni potrebno vsem turistom imeti vstopno-izstopno vizo. Poleg tega pa tudi ni potrebno vsem plačati vize. Kajti viza stane dva dolarja. Kolega Tone mi je dejal: »Imamo tri vrste viz, ki jih uporabljajo turisti. Prvi so turisti, ki so za vize plačali dva dolarja t. j. 1500 dinarjev. Drugi imajo tako imenovane »GRATIS« vize. Te so po svoji obliki ne razlikujejo od prvih po ničemer drugem kot po tem, da so brezplačne. Zastonj jih dobijo zato, ker je med obema državama posebni sporazum o izmenjavi turistov. Tretja vrsta turistov pa viz sploh nima. Tudi pri teh je naša država napravila pred nedavnim posebni sporazum o izmenjavi turistov.« Povedal nam je tudi, da je bilo v letošnjem letu na prehodu največ Nemcev, potem so Avstrijci, Holandci, Skand navci, Francozi in drugi. 700 tisoč in rezervacija Težko je verjeti, da je naš turizem izgubil zaradi rezavracije skoraj 700 tisoč dinarjev. Verjetno se boste vprašali, kako? Dva nemška državljana sta imela plačano re-zarvacijo (pokazala sta tudi vso potrebno dokumentacijo) v hotelu na otoku Korčula. Na prehodu v Jugoslavijo sta zamenjala denar za olona se zmanjšuje Kljub temu, da se je v zadnjih dneh precej ohladilo, ne bi mogli reči, da je turistične sezone konec. Na obmejnem prehodu na Podkorenskem sedlu smo videli še velik »živ-žav«. Res je, da jih mnogo več odhaja kot pa prihaja, vendar se tudi na avstrijski strani napravi večkrat kolona avtomobilov, ki čakajo na dovoljenje za vstop v Jugoslavijo. »Potni list in vstopno vizo, prosim!« je dejal kolega s carinske kontrole. Dve štampiljki: eno v potni list in drugo na vstopno vizo. Vzel je spodnji odrezek vize in pregled je bil končan. Tako se opravlja pregled pri tujih turistih. Pri naših je pa malo drugače. Ti morajo poleg tega pregleda napraviti še carinsko prijavo (podpis predmetov, ki jih imajo s seboj in pridejo po predpisih v poštev za carinjenje) potem pa lahko tudi oni nadaljujejo pot. Na vprašanje, če vedno vse prijavijo, so mi dejali: '»Da«! Sicer pa izjema potrjuje pravilo. V letošnjem letu takih primerov še nismo imeli. Nekoč je bilo tega zelo veliko. Nazaj v Celovec po vizo Stop! Tudi pri tako formalnem pregledu, kot sem ga preje omenil, se rado kaj »zatakne«. Ravno ta dan, ko sem obiska! kolege na naša meji, se je dogodil podoben primer. okoli sedemsto tisoč dinarjev in se odpeljala na Korčulo. Ko sta prispela na Korčulo v hotel, sta bila nemalo presenečena. Povedali so jim, di nimajo mesta, ker so prišli drugi in so jim dalj sobe, ki so bile reza rv i rane za njih. Zakaj so to napravili?, jim niso pojasnli. Odšla sta s Korčule. Vračala sta se skozi Podkoren in zopet zamenjala denar. Samo to pot dinarje za marke. Bila sta užaljena. s Zakaj tudi ne? x Kaj \acx\o va\si vuristi sedaj pcipovc&o-vall svojim prijateljem i>n znancem, ko bodo pr šli nazaj v Nemčjo? Dejala sta, da bodo to objavili v njihovem časopisu. Vsekakor to ni propaganda za naš turizem! Še vedno se v našem turizmu pojavljajo take osnovne napake, ki bi jih lahko z malo truda odpravili. Mnenje turistov o Jugoslaviji Splošno vtis tujih turistov o Jugoslavij; in naših ljudeh je dober. Vendar pa imajo nekateri — in teh včasih ni malo — nekatere pri* ' pombe, ki bi jim bilo potrebno prisluhniti n se z njimi malo »pozabavati«. Kar se tiče gostoljubnosti naših ljudi, se vsi pohvalijo. Saj to je tudi res. Nekoč so se vsi pritoževali zaradi carinskega postopka. Sedaj so to lepo uredili. Pokazale so se druge pomanjkljivosti, katere bi se dale z malo truda odpraviti. Na obmejnem prehodu na Podkorenskem sedlu so brez prospektov. Edini prospekt, ki ga imajo, je prospekt hotel »Sion« iz Ljubljane. Tujci se zato opravičeno pritožujejo nad tem. Pravijo: »Če ga ne meji ne bomo dobili, kje naj ga potem dobimo?« Tamkajšnji uslužbenci pa so mi povedali, da so jih imeli vsega skupaj štirinajst dni. Večkrat so zanje zaprosili, vendar niso ničesar dobili. Pripombe padajo tudi na račun postrežbe in rezarvacij, kar je včasih zelo pomankljivo. Včasin bi morali pri nas mnogo bolj misliti tudi na investicije, ki so potrebne za {urizem in ne samo za dohodek, ki ga moramo dobiti od turista. Ali nam niste nič zamerili? Spoznal sem ga na meji. Prisedel sem v njegov avto in se odpeljal v Ljubljano. Bil je iz Dortmunda. 25-letni strojni inženir, ki sc je letos že tretjič odločil, da bo preživel svoj dopust v Jugoslaviji. »Lepo je pri vas! Bled, Bohinj, Postojna in Jadran, to so kraji, ki jih človek ne more vedno in povsod videti. Vendar moram pripomniti, da tega ne znate vedno do kraja izkoristiti. Po mnenju mnogih bi lahko Slovenija in Jadran »živela izključno od turizma, kot npr. Švica. Sicer imate vsako leto precej novega, vodar gre to nekako počasi.« Med vožnjo sva videla mnogo spomenikov ob cesti v spomin padlim borcem v NOB. Vprašal me je, zakaj so ti spomeniki, ker napisa sam ni razumel. Malo v zadregi sem mu pojasnil, da je spomin na padle tovariše v NOB. »Ali nam niste tega nič zamerili, ker nas vedno tako gostoljubno sprejmete?« Pojasnil sem mu, da je to minilo (19 let) in da to nismo pozabili in tudi ne bomo, ker ne moremo-vtndar naš cilj je mir. Zato danes sprejmemo vsakogar ne glede na to, katere narodnosti je. Na moj odgovor je dejal: »V Nemčiji se kaj takega verjetno ne bi dogodilo!« Ko sva se zvečer v Kranju v kavarni Park poslovila, je še dodal: »Za izdelovanje cigaret in kuhanje črne kave ste pa pravi mojstri!-: JOŽE JARC Foto: FRANC PERDAN Kijub temu, da se je vreme ohladilo, je na obmejnih prehodih dovolj turistov, ki prihajajo ali odhajajo iz Jugoslavije Alarm na parniku Durban Castle. Izginila je mlada angleška igralka Gay Gibson. Priče so izjavile, da so v njeni kabini videle ladijskega strežnika Jamesa Camba, znanega ženskarja. Jo je on ubil? Kriminalisti so imeli nenavaden primer: umor brez trupla. V noči, v kateri je izginila mlada igralka Gav Gibson, je bil parnik Durban Castle na poti iz Južne Ameriko v Anglijo. Ob 2.58 ponoči se je oglasil zvonec v kabini dežurnega strežnika. Številka 126-B, številka igralkine kabine je zasvetila. Mladi strežnik Steer se je takoj odzval. Zraven vrat kabine 126 sta svetili obe signalni luči, zelena in rdeča. Zelena je pomenila, da potnik želi strežnika, rdeča strežnico. Bilo je nenavadno, da sta sredi noči svetil; obe. Strežnik je potrkal. Brez odgovora. Vrata niso bila zaklenjena. Odprl jih je samo za kakih 25 cm. Opazil je moški obraz, čokato postavo v srajci s kratkimi rokavi in temnih hlačah. »Vse je v redu,« je rekel neznanec in vrata so se spet zaprja. Steer ga je spoznal. Bil je strežnik James Camb. V kabni 126 je potovala 21-letna angleška igralka Gav Gibson. Potnice so se rade zabavale z ladijsko posadko, kljub temu, da ji je bilo strogo prepovedano prebiti noč v njihiovih kabinah. Vaba je bila močnejša kot strah pred odkritjem. Posadka je vedela, da je Camb ženskar. Toda, zakaj potem zvonec in luči? Steer je šel po tovariša Murava. Prisluhnila sta; v kabini tišina. Stvar sta javila dežurnemu oficirju. Da Camb ne bi imel težav, sta rekla oficirju, da sta videla v igralkini kabini neznanca. Oficir je odloč;!: »Ljubezensko življenje potnic je njihova stvar.« Strežnica Elesabetha Field je našla naslednje jutro kabino 126 prazno. Začela je iskati Gay Gibscn, nihče je ni videl. Javila je kan lanu. Preiskali so ladjo, toda zaman. Prejšnji večer je igralka plesala in spila dva ali tri gine. Deset minut pred eno ponoči je igralko pospremil Mr. Hopvvood. Okoli enih jo je spet videl neki mornar, ko se je sprehajala po krovu. To je bilo vse, kar je zvedel kapitan. Ladja je naredila nekaj krogov. Po radiu so pozvali bližnje ladje, naj pazljio, če bi igralko našli v morju. Toda kapitan je* vedel, da ima vse to le simboličen pomen. V tem deiu morja je bilo namreč veliko morskih psov. Će je padla v morje, zanjo ni rešitve. Ob 11. uri je ladja opustila iskanje. Kmalu potem je noCni stražnik Steer povedal kapitanu, koga je videl v igralkini kabini. Poklical je Camba. Kapitan je opazil, da ima Camb bel jackett z do'gimi rokavi, namesto predpisane srajce s kratkimi rokavi. STREŽNIK CAMB Camb je bil star 31 let OSUMLJEN in zel° Privlačen. Rekel runD/l je, da ni prestopd praga UMUKA kabine 126, da je spal. Spregovorila je posadka in opisala Cambov značaj. Rad je nadlegoval potnice. Nekoč je vdrl v neko kabino, potnica se ga je s silo otresla. Drugič spet je napadel neko potnico, ko se je hotela preobleči. Potnice tega niso prijavile, ker so se hotele izogniti škandalu. Sum se je povečal, ko je strežnica povedala kapitanu, da je v zadnjih dneh večkrat videla Camba, ko je nosil igralkj v kabino čaj, čeprav mu je bilo prepovedano. Strežnica ga je opozorila. Camb ji je odvrnil: »Igralkina nedolžnost je šla že zdavnaj k vragu. Pričakuje otroka.« Camb se je torej javil kapitanu v nepred-pisani obleki. Ali ga je igralka pri obrambi ranila po rokah in ima zato jackett z dolgimi rokavi. Kapitan je ukazal ladijskemu zdravniku, naj Camba preišče. Camb je protestiral, toda moral se je vdati. Zdravnik je odkril na desni roki precej globoke rane od nohtov. Po radiu so obvestili policijo. Ko je ladja pristala v Southamptcnu, sta prišla na ladjo kriminalista Ouinlan in Plumlev. Plumlev je zaslišal posadko. Quinlan pa je šel s strežnico v igralkino kabino. Na rjuhi je zagledal madeže, najbrž od krvi in na notranji strani vrat je odkril odtis velike roke. Strežnica je priponrnila, da pogreša dve igralkini stvari: haljo in črno pižamo. Ouinlan je vzel posteljno perilo in še neka/ drugih igralkinih predmetov Poklical je električarja, naj pregleda zvonec. Bil je v redu. Torej je bilo nemogoče, da bi se zaradi tehnične napake sprožil sam. Camb je še vedno energično tajil, da bi bil v igralkini kabini. Kriminalista sta ga odpeljala v Southampton. Tu je prevzel primer podčastnik Gibbons. Cambu so vzeli p'rstne odtise. Že po nekaj urah so ugotovili: odtis na notranji strani kabininih vrat je bil brez dvoma odtis Cambove desne roke. Odtise so našli še ob postelji in na oknu. NOĆ Gibbons je pokazal Cambu prst- V KABINI ne odtise- »Ali boste še lagali, da j 2 i niste bili okoli 3. ure ponoči v igralkini kabini?« »Dobro, povedal bom, kaj se je zgodilo, pa čeprav bom ob kariero.« To je bila njegova izpoved. Večkrat je bil v kabni potnic, ki so iskale nežnosti. Z Gay Gibson se je seznanil že naslednji dan. Pripovedovala mu je, da je zaljubljena v nekega poročenega in pričakuje od njega otroka. Camb se je potem še večkrat pomenkoval z njo in ugotovil, da je bila »nevrotična«. 17. oktobra zvečer ji je predlagal, da bi ji prinesel ponoči v njeno kabino rum in limonado. »In mogoče še kaj več . ..« Igralka mu je odgovorila: »Naredite, kakor hočete.« Ob dveh je šel Camb k njej. Vrata niso bila zaklenjena. Gav Gibson je ležala na postelji. Vsedel se je na rob postelje, ona pa je pila rum. Ko sta se razgovarjala, je Camb opazil, da ima igralka samo haljo .Poljubil jo je in strastno mu je vrnila poljube. Nenadoma je njeno telo odrevenelo. Njeni nohti so se zagrebli v njegovo roko. Na njenih ustnicah se je pojavila krvava pena. * Poskusil je z umetnim dihanjem: 15 ali 20 minut. — Medtem je prišel strežnik Steer. — Bila je mrtva. Postal je paničen. Trupla se je moral znebiti. Mislili naj bi, da je naredila samomor. Odprl je o\no in spustil truplo v morje. Zbežal je iz kabine. KJE JE IGRALKINA »Nisem je ubil. Moja ' ČRNA PIŽAM4? napaka je bila, da sem hotel prikriti to, kar se je resnično zgodilo,« je trdil Camb. Gibbson ga je molče poslušal, potem mu je postavil nekaj vprašanj. Hotel je vedeti, na kakšen način se je" sprožil zvonec. Camb mu ni mogel odgovoriti. »Ali ni imela Gav Gibson pod njenim plaščem črne spalne obleke?« »Ne!« »In tudi v kabini niste nikjer opazili črne pižame?« ga je vprašal Gibbson. Zopet Cambov odgovor: »Nikjer!« Gibbson je poslal nekaj stvari v preiskavo v laboratorije Scotland Yarda. Medicinsko preiskavo je prevzel Mathevvson VVebster. Gibbson je menil, da Camb laže pri dveh točkah: 1. Camb ni pojasnil, kako se je sprožil zvonec. Gumb za zvonec je bil na takem mestu, da je bilo nemogoče, da bi igralka nanj pritisnila slučajno in nehote. Verjetno je pritisnila nanj, da bi poklicala pomoč, ko je postal Camb vsiljiv. Najbrž je tudi kričala. Camb jo je zato pričel daviti in jo pri tem ubil. 2. Camb ni vedel, kje je bila črna pižama, ki jo je Gay Gibson verjetno imela pod haljo. To kaže, da ni hotela ustreči njegovim željam. Ko jo je zadavil, mu ni prišlo na misel, da bi ji slekel haljo in zato ni vedel, kje je pižama. Dva dni pozneje, 27. oktobra, je profesor dobil izvide policijskega laboratorija. Scotland Yard je ugotovil naslednje: Na rjuhi sta bila dva krvava madeža, krvne skupine 0. Camb je imel skupino A. Madeži so torej od Gav Gibson. V krvi so našli delce črtala,! ki ga je uporabljala Gay Gibson. Priredil U. Z. (Nadaljevanje prihodnjič) RADIJSKI SPORED VELJA OD 12. SEPTEMBRA DO 18. SEPTEMBRA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12.. 13..TL5., 17, 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. SOBOTA — 12. septembra 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Od zamišljenih do šaljivih — 8.25 Iz koncertov in simfonij — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Glasbena igra za otroke — 9.40 Sovjetska vokalna in instrumentalna glasba — 10.15 Moderni plesni ritmi — 10.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Lahek opoldanski koncert — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mali glasbeni mozaik — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Vedri uvodni takti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Dve veliki sceni iz opere Pikova dama — 18.45 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Lepe melodije — 2030 Sobotni večeri v naših krajih — 21.15 Plesni zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Nožni akordi NEDELJA — 13. septembra 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Anderse-nove pravljice za klavir — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 1030 Deset minut z orkestrom Carmen Dragen — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Vedre melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 1330 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 S poti po slovanskih deželah 15.05 Danes poopoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Karneval — radijska priredba — 21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Godala v noči — 23.05 Nočni koncert starejše slovenske vokalne glasbe PONEDELJEK — 14. septembra_ 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Polke in valčki domačih vižarjev — 830 Na obisku pri madžarskih ^in bolgarskih izvajalcih zabavne glasbe — 835 Za mlade radovedneže — 9.10 Otroške pesmi — 9.25 Med popularnimi domačimi partiturami — 10.15 Dvajset minut Cho-pinove glasbe — 1035 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači "pele-mele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mali glasbeni mozaik — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Trio Avgusta Šenka in ansambel Mihe Dovžana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih -*-19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Revija slovenskih izvajalčev zabavne glasbe — 20.50 Z letošnjega Komornega orkestra RTV Zagreb — 22.10 S popevkami po svetu — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza TOREK — 15. septembra 7.15 Lahka koncertna glasba — 8.05 Jugoslovanski pevci popevk — 8.30 Slovenske narodne pesmi — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Vesele otroške pesmi — 9.40 Dvajset minut (z majhnimi zabavnimi ansambli — 10.15 Z- opernimi pevci po svetu — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Češka romunska in bolgarska zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 1435 Ognjemet — suita — 14.50 Zvoki kitar — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z orkestri zabavne glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Koncert po željah poslušalcev — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Glasba francoskega preroda — 20.20 Radijska igra — 21.18 Nokturno, romanca in idila — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni koncert SREDA — 16. septembra 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.05 Plesni orkester Karel Vlach — 835 Pesmi in plesi za našo domovino — 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci zabavne glasbe — 10.15 V tričetrtinskem taktu — 10.30 Človek in zdravje-- 10.40 Med domačimi in tujimi skladatelji — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pele-mele — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 1435 Baletna suita — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Ko- morni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Kulturna transverzala — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Iz naših studiov — 20.35 Glasbena drama Tristan in Izolda — 22.10 Plesna.glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Melodije za lahko noč ČETRTEK — 17. sept. 7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Pojo mali vokalni ansambli — 8.25 Madžarski orkestri in solisti zabavne glasbe — 835 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Veseli pozdravi — 9.40 Variacije na stare norveške romance — 10.15 Z domačih opernih odrov — 11.03 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Jugoslovanski pevci popevk — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni mozaik — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Žanrske skladbe v raznih zasedbah — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi po glasbenih galerijah — 18.00 Aktualnosti doma ki v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Večer umetniške besede — 21.40 Serenada za godalni orkester — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Glasbeni barok PETEK — 18. septembra 7.15 Od uverture do finala — 8.05 Majhni zabavni ansambli — 8.30 Po skladateljevem albumu Lucijana Marije Škerjanca — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Slovenski pevci zabavne glasbe — 10.15 Igrajo pihalne godbe — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski domači pele-mele — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 1435 Iz vlog naših opernih pevcev — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Poje mladinski zbor iz Holandije, Estonije in Rusije ~- 16.00 Vsak dan za-^as — 17.05 Poletni sprehodi s pevci zabavne glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Promenadni koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 2030 Italijanske narodne in umetne pesmi — 20.50 Arena za virtuoze — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Obrazi iz sodobne romunske, madžarske in bolgarske glasbe KINO Kranj »CENTER« •12. septembra amer. barv. VV film DREVO ZA OBEŠANJE ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma PLAMENEČA ZVEZDA ob 22. uri 13. septembra amer. barv. CS film PLAMENEČA ZVEZDA ob 13. uri, franc. barv. CS nFiim CARTOUCHE ob 15., 17. in 19. uri, premiera ital. francoskega CS filma BOCCACCIO 70 ob 21. uri 14. septembra ital. franc. barv. film BOCCACCIO 70 ob 16. in 19.15 uri 15. septembra ital. franc. barv. film BOCCACCIO 70 ob 16. in 19.15 uri 16. septembra amer. barv. CS film PLAMENEČA ZVEZDA ob 16. 18. in 20. uri 17. septembra amer. barv. CS film PLAMENEČA ZVEZDA ob 16., 18. in 20. uri Kranj »STORžIČ« 12. septembra amer. barv. VV film DREVO ZA OBEŠANJE ob 10. uri, franc. barv. CS film CARTOUCHE ob 18. in 20.15 uri, premiera amer. barv. filma PLAME-. NEČA ZVEZDA ob 2230 uri 13. septembra BARVNE RISANKE ob 10. uri, amer barv. VV film DREVO ZA OBEŠANJE ob 14., 16., 18. in 20. uri 14. septembra španski barv. film PRIŠEL JE ANGEL ob 10. 16., 18. in 20. uri 15. septembra japonski film PILOTI SAMOMORILCI ob 10., 16., 18. in 20. uri 16. septembra amer. barv. CS fihn PLAMENEČA ZVEZDA ob 10. uri, franc. barv. film BOCCACCIO 70 ob 16. in 19.15 uri 17. septembra amer. barv. CS film PLAMENEČA ZVEZDA ob 10. uri, kal. francoski barvni film BOCCACCIO 70 ob 16. in 19.15 uri Stražišče »SVOBODA« 13. septembra amer. barv. film PLAMENEČA ZVEZDA ob 14. in 20. uri, angleški film ŽENA V DOMAČI HALJI ob 16. uri, jugoslovanski film DOBRA USODA ob 18. uri Cerklje »KRVAVEC« 13. septembra franc.' CS film VRV OKOLI VRATU ob 16. in 19. uri Naklo 13. septembra amer. barv. film FANNY ob 16. in 19. uri Kropa 13. septembra nem. barvni film PRI ČRNEM KONJIČKU ob 16. in 1930 uri Ljubno 12. septembra amer. film NORNBERšKI PROCES ob 20. uri 13 septembra francoski film' LEPA AMERIKANKA ob 18. uri 12. septembra ital. franc* barv. CS film MONGOLI oh 20. uri 13. septembra angl. zab. film DOKTOR IN LJUBEZEN ob 17. in 19. uri Jesenice »RADIO« 12. do 13. sept. franc. ital. barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI II. DEL 14. septembra amer. barv. CS film SERENADA VELIKE LJUBEZNI Jesenice »PLAVŽ« 12. do 13. sept. ruski film OPTIMISTIČNA TRAGEDIJA 14. do 15. sept. franc. ital. barv. film TRIJE MUŠKETIRJI II. DEL 17. do 18. sept. franc. film ROBERTO LA ROCCA Žirovnica 12. septembra ruski barv. film SPRETNA POTEZA . 13. septembra amer. barv. CS film DAJ DA SE LJUBIMO 16. septembra franc. ital. barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI II. DEL Dovje-Mojstrana 12. septembra amer. barv. CS film DAJ DA SE LJUBIMO 13. septembra ruski barv. film SPRETNA POTEZA 17. septembra franc. ital. barv. film TRIJE MUŠKETIRJI II. DEL Koroška Bela 12. septembra francoski film ROBERTO LA ROCCA 13. septembra franc. itaL barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI II. DEL 14. septembra ruski film OPTLTJMISTIČNA TRAGEDIJA Kranjska gora 12. septembra franc. itaL barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI I. DEL 13. septembra francoski film ROBERTO LA ROCCA 17. septembra niski film OPTIMISTIČNA TRAGEDIJA Radovljica 12. septembra španski barv. film PRIŠEL JE ANGEL ob 20. uri 12. septembra angleški barv. film DOKTOR IN LJUBEZEN ob 18. uri 13. septembra ital. franc barv. CS film MONGOLI ob 16. in 20. uri 13. septembra špan. barv. film PRIŠEL JE ANGEL ob 18. uri in 10. uri dop. 15. septembra nemški film GORINGOV ŠOLSKI PRIJATELJ ob 20. uri 16. septembra nemški film GORINGOV ŠOLSKI PRIJATELJ ob 18. in 20. uri 17. septembra franc. barv, film PRIVATNO ŽIVLJENJfi ob 20. uri 18. seDtembra franc. barv. CS film BALET PARIZA ob 20. uri PEKLENSKA Televiziia Za pekel so nastopili sušni časi. Rdeča črta na grafikonu v pisarni generalnega direktorja Belcebuba, ki je preds t a vi j a la pridobi vanje grešnih duš, je iz dneva v dan strmo padala. Ne da bi to pomenilo, da človeštvo se, kakor je gornje besedilo, je težka, toda izvedljiva!« tronski računalnik izbirni ie manj greši! Nasprotno, ljud- Tudi odziv je bil precejšen, resno odgovori. »Gre za ene- zajeten arhiv s skrbno seje niso bili še nikoli tako največ mu je seveda botro- ga od osnovnih zakonov ta- stavljenimi pogodbam" Ostal malo pobožni in bogaboječi, val firbec in dejstvo, da je v ko imenovane višje matemati- je \e občan št 3 ki je s •toda za svoje grehe so se že kulturnem in športnem živ- ke kozmičnih zaporedij, ki je svojim vprašanjem ugnal na- zemlji dovolj "pokorili, ljenju mesta že nekaj časa zemljani še niste odkriii. Se- peklensko znanost v kozji Sobotne hajke za kruhom, vladalo mrtvilo kategorije A. sati je treba v .naslednjem rog jesenske dirke za kurivom in Kandidati za fičkovega ele- vrstnem redu: s sesalnikom A Lucifer se je držal določil ozimnico, dopustniške poto- gantnega brata so si kar po- sesalnik B, nato s sestalni- pogodbe- čez dva dni je do- vanja na slani Jadran z je- dajali kljuko usodne hotelske kom C sesalnik A, dalje,, miselni občan št 3 prejel iz čečimi avtobusi in mrgoleči- sobe in naval je postal ščaso- In ko je zmedeni občan št Kragujevca sporoč;lo naj mi ladjami Jadrolinije so ma tolikšen, da je moral Lu- 1 poskusil je ostrmel: niti v pnde preVzet že plačan" Fiat odtehtala se tako hude vice, cifer brzo javiti v pekel po enem sesalniku ni po konča- in duše razvratnih zemlja- tajnico in elektronski raču- ni operaciji ostalo eno samo lljIlJlijilJPlIlItJjjIM nov so po smrti detergent- nalnik. samcato zrnce prahu! Adi jo mimL J'M f m mMMmmmm sko bele poletele naravnost v Menda ni treba omenjati, limuzina in rajsko življenje! nebo. To je dalo pekleniskim da je z nadnaravnim znanjem Pride občan št. 2: »Naj bom strokovnjakom za organiza- oboroženi vrag gladko odgo- kratek!« pravi s posmehom, cijo in psihologijo dela seve- voril na vsako vprašanje in »Kako naj pretočim vodo iz da misliti in ker so bili pla- si zadovoljen mel kremplje polne dvolitrske steklenice v čani po učinku, so naposled ob misli na mastno provizi- enolitrsko, ne da bi mi v več- izdelali nekaj novih, sodob- jo, ki se mu je obetala od ji steklenici ostala ena sama va dnevnega sporeda — 19.17 nejših prijemov, s katerimi uspešno sklenjenih pogodb s kapljica? Seveda je pogoj, da Kaj bo prihodnji teden na naj bi dvignili rahitično pro- trapastimi zemljani. Takole ne smem niti požirka popiti sporedu — 19.32 Serijski film izvodnjo. Organiziran je bil nekako mu je teke! posel: niti ga zliti po tleh: oba litra za otroke — RTV Beograd dvotedenski seminar, na ka- »Imamo tri sesalnike za morata v prazno steklenico!« 20.00 TV dnevnik — RTV terem so hudiče seznanili z prah,« se mu reži z motoriti- Hudič se je nasmehnil. »Iz- Ljubljana 20.30 Cik-cak — novimi metodami dela, na- som okuženi občan št. 1, »od najdljivo!« je rekel. »Toda RTV Beograd 20.45 Ogledalo kar so peklenščki le še dvig- katerih je eden poln smeti, peklenska znanost je tudi ta državljana Pokornega — RTV nili potne naloge in se raz- dva sta pa prazna in čista, oreh že strla. Uporabiti mo- Ljubljana 21.45 Dick Povvell kropili po svetu, da v praksi Seveda je mogoče z enim rava štiridimenzionalni za- vam predstavlja — 22.35 Po- preizkusijo svoje novo zna- od praznih sesalnikov izsesa- kon o pretvarjanju votlih ročila nJe- _ ti smeti iz polnega sesalnika mer. Takole...« Najprej se je v nekem in ga izprazniti. Toda s tem. In z mirno roko je pre- NEDELJA — 13. septembra dnevniku pojavil oglas s sle- smo napolnili sesalnik, ki je lil tekočino iz polne dvolitr- RTV Ljubljana 9.30 Deček dečo vsebino: Spoštovani bil doslej prazni in smo na ske steklenice v manjšo, ne iz cirkusa — film — RTV občani! Poizkusite svojo sre- istem: imamo dva prazna in da bi mu kaj ostalo ali ste- Zagreb 10.00 Kmetijska od- čo!! če ne bom znal odgovo- enega polnega. Moje vpraša- klo mimo. Peš in z zastav- daja — 16.00 Športno popol- riti na katerokoli v praša- nje se glasi; kako naj ma- ljeno dušo je občan št. 2 na- dne 18.30 TV biro — RTV nje, ki mi ga bo ste blago- nipuliramo z našimi tremi daljeval svojo življenjsko Ljubljana 19.05 87. policijska volili zastaviti, vam v dveh sesalniki, da bodo ob koncu pot. postaja — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — 20.45 Reportaža o tobačni tovarni v Nišu — 21.00 Zabavno-glas-bena oddaja — RTV Ljubljana 22.00 Jazz na ekranu — 22.30 Poročila 1300. Ko ga je srečen in zadovoljen vozil proti domu, mu je kar naprej prihajalo na misel njegovo vprašanje, ki mu sam hudič ni vedel odgovora: Kako naj se preživi star, zgaran človek, ki nima razen povprečne jugoslvoanske pokojnine nobenih drugih dohodkov? čuk v tranzistorju SOBOTA — 12. septembra RTV Ljubljana 19.15 Obja- ZGODBA dneh zastonj preskrbim nov Fiat 1300!!! V nasprotnem primeru je vaša duša moja!!! Sprejemam vsak dan od 7. do 13. ure v svoji sobi hotela »žirafa«. Se priporoča Lucifer. Oglas je bil torej objavljen, saj naši socialistični listi objavljajo še dosti manj socialistične reklame in ogla- vsi trije prazni in čisti? Pogoj je seveda, da pri tem uporabljamo samo omenjene tri sesalnike in nikakršnih krtač, cunj in drugih pripomočkov. No, tovariš Lucifer, bo šlo?« Prebrisani državljan se že vidi za volanom bleščečega Fiat 1300, toda Lucifer se niti za hip ne zmede. »Naloga Nato, ko je že vse kazalo, da bo Lucifer nemoteno lovil na limanice, dokler ne bo rotiral na više, je nekega dne v njegovi sobi strahovito počilo, zasmrdelo je po žveplju in ko se je rumeni dim razkadil, ni bilo po služabniku teme ne duha ne sluha. Izginila je tudi njegova tajnica, izginil je'elek- PONEDELJEK — 14. septembra RTV Ljubljana 19.08 Objava dnevnega sporeda — 19.10 TV obzornik — 19.30 Britanska enciklopedija — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — 20.30 Tedenski športni pregled — RTV Zagreb 21.00 Sprehod po velesejmu — RTV Ljubljana 21.10 Potni list za Pilmico — angleški film — 2^.40 Poročila SREDA — 16. septembra RTV Zagreb 17.10 Angleščina — RTV Ljubljana 19.08 Objava dnevnega sporeda — 19.10 TV obzornik — RTV Zagreb 19.30 Za poletne počitnice — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja — RTV Ljubljana 20.45 Spree Citv Stompers — glasbena oddaja — RTV Zagreb 21.20 Po Jugoslaviji — 2130 Včeraj, danes, jutri ČETRTEK — 17. sept. RTV Zagreb 10.00 TV v šoli — RTV Beograd 11.00 Francozi v naši hiši — RTV Zagreb 18.50 T V biro — RTV Ljubljana 19.08 Objava dnevnega sporeda — 19.10 TV obzornik — 19.30 S kamero po Afriki — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Mrtva črpan — prenos — 2130 Sprehod po velesejmu — 21.45 Turizem — 22.15 Včeraj, danes, jutri PETEK — 18. septembra RTV Zagreb 17.10 Angleščina — 17.40 TV v šoli — 18.50 TV biro — RTV Ljubljana 19.08 Objava dnevnega sporeda — 19.10 TV obzornik — RTV Beograd 19.30 Reportaža s hipodroma — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Propagandna oddaja — 20.45 Studio 13 — kulturni pregled — RTV Zagreb 21.45 Včeraj, danes, jutri V bolivijske Ande (Nadaljevanje z 2. strani) kamionom po nas, vendar zaman. Naš vzpon na Huavna Potosi se je namreč zavlekel za en dan. Prišla sta, da nas pospremita v skupin _> Condoriri. Popoldne je ponovno kamion tu. Spustimo se nazaj do naselja Milluni, nato krenemo na desno. Ves čas vožnje se nred nami ponosno dviga Huavna Potosi s svojo divjo steno in koničastim vrhom. Ozka cesta se v ostrih zavojih dvigne celo na 5000 m in pri vsem tem samo lahko občudujemo izredno spretnost šoferja, kajti kaj drugega nam niti ne preostane! Po skoraj neverjetni vožnji srečno prispemo v dolino, ki pelje pod skupino Condoriri in kjer se konča »cesta«. Našim spremljevalcem in šoferju se oddolžimo s slivovko in cigaretami. Vsak si je to zaslužil po svoje! Tik ob vodi na višini 4300 m postavimo taborišče. Zjutraj nam prvi pogledi uidejo proti Condoriri ju. Nekoliko višje nad taboriščem se po- kaže v vsej svoji veličini: glava — glavni vrh — in obe krili — stranska, nekoliko nižja vrhova. Ni potrebno dosti fantazije, da si človek ustvari sliko kondorja z razprostrtimi krili! Sicer pa dan posvetimo počitku, ki smo ga kar potrebni, že od prejšnje ture je koža na obrazih ožgana od sonca, ustnice zabrekle in raz-pokane, veke zatečene. Z mimoidočim Indijancem se pogodimo za prenos prtljage do eno uro oddaljenega jezera, kjer pod samim vznožjem Concjoririja kanimo postaviti naše drugo bazno taborišče. Dan izrabimo tudi za ogled okolice, kjer se pasejo številne ovce in lame ter nekaj konjičev in govedi. Tu in tam je iz kamna zgrajen, komaj kakšna dva kvadratna metra velik, z rušo pokrit pastirski stan, katerega obdaja kamnita, na več predelkov razdeljena ograda. Višje gori ob vodi, kjer je nekoliko jezerc in so tla močvirnata, opazimo^^o^JaOSvkJVJA ptic. ' Zjutraj, ko sonce prvič oplazi s svojimi žarki taborišče, je Indijanec že tu s svojimi tremi konjiči. Menda je bil že prej tu in čakal v spoštljivi razdalji, da se »senores« blagovolijo zbuditi. Požrtvovalno sam nosi preko mrzlega potoka težke vreče do močno plašljivih konjičev, ki jih je prej spretno privezal kar k šopom trave. Kar precej truda ga stane, da naloži prvi tovor. Tine in Lojz iz Celja gresta prva z njim na pot. Ostali pripravljamo tovor za naslednjo nošnjo. Vmes si privoščim pravo visokogorsko kopel v bližnjem tolmunu. Kako je bila voda hladna, niti ne govorim! Menda bo dovolj, če povem, da mi je od samega šklepetanja čeljusti postalo toplo! Vseeno pa je bil občutek kopeli nadvse prijeten. Pri naslednji' nošnji je naš Indijanec dobil pomočnika. Ker je uvidel, da je robe le preveč, da bi jo znosil v enem dnevu, je pripeljal še neko Indijanko s svojim konjičem. Toda vkljub štirim konjskim silam zvečer ostane še za dve nošnji. K sreči nismo podrli enega šotora to tako nam je preostalim trem prihranjeno dek>. Po dolgem času zvečer vržemo tarok. 4. avgusta postavimo ob jezeru Condoriri na tišini 4550 m drugo bazno taborišče. Dr. IVO VALIC 844295122^3791191^91576552934773309149951692199319904391